Prazniki so pred vrati, zato smo se lotili peke. Pripravili smo drožni nastavek, razkrili kakšno skrivnost dobre orehove potice in posebnosti božičnega kruha. Z nami je bil mojster priprave dobrot iz droži Jože Senegačnik.
Prazniki so pred vrati, zato smo se lotili peke. Pripravili smo drožni nastavek, razkrili kakšno skrivnost dobre orehove potice in posebnosti božičnega kruha. Z nami je bil mojster priprave dobrot iz droži Jože Senegačnik.
Na rojstni dan Radia Ognjišče smo pogledali - ja, le kam, če ne v ognjišče oziroma tja, kjer se mesijo dobrote, kjer se peče dober domač kruh in ostali krušni ter pekovski izdelki. Kmečka pekarna Metličar je prejemnica več priznanj za kakovost in inovativnost. Pogovarjali smo se z Marijo Metličar.
Na rojstni dan Radia Ognjišče smo pogledali - ja, le kam, če ne v ognjišče oziroma tja, kjer se mesijo dobrote, kjer se peče dober domač kruh in ostali krušni ter pekovski izdelki. Kmečka pekarna Metličar je prejemnica več priznanj za kakovost in inovativnost. Pogovarjali smo se z Marijo Metličar.
Sobotna iskrica je spregovorila o peki kruha, predstavila nekaj rednih rubrik v Mavrici, obiskala prijatelja in se poslovila od prijateljice. Res. Z Juretom je bila še zadnjič v oddaji urednica Mavrice Melita Košir, ki odhaja na novo delovno mesto. Zahvalili smo se ji za petnajstletno zvestobo, vse modrosti, dobro voljo in vsebine, ki jih je prinašala nam in poslušalcem. Mavrica ostaja, Melita odhaja na nove poti.
Sobotna iskrica je spregovorila o peki kruha, predstavila nekaj rednih rubrik v Mavrici, obiskala prijatelja in se poslovila od prijateljice. Res. Z Juretom je bila še zadnjič v oddaji urednica Mavrice Melita Košir, ki odhaja na novo delovno mesto. Zahvalili smo se ji za petnajstletno zvestobo, vse modrosti, dobro voljo in vsebine, ki jih je prinašala nam in poslušalcem. Mavrica ostaja, Melita odhaja na nove poti.
Krompir skuhamo v olupku in ga še vročega olupimo ter stisnemo. Zabelimo ga z maslom ali olivnim oljem (za 1 kg krompirja potrebujemo 14 dag masla ali 2 žlici olivnega olja). Dodamo še 3 rumenjake in malo posolimo. Šele ko se bomo lotili priprave cmokov, dodamo 1/3 kg moke in če imamo, še malo zdrobljene, skute. Boljša je suha moka, če bomo vzeli mehko, dodamo še malo zdroba. Pripravimo enakomerno trdo testo. V sredino cmoka damo svežo ali zmrznjeno slivo ali gosto domačo marmelado ter dobro zapremo z vseh strani. Kuhajo se 10 minut v vreli vodi. Odlagamo jih na pekač z drobtinami.
Krompir skuhamo v olupku in ga še vročega olupimo ter stisnemo. Zabelimo ga z maslom ali olivnim oljem (za 1 kg krompirja potrebujemo 14 dag masla ali 2 žlici olivnega olja). Dodamo še 3 rumenjake in malo posolimo. Šele ko se bomo lotili priprave cmokov, dodamo 1/3 kg moke in če imamo, še malo zdrobljene, skute. Boljša je suha moka, če bomo vzeli mehko, dodamo še malo zdroba. Pripravimo enakomerno trdo testo. V sredino cmoka damo svežo ali zmrznjeno slivo ali gosto domačo marmelado ter dobro zapremo z vseh strani. Kuhajo se 10 minut v vreli vodi. Odlagamo jih na pekač z drobtinami.
21. oktober je svetovni dan jabolk, naša država je prepoznavna pridelovalka tega sadeža. Nagrajena z zlatim priznanjem je jabolčna pita Ptujskih pekarn, ki delujejo že več kot sedemdeset let, in gredo s časom naprej tudi z več inovativnimi krušnimi dobrotami. Pogovarjali smo se s Sabino Pišek, tehnologinjo.
21. oktober je svetovni dan jabolk, naša država je prepoznavna pridelovalka tega sadeža. Nagrajena z zlatim priznanjem je jabolčna pita Ptujskih pekarn, ki delujejo že več kot sedemdeset let, in gredo s časom naprej tudi z več inovativnimi krušnimi dobrotami. Pogovarjali smo se s Sabino Pišek, tehnologinjo.
