Izid publikacije Naš skupni dom

Predstavljamo publikacijo, ki predstavlja zgodovinsko in trenutno stanje migracij v Sloveniji, osvetljuje glavne izzive, navaja dobre prakse ter pogled Karitas na migracije in celostni človeški razvoj.

Izjave škofov o evropskih volitvah

Vse bližje je 26. maj, ko bodo v Sloveniji evropske volitve. Izbirali bomo poslance, ki bodo v naslednjem petletnem mandatu zastopali interese naše države v Evropskem parlamentu. S tem bomo določili smer nadaljnje politike Evropske unije, med drugim na področjih socialnega razvoja, varnosti, človekovih pravic ter svobode govora in veroizpovedi. Za mnenje o volitvah smo vprašali nekaj slovenskih škofov.

Lan je vsestransko uporaben, hvaležen tudi za inovacije

Na jubilejni razstavi Dobrote slovenskih kmetij smo lahko občudovali tudi številne nove pristope in rešitve. Med tistimi, ki razmišljajo, kaj vse bi se še dalo narediti s starimi načini obdelovanja surovin, je tudi Marta Gregorc. Dobro desetletje je že minilo od njene ideje pridelovanja lanu. Danes postopek od semena do platna uspešno predaja naprej in spodbuja mlajše k iskanju novih rešitev in idej.

Kibernetska varnost

Z razvojem interneta je vprašanje kibernetske varnosti vse bolj aktualno. Zakaj moramo ravnati pozorno pri deljenju svojih podatkov, kakšna previdnost je potrebna pri uporabi družbenih omrežij in kako ravnati pri spletnih prevarah? Z nami je bil varnostni inženir German Vitali.

Boj proti zmrzali v nasadih ameriških borovnic

Tudi pridelovalci ameriških borovnic na Ljubljanskem barju so zelo pozorno spremljali razvoj vremena in se na različne načine pripravili na zaščito nasadov. Eden od njih, Tone Palčič je za našo rubriko spregovoril o kritičnih temperaturah za ameriške borovnice in načinu boja proti pozebi z dimljenjem nasadov.

Zveri dnevno koljejo živino. Do kdaj še?

Sindikat kmetov Slovenije je v petek pred Ministrstvo za okolje in prostor pripeljal kadavre domačih živali, ki so posledica zadnjih napadov zveri in na tak način protestiral proti zgrešenemu načinu gospodarjenja z divjadjo in zvermi v zadnjih letih. Kmetje poudarjajo, da se je država sama razglasila za lastnika zveri in divjadi, za katere bi torej morala kot dober gospodar poskrbeti, da ne bi povzročale škode. Še več, s pametnim načinom trajnostnega upravljanja z divjadjo in zvermi bi morala omogočiti razvoj in obdelanost podeželja ter ohranitev njegove poseljenosti.

Znamenja napada podlubnikov

Aprilsko vreme, ki smo mu priča sicer ni ugodno za razvoj podlubnikov, takoj pa, ko se bodo temperature le še malo dvignile in ne bo dežja, pa bodo izpolnjeni pogoji za njihovo rojenje. Zato velja, da je dobro da lastniki, še posebej če so imeli z pojavom lubadarja opravka že v minulih letih, redno pregledujejo svoje gozdove. Mag. Robert Režonja, direktor direktorata za gozdarstvo in lovstvo na MKGP svetuje, da so ti pregledi tedenski. Pravočasno prepoznavanje napada in takojšnja sanacija učinkovito zmanjšuje razmah podlubnikov, hkrati pa tudi niža stroške, saj je les, posekan v prvi fazi napada mogoče bolje prodati. Več o znamenjih napada pa prisluhnite v posnetku!

Pohitite z oddajo zbirnih vlog

Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja vse kmete, ki še niso oddali letošnjih zbirnih vlog opozarja, da je rok za oddajo do 6. maja. Tudi letos je obvezen elektronski vnos, ki ga lahko opravijo samostojno ali pri kmetijskih svetovalcih oz. Pooblaščencih. Izjema velja za tiste upravičence, ki bodo uveljavljali zahtevek za operacijo dobrobit živali - drobnica, ki morajo vlogo vložiti najkasneje do 3. maja. Vložitev vloge po tem datumu namreč ne omogoča izpolnjevanja pogojev za ta ukrep. Pri rokih sicer velja, da bodo zamudniki vloge lahko oddali do 31. maja, a se za vsak delovni dan zamude izplačila zahtevkov in vlog znižajo.

