Poslušalko je zanimal recept za nadev za pehtranovo potico in ali jo lahko pripravi tudi iz polnozrnate moke. Sestra Nikolina ji je odgovorila, da lahko, je pa videz in okus potice temu primeren. Če bo pripravljala iz polnozrnate moke, bo okus bolj poln, pri beli moki pa je potica bolj puhasta. Sestra še priporoča, da je med sestavinami vsaj malo bele moke. Za nadev pa potrebujemo skuto, ki naj bo bolj suha, da jo bomo kar s težavo razmazali po razvaljanem testu. Skuto dobro prepasiramo in dodamo sladkor, sol, malo limoninega soka, po potrebi žlico smetano, jajce ali pa rumenjaka, lahko tudi en vanilin puding. Po namazu potresemo narezan pehtran (ne ga vmešati med skuto!) in bogato potresemo z rozinami, ki smo jih namočili v rumu. S potico potem ravnamo kot smo vajeni (zavijanje, vzhajanje, prebadanje, mazanje z jajcem, peka ... )
Poslušalko je zanimal recept za nadev za pehtranovo potico in ali jo lahko pripravi tudi iz polnozrnate moke. Sestra Nikolina ji je odgovorila, da lahko, je pa videz in okus potice temu primeren. Če bo pripravljala iz polnozrnate moke, bo okus bolj poln, pri beli moki pa je potica bolj puhasta. Sestra še priporoča, da je med sestavinami vsaj malo bele moke. Za nadev pa potrebujemo skuto, ki naj bo bolj suha, da jo bomo kar s težavo razmazali po razvaljanem testu. Skuto dobro prepasiramo in dodamo sladkor, sol, malo limoninega soka, po potrebi žlico smetano, jajce ali pa rumenjaka, lahko tudi en vanilin puding. Po namazu potresemo narezan pehtran (ne ga vmešati med skuto!) in bogato potresemo z rozinami, ki smo jih namočili v rumu. S potico potem ravnamo kot smo vajeni (zavijanje, vzhajanje, prebadanje, mazanje z jajcem, peka ... )
Poslušalko je zanimal recept za nadev za pehtranovo potico in ali jo lahko pripravi tudi iz polnozrnate moke. Sestra Nikolina ji je odgovorila, da lahko, je pa videz in okus potice temu primeren. Če bo pripravljala iz polnozrnate moke, bo okus bolj poln, pri beli moki pa je potica bolj puhasta. Sestra še priporoča, da je med sestavinami vsaj malo bele moke. Za nadev pa potrebujemo skuto, ki naj bo bolj suha, da jo bomo kar s težavo razmazali po razvaljanem testu. Skuto dobro prepasiramo in dodamo sladkor, sol, malo limoninega soka, po potrebi žlico smetano, jajce ali pa rumenjaka, lahko tudi en vanilin puding. Po namazu potresemo narezan pehtran (ne ga vmešati med skuto!) in bogato potresemo z rozinami, ki smo jih namočili v rumu. S potico potem ravnamo kot smo vajeni (zavijanje, vzhajanje, prebadanje, mazanje z jajcem, peka ... )
Kuhajmo s sestro Nikolino
Enostavna sladica iz biskvita je lahko rulada. Potrebujemo jajca, sladkor in moko. Na eno jajce eno žlico sladkorja in eno žlico moke ter nožev vrh pecilnega praška. Za en pekač pripravimo biskvit iz 4-5 jajc. Najprej naredimo sneg, dodamo sladkor, nato pa rumenjake. Miksamo 2-3 minute. Nato metlice vzamemo v roko in v velikih obratih zamešamo moko s pecilnim praškom. Nekaj moke lahko nadomestimo z žlico ali dvema orehov, dodamo lahko tudi malo cimeta. Maso vlijemo na dobro namazan in pomokan ali s peki papirjem obložen pekač (peki papir še pomažemo z nekaj kapljicami olja). To pečemo 10 minut pri 200 °C. Še vroče ločimo od robov pekača in pustimo, da s malo ohladi, nato pa obrnemo na pladenj ali desko. Lahko naredimo tudi biskvit, kjer na eno jajce vzamemo 2 žlici sladkorja, 2 žlici moke in 2 žlici olja. Prav tako najprej naredimo sneg, dodamo sladkor in rumenjake ter olje (lahko je pol olivnega in pol sončničnega). Z metlico v roki zamešamo še moko s pecilnim praškom. Lahko dodamo še malo naribane limonine lupine. Maso zlijemo na namazan pekač z višjimi stranicami in dodamo še narezano sveže sadje ali pa iz kompota. Pečemo 15-20 minut. Sladico v obeh primerih navlažimo s sadnim sokom in namažemo z marmelado. Rolado ob slovesnostih lahko oblijemo s čokolado ali okrasimo s stepeno sladko smetano in na vrhu dodamo narezano sadje.