Poslušalko je zanimal recept za nadev za pehtranovo potico in ali jo lahko pripravi tudi iz polnozrnate moke. Sestra Nikolina ji je odgovorila, da lahko, je pa videz in okus potice temu primeren. Če bo pripravljala iz polnozrnate moke, bo okus bolj poln, pri beli moki pa je potica bolj puhasta. Sestra še priporoča, da je med sestavinami vsaj malo bele moke. Za nadev pa potrebujemo skuto, ki naj bo bolj suha, da jo bomo kar s težavo razmazali po razvaljanem testu. Skuto dobro prepasiramo in dodamo sladkor, sol, malo limoninega soka, po potrebi žlico smetano, jajce ali pa rumenjaka, lahko tudi en vanilin puding. Po namazu potresemo narezan pehtran (ne ga vmešati med skuto!) in bogato potresemo z rozinami, ki smo jih namočili v rumu. S potico potem ravnamo kot smo vajeni (zavijanje, vzhajanje, prebadanje, mazanje z jajcem, peka ... )
Poslušalko je zanimal recept za nadev za pehtranovo potico in ali jo lahko pripravi tudi iz polnozrnate moke. Sestra Nikolina ji je odgovorila, da lahko, je pa videz in okus potice temu primeren. Če bo pripravljala iz polnozrnate moke, bo okus bolj poln, pri beli moki pa je potica bolj puhasta. Sestra še priporoča, da je med sestavinami vsaj malo bele moke. Za nadev pa potrebujemo skuto, ki naj bo bolj suha, da jo bomo kar s težavo razmazali po razvaljanem testu. Skuto dobro prepasiramo in dodamo sladkor, sol, malo limoninega soka, po potrebi žlico smetano, jajce ali pa rumenjaka, lahko tudi en vanilin puding. Po namazu potresemo narezan pehtran (ne ga vmešati med skuto!) in bogato potresemo z rozinami, ki smo jih namočili v rumu. S potico potem ravnamo kot smo vajeni (zavijanje, vzhajanje, prebadanje, mazanje z jajcem, peka ... )
Lahko jo naredimo na dva načina: narezane gobe, ki jih popražimo na čebuli, vmešamo v zmleto meso, dodamo še sol, poper, peteršilj ali drobnjak (ter po želji še druge začimbe). Lahko pa gobe dodamo tudi narezanemu kruhu, zraven sodi še malo ostre moke in jajčno mleko, kisla smetana ... V obeh primerih z rokami dobro premešamo in na vlažni deski z rokami oblikujemo štruce. Naložimo na pekač in spečemo v pečici. Lahko pa pražene gobe, ki smo jim dodali jajce in počakali, da napol zakrkne, naložimo na listnato testo, skrbno zavijemo in spečemo.
Lahko jo naredimo na dva načina: narezane gobe, ki jih popražimo na čebuli, vmešamo v zmleto meso, dodamo še sol, poper, peteršilj ali drobnjak (ter po želji še druge začimbe). Lahko pa gobe dodamo tudi narezanemu kruhu, zraven sodi še malo ostre moke in jajčno mleko, kisla smetana ... V obeh primerih z rokami dobro premešamo in na vlažni deski z rokami oblikujemo štruce. Naložimo na pekač in spečemo v pečici. Lahko pa pražene gobe, ki smo jim dodali jajce in počakali, da napol zakrkne, naložimo na listnato testo, skrbno zavijemo in spečemo.
Obstajata dva načina priprave. Pri obeh slive dobro operemo, odcedimo, osušimo in izkoščičimo. Po prvem načinu jih zmeljemo na mesoreznico. Glede na sladkobo sliv dodamo še sladkor – na 1 kg od 20 do 25 dag. Drugi način pa je, da slive izkoščičimo in prerežemo na polovice, potresemo s sladkorjem in pustimo nekaj ur oz. čez noč. Nato jih skuhamo do mehkega in nato z uporabo paličnega mešalnika zmiksamo. Kuhamo jih eno uro do dve in to na zmerni temperaturi, da ne šprica iz posode, vmes je treba stalno mešati, sicer se nam bo marmelada zasmodila. Po želji lahko uporabimo želirni sladkor. Da je dovolj kuhana, preverimo: na krožnik damo žličko marmelade, potegnemo po sredini in če ostaneta dve polovički, je že kuhana. Takoj jo naložimo ogrete kozarčke in zapremo ter pokrijemo, dokler se ne ohladi. Marmelado lahko pripravljamo tudi v pečici - na pekaču ali v kozici na temperaturi od 180 do 200 stopinj. Vmes občasno pomešamo. Tudi v tem primeru se pripravlja poldrugo uro do dve uri. K marmeladi lahko prilijemo malo ruma, dodamo žličko cimeta, sol ene limone ...