Žiga Turk: Po debati Jordana Petersona in Slavoja Žižka: ne zmagati, pomembno se je pogovarjati

Dogaja se nekaj pozitivnega. Do zdaj je bilo normalno, da človek sredi noči vstane za pomemben športni dogodek, morda za Oskarje, 20. aprila zjutraj kar nekaj ljudi v Evropi ni šlo spat oz. so zelo zgodaj vstali, da bi si ogledali intelektualni »dvoboj stoletja« med našim Slavojem Žižkom v levem kotu in Kanadčanom Jordanom Petersonom v desnem. Nisem bil med njimi, zjutraj sem si ogledal posnetek, ampak že v tem uvodu sem se postavil na eno stran. Svet je pretežno v redu. Stvari gredo na boljše. Vedno več ljudi ima vedno več hrane, zdravstva, stanovanj, izobraževanja ipd.In mehanizem, ki izkoreninja revščino, je kapitalizem oz., kot manj zboli v ušesu, socialno-tržno gospodarstvo. To je Petersonovo izhodišče – da je svet kar OK, posamezniki da smo tisti, ki trpimo, pa ne iz sistemskih razlogov. In če bi ljudje tu in tam pospravili sobo, torej spravili v red sebe in svojo okolico, bi bilo težav še manj. Vsak od nas lahko kaj naredi za boljši svet.Na drugi strani Žižek izhaja iz predpostavke, da drsimo proti apokalipsi, luč na koncu tunela je morda vlak, ki prihaja nasproti. Pred katastrofo se lahko rešimo samo tako, da nekdo vzame vajeti v roke in mobilizira ljudi. Trenutno funkcijo katastrofe imajo kot kaže podnebne spremembe, to je zgodba zaradi katere naj bi se ljudje odpovedali svobodi in podredili skupnosti. Nekatere take zgodbe, pa naj bodo Hitlerjeve o judih ali desničarske o migrantih, po Žižkovo niso to, za kar se predstavljajo, ampak so simptomi globlje krize kapitalizma, ki da ima patološko potrebo, da si mora take zgodbe kar naprej izmišljati.Podnebne spremembe in marksizem po Žižkovo ne spadata v to skupino, ni pa prepričal, zakaj ne bi bili. Niti ga Peterson okrog tega ni vrtal. Po Petersonovo krize kapitalizma ni. Take zgodbe so samo v funkciji omejevanja svobode in ustvarjanju izgovorov za to, da se ta ali oni avtokrat zavihti na oblast. Hierarhije so po Petersonu nekaj naravnega, starejšega od kapitalizma. Neenakosti se pojavljajo v vsakem sistemu. Razlika, da je samo v tem, da kapitalizem poleg neenakosti povzroča še razvoj in novo bogastvo, drugi sistemi pa ustvarjajo neenakost – tudi v socializmu je bila – so pa dosti slabši pri ustvarjanju blagostanja. In, s tem (ne)povezane sreče.V čem je Žižek presenetil PetersonaDebata, kot je bila zastavljena – Sreča: kapitalizem proti komunizmu – je bila zastavljena nesrečno. In nesrečno je Peterson zastavil svoje uvodno predavanje, kjer je obračunaval s komunističnim manifestom. Tisto je mrtev konj, v ekonomski marksizem ne verjame skoraj nihče več. Inteligenca je zato iz ekonomskega marksizma presedlala na kulturni marksizem. Razvojni dosežki kapitalizma so preprosto preveč bleščeči. Izgovor, da se je Peterson vrnil k viru, bi bil lahko ta, da so levi misleci 20. stoletja morali ideologijo zapakirati v miselne akrobacije in nerazumljv jezik, da bi nekaj, kar fundamentalno ne deluje, bilo vseeno uporabno za akademske in politične kariere. In Peterson preprosto ni imel volje, da bi se skozi tisto pregrizel.