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Enostavna sladica iz biskvita je lahko rulada. Potrebujemo jajca, sladkor in moko. Na eno jajce eno žlico sladkorja in eno žlico moke ter nožev vrh pecilnega praška. Za en pekač pripravimo biskvit iz 4-5 jajc. Najprej naredimo sneg, dodamo sladkor, nato pa rumenjake. Miksamo 2-3 minute. Nato metlice vzamemo v roko in v velikih obratih zamešamo moko s pecilnim praškom. Nekaj moke lahko nadomestimo z žlico ali dvema orehov, dodamo lahko tudi malo cimeta. Maso vlijemo na dobro namazan in pomokan ali s peki papirjem obložen pekač (peki papir še pomažemo z nekaj kapljicami olja). To pečemo 10 minut pri 200 °C. Še vroče ločimo od robov pekača in pustimo, da s malo ohladi, nato pa obrnemo na pladenj ali desko. Lahko naredimo tudi biskvit, kjer na eno jajce vzamemo 2 žlici sladkorja, 2 žlici moke in 2 žlici olja. Prav tako najprej naredimo sneg, dodamo sladkor in rumenjake ter olje (lahko je pol olivnega in pol sončničnega). Z metlico v roki zamešamo še moko s pecilnim praškom. Lahko dodamo še malo naribane limonine lupine. Maso zlijemo na namazan pekač z višjimi stranicami in dodamo še narezano sveže sadje ali pa iz kompota. Pečemo 15-20 minut. Sladico v obeh primerih navlažimo s sadnim sokom in namažemo z marmelado. Rolado ob slovesnostih lahko oblijemo s čokolado ali okrasimo s stepeno sladko smetano in na vrhu dodamo narezano sadje.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalec je spraševal, kako se pripravi marmelada iz kakija – dobro mu je namreč obrodil. Sestra Nikolina odgovarja, da je priprava zelo preprosta. Kaki očistimo, narežemo in damo v kozico. Dodamo še kakšno kislo jabolko (ki ima čim več pektina), kasneje dodamo še limonin sok in sladkor. Sadje pristavimo, da zavre ter kuhamo približno eno uro, da se zgosti. Da bo marmelada bolj gladka, jo zmiksamo s paličnim mešalnikom. Vročo nalagamo v vroče kozarce in zapremo. Jabolka, ki jih bodo dodali in tako bo imela marmelada boljšo aromo, lahko tudi posebej zdušimo. Dodamo jim lahko tudi kakšno žlico vina ali sadnega soka.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalec je spraševal, kako se pripravi marmelada iz kakija – dobro mu je namreč obrodil. Sestra Nikolina odgovarja, da je priprava zelo preprosta. Kaki očistimo, narežemo in damo v kozico. Dodamo še kakšno kislo jabolko (ki ima čim več pektina), kasneje dodamo še limonin sok in sladkor. Sadje pristavimo, da zavre ter kuhamo približno eno uro, da se zgosti. Da bo marmelada bolj gladka, jo zmiksamo s paličnim mešalnikom. Vročo nalagamo v vroče kozarce in zapremo. Jabolka, ki jih bodo dodali in tako bo imela marmelada boljšo aromo, lahko tudi posebej zdušimo. Dodamo jim lahko tudi kakšno žlico vina ali sadnega soka.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Fižol očistimo in operemo ter blanširamo. To pomeni, da ga damo v vrelo, slano vodo samo toliko, da pride do vrenja, ni pa potrebno, da se vrenje nadaljuje. Pobiramo ga v na prt, da se posuši in nato ohladimo ter nato naložimo v vrečke, ki jih dobro zapremo in shranimo v zamrzovalniku. Sestra Nikolina še svetuje, da ohlajen fižol narežemo glede na to, kaj bomo iz njega kasneje pripravljali (juha, boranjo, golaž... )
Kuhajmo s sestro Nikolino
Fižol očistimo in operemo ter blanširamo. To pomeni, da ga damo v vrelo, slano vodo samo toliko, da pride do vrenja, ni pa potrebno, da se vrenje nadaljuje. Pobiramo ga v na prt, da se posuši in nato ohladimo ter nato naložimo v vrečke, ki jih dobro zapremo in shranimo v zamrzovalniku. Sestra Nikolina še svetuje, da ohlajen fižol narežemo glede na to, kaj bomo iz njega kasneje pripravljali (juha, boranjo, golaž... )
Kuhajmo s sestro Nikolino
Ko bodo paradižniki zreli, imeli pa bomo še kakšnega zelenega, lahko naredimo okusno solato za ozimnico. Zraven dodamo še papriko (rdečo, zeleno, rumeno). Pa 1-3 čebule, sol. kakšno žličko sladkorja in lovorjev list. Sestavine narežemo, damo v posodo in počakamo, da zavre. Pustimo pet minut, vmes premešamo in nalagamo v vroče kozarce, ki jih dobro zapremo. Ta solata se poda k narezkom, čevapčičem ...