Obstajata dva načina priprave. Pri obeh slive dobro operemo, odcedimo, osušimo in izkoščičimo. Po prvem načinu jih zmeljemo na mesoreznico. Glede na sladkobo sliv dodamo še sladkor – na 1 kg od 20 do 25 dag. Drugi način pa je, da slive izkoščičimo in prerežemo na polovice, potresemo s sladkorjem in pustimo nekaj ur oz. čez noč. Nato jih skuhamo do mehkega in nato z uporabo paličnega mešalnika zmiksamo. Kuhamo jih eno uro do dve in to na zmerni temperaturi, da ne šprica iz posode, vmes je treba stalno mešati, sicer se nam bo marmelada zasmodila. Po želji lahko uporabimo želirni sladkor. Da je dovolj kuhana, preverimo: na krožnik damo žličko marmelade, potegnemo po sredini in če ostaneta dve polovički, je že kuhana. Takoj jo naložimo ogrete kozarčke in zapremo ter pokrijemo, dokler se ne ohladi. Marmelado lahko pripravljamo tudi v pečici - na pekaču ali v kozici na temperaturi od 180 do 200 stopinj. Vmes občasno pomešamo. Tudi v tem primeru se pripravlja poldrugo uro do dve uri. K marmeladi lahko prilijemo malo ruma, dodamo žličko cimeta, sol ene limone ...
»Bodimo radi takšni, kakršni smo.« je drobec iz nove knjige Petra Milloniga, ki je tudi svojo tretjo zbirko naslovil Zasidran v veri. V kratkih razmišljanjih avtor izlušči jedro, zato so tudi jasna in odprta. V oddaji Sol in luč smo prisluhnili štirim temam. O osamljenosti, o miru, o dobrih ljudeh in o tem, da smo kar smo.
Oddajo je teden dni pred najdaljšo nočjo v letu napolnila svetloba zvezd - tistih, ki sta jih na svoji dolgi himalajski poti opazovala svetovno znana alpinista Marija in Andrej Štremfelj. V ozadje nastajanja njune nove knjige smo pogledali, v prvem delu oddaje smo spregovorili o hoji v gore pozimi, na koncu pa še o mednarodnem dnevu gora. Sogovorniki so bili: podpredsednik PZS Miha Habjan in predsednik PD Kamnik Marko Petek, podpredsednik PZS in avtor letošnje poslanice Roman Ponebšek.
Pred vrati je jubilejno leto 2025. Prvo sveto leto je že leta 1300 uvedel Bonifacij VIII. Gre za celoletni poudarek, ki ga želi dati Cerkev v duhovnem in družbenem življenju. Kako lahko posameznik vstopi skozi svoja duhovna sveta vrata in kakšne priložnosti se odpirajo ob svetoletnem romanju upanja? O tem smo se pogovarjali s frančiškanom in rektorjem bazilike na Brezjah p. dr. Robertom Bahčičem.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 17. december 2024 ob 05-ih
Na predvečer 3. adventne nedelje je bil z nami aktivni član Društva jasličarjev Slovenije, sicer oče, pisec, mizar in še kaj Drago Kozinc iz Radeč. Z njim se bomo pogovarjali med drugim tudi o jaslicah, ki so od leta 2021 vpisane v register nesnovne kulturne dediščine pri UNECSU. Duhovno ga je sicer oblikovalo gibanje Pot, ki ga je ustanovil duhovnik Vinko Kobal. Poleg postavljanja jaslic v domači župniji Drago Kozinc skrbi tudi za postavitve jaslic na osrednjih slovenskih »razstavah« Društva jasličarjev in že dvajset let tudi v Jurkloštru, kjer so letošnjo jaslično razstavo odprli 8. decembra.
Knjiga Digitalna demenca je vsekakor dobro in koristno branje, še zlasti za starše odraščajočih otrok. Z nami v studiu je bila Mateja Bizjak Osredkar, ki je predstavila izredno koristnost te knjige.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
37. Černetovo nagrado bo prejel Dimitri Žbogar s Tržaškega. Tako odločitev je soglasno sprejela posebna komisija, ki jo je imenoval upravni odbor Knjižnice Dušana Černeta iz Trsta in jo sestavljajo Tomaž Simčič, Erika Jazbar in Ivo Jevnikar. Žbogar je javni delavec in kmetijski podjetnik ter sindikalist iz Samatorce v občini Zgonik. Nagrado bo prejel za njegov čut in delo za skupnost, za vztrajanje pri vrednotah in prizadevanje za rast krajevnega narodnostnega, verskega, kulturnega in političnega občestva. Podelitev bo na štefanovo takoj po praznični maši v učilnici župnišča v Zgoniku. No, Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza pa sta sporočila, da bo 46. Tischlerjevo nagrado prejel dipl. inž. Franc Kattnig za življenjsko delo na kulturnem in založniškem področju ter za dolgoletno prizadevanje v prid slovenskega jezika in kulture na Koroškem. Podelitev bo 20. januarja v Celovcu.