Žižek ni bil tipični marksist, ki ga je Peterson pričakoval. Ker Peterson ni opravil domače naloge. V uvodu se je Žižek odpovedal številnim dogmam leve misli, ki so v nasprotju z zdravo pametjo in bi bila izguba časa, da se jih brani. Podobna taktika, kot ko je v 1990-ih svetoval takratnemu LDSu, naj se pokesa za poboje in obsodi revolucijo in spravi te stvari z dnevnega reda, ker so nebranljive.Tisti, ki nimamo ravno pogosto opraviti z razumno levico, smo z zadovoljstvom ugotavljali, da imamo ogromno stičnih točk. Npr. enakost kot enakost priložnost in ne enakost rezultatov, vlada ljudstva ne diktatura stroke ali tehnokracije, oboje – družba in posameznik, da je pomembno; da je obkladanje ljudi s fašisti nesmiselno, da Trump ni fašist … Zdaj vemo, zakaj trda levica Žižka ne mara.Končno se poslušamoEna najboljših reči te debate je, da so desni prisiljeni poslušati nekoga, ki je lev, in da so levi prisiljeni poslušati nekoga, ki je desen. In ugotovili bi, da nismo tako daleč narazen. Res pa je tudi, da ne Peterson ne Žižek nista skrajneža. Žižka si npr. ne predstavljam kot ideologa slovenske skrajne Levice, in Peterson je veliko preveč razumen, da bi bil ideolog ligaške desnice. Začutiti je bilo, da poleg zahodne politične obstaja tudi neka intelektualno-filozofska sredina, ki lahko skrbi, da center obstane, da tista družbena os, ki nas drži skupaj ne podleže sredobežnim silam.O sreči sta se strinjala, da to ni sreča v hedonističnem smislu. Žižek, da jo je treba najti v tem, da gre človeku za stvar, npr. za podnebje ali razredni boj; Peterson širše, da gre za smisel. In da je sreča nekaj, kar je stranski produkt nečesa drugega – da se torej ne smemo boriti za srečo ampak za smisel ali za stvar. Peterson nudi tudi izhod iz pasti konservativcev, ki življenje vidijo kot odgovornost do dolžnosti – ki človeka ujame v svet, kakršen je. Peterson vidi našo odgovornost v tem, da širimo prostor »dobrega« sveta.Žižek zagovarja več regulacije, češ, kapitalizem se ne bo uredil sam, ne bo rešil problema digitalizacije, transhumanizma, demografije, podnebja. Petersona pa je strah velikih sistemskih rešitev – kjer lahko pride do velikih sistemskih napak. Inženirjem družbe, tudi Marxu, očita, intelektualni narcisizem – da ne pomislijo na grozljive posledice, če so njihove teorije napačne. In skoraj vse ideje (o družbi), da so napačne. Prav je pa tisto, kar je oblikovala družbena evolucija, saj deluje. Če so napačne Petersonove ideje, kako naj si posameznik pomaga, bo v težavah par posameznikov in ne cela Rusija.Da bi se imela še veliko pogovarjati in povsem primerno današnjemu prazniku kaže diskusija, ki sta jo začela o Kristusovih besedah na križu – »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil«. Je to trenutek, ko je Kristus bil ateist? Ali točka, na kateri krščanstvo postane kot religija, stopi ven iz sebe, naredi distanco sama od sebe – in se tako odpre človeku v premislek, skupaj s svetom, ki sta ga dobila Adam in Eva.Ko smo bili lani po predavanju s Petersonom na kosilu, smo ga provocirali o duelu z Žižkom. Želeli smo, da bi bilo to v Ljubljani. Nekdo v družbi je omenil, da bi Peterson brez težav zmagal. Ognjevito se je vmešal, češ, sploh ne gre za to, da kdo zmaga, gre za to, da pokaževa, da se lahko pogovarjava.In to sta v Torontu pokazala. Če sta se lahko onadva, bi se lahko tudi mi.

Ovčja volna v več inovacijah

V podjetju Soven predelujejo ovčjo volno. Vseskozi so vpeti v razvijanje novih produktov, med zadnjimi je povsem naravno, bio volneno ležišče. O tem smo govorili z Marija Srblin.