Kuhajmo s sestro Nikolino
Ko bodo paradižniki zreli, imeli pa bomo še kakšnega zelenega, lahko naredimo okusno solato za ozimnico. Zraven dodamo še papriko (rdečo, zeleno, rumeno). Pa 1-3 čebule, sol. kakšno žličko sladkorja in lovorjev list. Sestavine narežemo, damo v posodo in počakamo, da zavre. Pustimo pet minut, vmes premešamo in nalagamo v vroče kozarce, ki jih dobro zapremo. Ta solata se poda k narezkom, čevapčičem ...
Kuhajmo s sestro Nikolino
Dobro dozorel paradižnik očistimo, prerežemo in damo kuhat. Dno lonca oziroma kozice namažemo z oljem in mastjo in med kuhanjem večkrat do dna s kuhalnico. Če nastaja veliko tekočine, v posodo postavimo cedilo in tekočino pobiramo v drugo posodo. Tako dobimo lepo gosto mezgo, ki je zelo dobra za pice. Iz pobrane tekočine lahko naredimo paradižnikovo juho ali pa omako za nadevano papriko. Je pa to lahko tudi dobro za odžejanje.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Dobro dozorel paradižnik očistimo, prerežemo in damo kuhat. Dno lonca oziroma kozice namažemo z oljem in mastjo in med kuhanjem večkrat do dna s kuhalnico. Če nastaja veliko tekočine, v posodo postavimo cedilo in tekočino pobiramo v drugo posodo. Tako dobimo lepo gosto mezgo, ki je zelo dobra za pice. Iz pobrane tekočine lahko naredimo paradižnikovo juho ali pa omako za nadevano papriko. Je pa to lahko tudi dobro za odžejanje.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka Marija ima tri večje temno zelene buče in jo zanima, kako bi jih lahko porabila oziroma ali jih lahko tudi pripravi s skrinjo. Iz njih lahko naredimo juho, prilogo, polpete, zavitek, solato ... Za zavitek vlečeno testo razvaljamo in namažemo s skuto (½ kg, ki ji lahko dodamo kakšno jajce), potresemo naribane buče. Potresemo sol, poper in zlatorumeno praženo čebulo. Zavijemo in položimo na namazan pekač, pomažemo s kislo smetano in spečemo. Za zamrzovanje jih narežemo ali naribamo, kot jih bomo potrebovali za juhe ali omake. Takoj jih naložimo v vrečke, dobro zapremo in damo v zamrzovalnik. Ko jih bomo potrebovali, jih zjutraj prestavimo v hladilnik, da se odcedijo, nato jih ožamemo in damo pražit na čebulo …
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka Marija ima tri večje temno zelene buče in jo zanima, kako bi jih lahko porabila oziroma ali jih lahko tudi pripravi s skrinjo. Iz njih lahko naredimo juho, prilogo, polpete, zavitek, solato ... Za zavitek vlečeno testo razvaljamo in namažemo s skuto (½ kg, ki ji lahko dodamo kakšno jajce), potresemo naribane buče. Potresemo sol, poper in zlatorumeno praženo čebulo. Zavijemo in položimo na namazan pekač, pomažemo s kislo smetano in spečemo. Za zamrzovanje jih narežemo ali naribamo, kot jih bomo potrebovali za juhe ali omake. Takoj jih naložimo v vrečke, dobro zapremo in damo v zamrzovalnik. Ko jih bomo potrebovali, jih zjutraj prestavimo v hladilnik, da se odcedijo, nato jih ožamemo in damo pražit na čebulo …
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalki je dobro obrodil grm aronije na vrhu in je sestro Nikolino vprašala, kaj lahko iz nje naredi. Pijačo, marmelado ali pa jo posušimo za čas - je bil prvi odgovor. Pri marmeladi aronijo lahko dodamo drugemu sadju: breskvam, robidam ... Sadje lahko najprej s paličnim mešalnikom gladko prepasira, sladka po potrebi (saj je sadje zelo sladko) in skuha. Sok iz aronije (tudi z dodatkom drugega sadja) naredi na sokovnik. Jagode aronije pa lahko tudi posuši za čaj. Poslušalka je dodala, da aronijo uporablja tudi za zavitek (po skuti potrese jagode aronije), iz nje naredi tudi sirup, doda jih k jogurtu za zajtrk, lahko se naredi tudi kakšen liker.