Program razvoja podeželja

Barbara Trunkej je vse prejemnike sredstev na razpisih iz aktualnega Programa razvoja podeželja opozorila na obveznost poročanja, ki, če ni opravljena, prinaša visoke kazni.

Zbiranje sredstev za pomoč prizadetim v ciklonu v Afriki in predstavitev razvojnih projektov v Bosni in Hercegovini

V oddaji smo govorili o zbiranju sredstev za pomoč prizadetim v ciklonu v Afriki, predstavili smo tudi razvojne projekte v Bosni in Hercegovini.

Ni razvad, dodatki za udobnejšo vožnjo prispevajo tudi k več varnosti

Zdi se, da še ni tako dolgo, ko smo se ob nakupu vozila in pri izbiri dodatne opreme odločali predvsem med ročno in avtomatsko klimo, radijskimi sprejemniki, med tem, ali imeti sončno streho ali ne… Edini varnostni sistem, ki smo ga poznali, je bil sistem za preprečevanje blokiranja koles ABS, sistem nadzora nad stabilnostjo ESP je počasi prihajal v splošno uporabo, za primer nesreče se je večina ljudi zadovoljila s čim večjim številom zračnih blazin. A razvoj gre naprej. O novih varnostnih sistemih, ki bodo od leta 2024 obvezni v vseh novih vozilih v Evropski uniji, smo med drugim govorili z inštruktorjem varne vožnje Branetom Leganom.

Kaj je dom - okrogla miza o migracijah v Mariboru

V petek, 29. 3. 2019 je na Strossmayerjevi 15 v Mariboru potekala okrogla miza Slovenske karitas na temo migracij. Z gosti so osvetlili teme današnjih migracij in razvoja iz različnih zornih kotov. Sodelovali so predsednik Slovenske karitas nadškof msgr. Alojzij Cvikl, Saša Eržen, koordinatorica akcije ozaveščanja Kaj je dom? pri Slovenski karitas, Branko Maček, predsednik Nadškofijske karitas Maribor, Goran Popović, učitelj razrednega pouka in socialni pedagog, ravnatelj OŠ Livada v Ljubljani, v Slovenijo se je preselil pred 25. leti, s. Slavka Cekuta, 11 let misijonarka v Albaniji, danes prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto, kjer pomaga albanskim družinam, ambasadorka projekta MIND, s. Felicitas Nwabueze, po rodu iz Nigerije, 15 let deluje v Sloveniji v župniji Petrovče, Irma Šinkovec, Sektor za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na Ministrstvu za zunanje zadeve RS ter Jana Lampe, vodja mednarodne humanitarne razvojne pomoči na Slovenski karitas.

Čebelarstvo

Za dober razvoj čebeljih družin je pomembna paša na zgodaj cvetočih rastlinah, pravi Aleš Bozovičar s čebelarske zveze Slovenije

Napetosti po svetu, podnebne spremembe in revščina narekujejo tok migracij

Slovenska Karitas pripravlja v petek, 29. marca zadnjo okroglo mizo na temo »Kaj je dom?«, in sicer v Maribor na Strossmayerjevi 15. Na temo migracij in razvoja bodo govorili predsednik Slovenske karitas, nadškof Alojzij Cvikl, ter Branko Maček, sestra Slavka Cekuta, sestra Felicitas Nwabueze, Vael Hanuna, Irma Šinkovec, Jana Lampe in Saša Eržen.

Savinjsko-šaleška regija z novo turistično znamko

Razvojna agencija Saša je z zunanjim izvajalcem Nea Culpa v okviru projekta Turizem Savinjsko-šaleške doline razvila novo turistično znamko Savinjska čez Alpe in doline. Od znamke si po pojasnilih direktorice agencije Saša Biljane Škarja obetajo bolj učinkovito trženje destinacije in sodelovanje turističnih deležnikov. Podobno je za Radio Ognjišče povedala tudi vodja projektov Savinjsko-šaleške območne razvojne agencije Urška Ošljak.

Okrogla miza o migracijah v Murski Soboti

Slovenska Karitas je v ponedeljek, 18. marca 2019 v dvorani Župnije Murska Sobota pripravila okroglo mizo Kaj je dom? Na temo migracij in razvoja iz različnih zornih kotov so spregovorili generalni tajnik Slovenske karitas Cveto Uršič, sestra Slavka Cekuta, sestra Felicitas Nwabueze, Vael Hanuna, Irma Šinkovec in Jana Lampe. Okroglo mizo je povezoval Alen Salihović.Projekt je sofinanciran s strani programa Evropske Unije za Globalno učenje in ozaveščanje javnosti (DEAR) ter Ministrstva za zunanje zadeve RS.

Drago Čepar - Demografska politika: Ali vlada potrebuje daljnogled?

Strahovit primanjkljaj ljudi v delovni starosti bo vsako leto za 10.000 do 15.000 večji, že sedaj pa veže roke gospodarstvu. Poleti smo po radiu slišali, da gostinci zaposlijo vsakega, ki lahko hodi. Podjetja so ponujala nagrado tistemu, ki bi priskrbel določene poklice. Klinike ne obratujejo, ker ni zdravnikov … Plujemo proti ledeni gori, katere vrh je vedno višje nad gladino, kapitan pa, kot na Titaniku, ne gleda naprej, ampak se posveča hitrostnim rekordom. Ne vpraša se, ali bo imel kdo graditi na »dolgoročnih razvojnih temeljih Slovenije«.

Celoten komentar si lahko preberete tukaj.

17 let Jezuitskega združenja za begunce v Sloveniji

Gost marčevske oddaje z begunsko, migracijsko ter razvojno tematiko, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce Slovenije, je bil njegov direktor p. Robin Schweiger. Govoril je o prehojeni 17-letni poti združenja, saj je ta nevladna organizacija z delovanjem začela na praznik sv. Jožefa leta 2002.

Posvet ZZS in nasveti za dognojevanje ozimin v EKO pridelavi

Letošnji posvet zadružnikov odmeva zaradi napovedi skorajšnje prestavitve resolucije o razvoju slovenskega kmetijstva in nenavadnega nastopa predsednika vlade.

Vzgojitelj, ki dela na osebni rasti in duhovnosti, vzgaja celostno

Dr. Dejan Hozjan, izredni profesor za področje pedagogike na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem je v Svetovalnici spregovoril o vplivu liberalizacije vrednot na vzgojo, o vlogi učiteljev z verskim ozadjem oziroma z dejavno osebno držo po osebnem razvoju, ki se odslikava tudi pri delu z učenci. Društvo katoliških pedagogog Slovenije letos obeležuje trideset let, dvajset let pa že izdaja revijo Vzgoja, ki je strokovna, a pisana poljudno, sodi v vsako vzgojno in izobraževalno ustanovo.

Kontrolni sistem za medicinske pospeševalnike za zdravljenje raka s protonsko terapijo

Andreja Smole iz podjetja Cosylab je predstavila njihov glavni projekt, razvijajo napredni kontrolni sistem za medicinske pospeševalnike za zdravljenje raka s protonsko terapijo - APTACS. Cosylab je hitro rastoče slovensko tehnološko podjetje, ki je osredotočeno na razvoj naprednih tehnologij za svetovni trg. Izdelujejo inovativne produkte in storitve, ki so namenjeni tehnološko zahtevnim kupcem in trgom. Podjetje je bilo zasnovano pod okriljem največjega slovenskega raziskovalnega Inštituta Jožef Štefan. Omenjeni projekt sofinancirata Republika Slovenija ter Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Gozd in podlubniki

Naš pogled bo usmerjen v gozdove in pogled na grožnjo, kaj prenamnožitev podlubnikov lahko pomeni v letošnjem letu.

Začenja se letošnja subvencijska kampanja

Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja danes začenja kampanjo zbiranja vlog za kmetijske subvencije, katere redni rok se konča 6. maja. Tudi letos je obvezen elektronski vnos, samostojno ali pri kmetijskih svetovalcih oz. pooblaščencih.

Program APTACS in zdravljenje raka

Andreja Smole s podjetja Cosylab je predstavila Napredni kontrolni sistem za medicinske pospeševalnike za zdravljenje raka s protonsko terapijo - APTACS. Cosylab je hitro rastoče slovensko tehnološko podjetje, ki je osredotočeno na razvoj naprednih tehnologij za svetovni trg. Izdelujejo inovativne produkte in storitve, ki so namenjene tehnološko zahtevnim kupcem in trgom. Podjetje je bilo zasnovano pod okriljem največjega slovenskega raziskovalnega Inštituta Jožef Štefan. Program APTACS sofinancirata Republika Slovenija ter Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Etiopija

V popotniškem Petkovem veceru smo se odpravili v Afriko. Druga najstarejša krščanska država na svetu, najstarejše najdeno človeško okostje in izjemna geografska oblika Veliki jarek, s prostim očesom vidna z Lune. Vse to je Etiopija, streha Afrike. Geografsko in kulturno raznolika, navduši ljubitelje kave in jedce palačink. Kljub silnemu gospodarskemu razvoju, ki daje deželi ime afriški lev, je ohranjeno tudi življenje v tradicionalnih skupnostih. Pogovarjali smo se z Matevžem Hrovatom s turistične agencije KOMPAS.

Domače znanje v razvoju kmetijske mehanizacije

Igor Stare iz podjetja Gorenc je opisal domači razvoj in znanje pri izdelovanju kakovostnih kmetijskih strojev in mehanizacije. Ni lahko biti konkurenčen na velikem trgu, toda vztrajnost in nenehno iskanje izboljšav jim omogoča obstoj.

Pomoč za zagon malih kmetij - Nujno je čimprej začeti izvajati poslovni načrt

Danes nekaj informacij za vse tiste, ki ste se lani uspešno potegovali za sredstva Pomoči za zagon dejavnosti, namenjenih razvoju majhnih kmetij. Vsi ki ste bili namreč uspešni in so bile vaše kmetije ravno prav velike, da ste se lahko potegovali za ta sredstva, morate najpozneje v devetih mesecih od datuma izdaje odločbe o pravici do sredstev začeti z izvajanjem poslovnega načrta, ki ste ga predložili vlogi in na podlagi katerega so vam bila odobrena saredstva. Kot je zapisano v dokumentaciji razpisa se za aktivnosti izvajanja poslovnega načrta, ki so nastale po datumu oddaje vloge na javni razpis, upoštevajo dokazne listine kot so: računi, potrdila, dovoljenja, pogodbe, izpisi, certifikati, dokumenti za identifikacijo premičnin itd.

Tonin pri papežu

Predsednik Nsi Matej Tonin se je 6. februarja ob robu splošne avdience srečal s papežem. Prisluhnite o čem sta govorila in kaj mu je podaril ter kaj sta govorila s prefektom dikasterija za služenje celostnemu človeškemu razvoju, kardinalom Petrom Turksonom.

Kaj je dom - okorgla miza o migracijah v Brežicah

31. januarja 2019 je v dvorani v Slomškovem domu v Brežicah potekala okrogla miza in predstavitev akcije ozaveščanja Kaj je dom?/#whatishome, v organizaciji Slovenske karitas. Na okrogli mizi so osvetlili teme migracij in razvoja iz različnih zornih kotov. Na okrogli mizi so sodelovali Zinka Žnideršič, voditeljica Župnijske karitas Brežice; Karel Bolčina, župnik v Štandrežu pri Gorici in škofov vikar za Slovence v Italiji; s. Slavka Cekuta, 11 let misijonarka v Albaniji, danes prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto, kjer pomaga albanskim družinam; Vael Hanuna, Slovensko-palestinskih korenin, rojen v Siriji, 30 let živi v Sloveniji; Irma Šinkovec, Ministrstvo za zunanje zadeve RS, Sektor za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč; Jana Lampe, vodja mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči na Slovenski karitas. Okroglo mizo je povezoval Alen Salihović, sodelavec Radia Ognjišče.

S koprološko analizo se mudi

Uredba o ukrepu dobrobit živali iz aktualnega Programa razvoja podeželja Republike Slovenije določa, da je v okviru govedoreje za koprološko analizo potrebno vzeti en skupen vzorec blata za vsakih 20 govedi, pri drobnici pa je za koprološko analizo potrebno vzeti najmanj en skupen vzorec blata za vsakih 100 živali. Analiza blata in morebitno zdravljenje živali na podlagi rezultatov analize morata biti opravljena pred dejanskim začetkom paše v letošnjem letu, zato z oddajo vzorcev ni modro odlašati.

Sevnica ni le rojstni kraj prve dame ZDA, turizem ima tam tudi drugače potencial

O sevniški občini se v zadnjem času več govori predvsem zato, ker od tam prihaja prva dama ZDA Melania Trump. A turistična ponudba ni osredotočena le na to dejstvo. Kot poudarja direktorica sevniškega zavoda za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti Mojca Pernovšek, so na področju turizma prepoznali velik potencial in oblikovali so strategijo razvoja. Eden pomembnejših dogodkov, ki ga pripravljajo že vrsto let, je prireditev Grajska rez.

Značaj držav Evropske unije in njihovih prebivalcev skozi njihove pravljice

Ljudske pravljice so ogledalo naroda, iz njih vejeta značaj države in mišljenje njenih prebivalcev. Ljudske pravljice bodo v knjižnicah v Poljanah nad Škofjo Loko in v Železnikih ta mesec otroke vabile na poseben potep. Dogodek v obeh krajih pripravljata Informacijska točka Europe Direct Gorenjska, ki deluje znotraj Razvojne agencije Sora, in Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka. Starši se bodo tam lahko seznanili s kampanjo Evropskega parlamenta Tokrat grem volit. O tem je spregovorila Jerneja Klemenčič Lotrič iz Razvojne agencije Sora.

Združevanje je izziv pridelovalcev krompirja

V nedeljski kmetijski oddaji je bil naš gost dr. Peter Dolničar, predstojnik oddelka za poljedelstvo, vrtnarstvo, genetiko in žlahtnjenje na Kmetijskem inštitutu, sicer pa odgovoren za žlahtnjenje, genetiko in fiziologijo ter pridelovanje krompirja. Ustavili smo se ob pogledu na razvoj novih sort krompirja.

Izjava mednarodne JRS o beguncih po svetu

V oddaji o migracijski in razvojni tematiki, ki jo pripravljamo z Jezuitskim združenjem za begunce JRS Slovenije, smo posredovali izjavo za javnost p. Smolicha, direktorja mednarodnega Jezuitskega združenja za begunce, v kateri priporoča podporo pri Globalnem dogovoru glede beguncev in migrantov.

Več kot 200 milijonov evrov za znanost in razvoj v tem letu je le začetek

Vlada je sprejela rebalans letošnjega državnega proračuna. Ob tem je sporočila, da Slovenija prvič v zgodovini namenja več kot 200 milijonov evrov znanosti in raziskovanju. Kaj pomeni ta znesek ter kakšno vlogo pravzaprav ima to področje pri nas, smo vprašali direktorja Inštituta Jožef Štefan Jadrana Lenarčiča.

Tematske gozdne poti

Gozdar Jože Prah, svetovalec za lesno biomaso in razvoj turizma v gozdnem prostoru ter snovalec več tematskih poti v Sloveniji je spregovoril o razvojnih možnostih na področju gozdnih temtskih poti.

Tematske gozdne poti

Gozdar Jože Prah, svetovalec za lesno biomaso in razvoj turizma v gozdnem prostoru ter snovalec več tematskih poti v Sloveniji je spregovril o izzivih tega področja.

Novo Mesto, Maribor, Domžale, Črna na Koroškem, Podčetrtek

V tokratni oddaji Iz naših krajev ste lahko prisluhnili pogovoru z županom Novega Mesta Gregorjem Macedonijem, ki je spregovoril tudi o obnovi mestnega središča. Poročali smo tudi o letošnjih spremembah v javnem potniškem prometu v Mariboru, o krepitvi razvoja v več občinah, o tem, da želijo tudi v Podčetrtku postaviti razgledni stolp in o prireditvi Gradovi Kralja Matjaža, ki jo pripravljajo v Črni na Koroškem.

Po zavrnitvi ločitvenega sporazuma negotovost in želja po urejenem brexitu

Predsednik Slovenskega panevropskega gibanja Laris Gaiser je v pogovoru za Radio Ognjišče spregovoril o posledicah zavrnitve dogovora o brexitu v britanskem parlamentu. Ob tem se je dotaknil tudi možnosti razvoja dogodkov v prihodnje in komentiral, kaj bi pomenila izglasovana nezaupnica vladi oziroma obstanek premierke Therese May na položaju.

Kadrovska politika v času gospodarske rasti

Ali se zavedajo dobrih kadrov, so jih pripravljeni nagraditi, kaj je pravzaprav plača, nagrada ali plačilo za opravljeno delo? Z nami so bili: direktorica področja razvoja in izobraževanja zaposlenih v korporaciji Hidria Tanja Kenda, Brane Gruban iz podjetja Dialogos in direktor kadrovskega sektorja v Mercatorju Gregor Rajšp.

Nič ne omejuje držav v prizadevanjih za zmanjšanje posledic podnebnih sprememb

V Evropski uniji je v pripravi dolgoročna strategija proti podnebnim spremembam. Obsežen dokument z ukrepi do leta 2050 v Sloveniji načrtuje tudi ministrstvo za okolje in prostor. Po podnebni konferenci na Poljskem, ki je marsikoga razočarala, nameravajo nekatere države same zavihati rokave. Za komentar in nekaj dodatnih pojasnil smo poklicali direktorico Umanotere, Slovenske fundacije za trajnostni razvoj, Gajo Brecelj.

Neznosna lahkotnost obsojenja

Kot, da človek skoti desetletja nima pravice do lastnega duhovnega razvoja, do novih spoznanj in s tem povezanega spreminjanja lastnih pogledov. Dvomim, da bi lahko bil kdorkoli tako brezmadežen, da bi se ne dalo z brskanjem po preteklih desetletjih njegovega življenja najti kaj politično alli drugače spotakljivega.

Pomoč Karitas ženskam v jugovzhodni Srbiji

Trgovina z ljudmi

V redni mesečni oddaji z migracijsko, begunsko in razvojno tematiko, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce JRS Slovenije, smo tokrat osvetlili problematiko trgovine z ljudmi, gostja je bila gospa Mateja iz Slovenske Karitas.

Jana Lampe o pomenu okroglih miz Kaj je dom?

Jana Lampe ob spremljanju razvojnih in humanitarnih projektov s področja oskrbe z vodo in hrano ter zdravstva in šolstva ter omogočanja dela, ki jih Slovenska karitas izvaja v Afriki in na Balkanu tudi ob podpori Ministrstva za zunanje zadeve RS, vidi mnoge stiske ljudi, tudi katere jih prisilijo, da zapustijo svoj dom.

Oljarna Kocbek uspešno prodira na vse več tujih trgov

Med uspešnejšimi oljarji je zgodba Gorazda Kocbeka in njegove družine z bučnim oljem. Predstavil je vizijo in uspešen vstop na nove trge.

Slovenska in mednarodna Karitas zelo dejavni v boju proti aidsu

1. decembra obeležujemo svetovni dan boja proti aidsu, ki ga simbolizira rdeča pentlja. Letos so v ospredju prizadevanja za zgodnejše odkrivanje okužb s HIV, saj lahko to prispeva k boljšim izidom zdravljenja in omejuje prenos okužbe naprej. Po Sloveniji so ves teden potekala brezplačna in anonimna testiranja ter različne aktivnosti za ozaveščanje. Do leta 2030 bo zaradi aidsa umrlo okoli 360.000 mladoletnikov, če svet ne bo okrepil prizadevanj za preprečevanje okužb z virusom hiv, ob tem dnevu svari Unicef. Številke kažejo, da je svet zašel s poti, ki vodi do zastavljenega cilja, to je do leta 2030 izničiti aids med otroki. Veliko dela na tem področju opravijo misijonarji preko Karitas, naj je povedala Jana Lampe, vodja mednarodne humanitarne razvojne pomoči na Slovenski karitas.

Bo vojno stanje v Ukrajini vodilo v izvotlitev demokratičnih standardov?

V Ukrajini prihodnjih 30 dni velja vojno stanje, razglasil ga je predsednik države Petro Porošenko, povod za to je bil pomorski incident pri polotoku Krim. Kaj stopnjevanje napetosti pomeni za nadaljnji razvoj dogodkov, smo vprašali političnega analitika dr. Aleša Mavra.