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalki je dobro obrodil grm aronije na vrhu in je sestro Nikolino vprašala, kaj lahko iz nje naredi. Pijačo, marmelado ali pa jo posušimo za čas - je bil prvi odgovor. Pri marmeladi aronijo lahko dodamo drugemu sadju: breskvam, robidam ... Sadje lahko najprej s paličnim mešalnikom gladko prepasira, sladka po potrebi (saj je sadje zelo sladko) in skuha. Sok iz aronije (tudi z dodatkom drugega sadja) naredi na sokovnik. Jagode aronije pa lahko tudi posuši za čaj. Poslušalka je dodala, da aronijo uporablja tudi za zavitek (po skuti potrese jagode aronije), iz nje naredi tudi sirup, doda jih k jogurtu za zajtrk, lahko se naredi tudi kakšen liker.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Sestra Nikolina za prihajajoči praznik, Marijino vnebovzetje, predlaga dobro juho. Lahko je, če je dan vroč, kosilo tudi brez juhe in je glavna je meso – na hitro pečeni zrezki. Lahko skuhamo dober kos govedine, ki ga potem samo narežemo, zraven pa naredimo recimo smetanov hren ali pa različne solate: zeleno, paradižnikovo (s papriko in zabeljena z malo čebule zraven), kumarično ... K prazničnemu jedilniku sodi tudi sladila. V teh dneh zelo prija domač sladoled. Naredimo ga tako, da zmiksamo smetano, dodamo jogurt in nekaj sadja: maline, robide, banane. Nežno sladkamo in po okusu dodamo še malo breskovega likerja. Skledo postavimo v zamrzovalnik in gremo večkrat pomešati. Lahko pa naredimo za sladico biskvit, ki ga dobro navlažimo s tekočino od kompota. Na to naložimo narezano sadje in po vrhu še smetano, ki smo ji dodali želatino. Sestra Nikolina tudi priporoča, da pravočasno kupimo in pripravimo vse za praznično kosilo.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Sestra Nikolina za prihajajoči praznik, Marijino vnebovzetje, predlaga dobro juho. Lahko je, če je dan vroč, kosilo tudi brez juhe in je glavna je meso – na hitro pečeni zrezki. Lahko skuhamo dober kos govedine, ki ga potem samo narežemo, zraven pa naredimo recimo smetanov hren ali pa različne solate: zeleno, paradižnikovo (s papriko in zabeljena z malo čebule zraven), kumarično ... K prazničnemu jedilniku sodi tudi sladila. V teh dneh zelo prija domač sladoled. Naredimo ga tako, da zmiksamo smetano, dodamo jogurt in nekaj sadja: maline, robide, banane. Nežno sladkamo in po okusu dodamo še malo breskovega likerja. Skledo postavimo v zamrzovalnik in gremo večkrat pomešati. Lahko pa naredimo za sladico biskvit, ki ga dobro navlažimo s tekočino od kompota. Na to naložimo narezano sadje in po vrhu še smetano, ki smo ji dodali želatino. Sestra Nikolina tudi priporoča, da pravočasno kupimo in pripravimo vse za praznično kosilo.
Naš gost
Na Evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, smo v oddajo Naš gost povabili zgodovinarja, člana Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, pionirja raziskovanja teh tematik pri nas, iniciatorja, vodjo terenskih raziskav, ki je našel več sto lokacij žrtev povojnih pobojev dr. Mitja Ferenca. Je tudi prvopodpisani pod resolucijo o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji, ki jo je Evropski parlament sprejel 8. julija letos.
Duhovna misel
Na dnevih, namenjenih zakoncem, je neki par vprašal voditelja molitvene skupine o svojem zakonu, ki je šel skozi nekaj resnih preizkušenj. Pred ...
Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Doživetja narave
Oddajo so napolnili smeli načrti in pisani spomini gostov, ki svoje navdihe iščejo v naravi in gorah. Z nami so bili Tea Bernik, Žiga Papež, Simon Bučar, in Jani Bele. Tokratnim Doživetjem bi lahko nadeli podnaslov: od Narnije v Kančevcih, harmonike na Koroškem, prek slovenske transverzale do Himalaje.
Spoznanje več, predsodek manj
Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil p. Branko Cestnik. Z njim smo govorili o več temah, ki so zaznamovale to poletje. Najprej smo izpostavili tisoče otrok, ki so obiskovali oratorije na cerkvenih dvoriščih, kaj je nedvomno znamenje tihega zaupanja v vzgojno vlogo Cerkve. Ob tem smo se spomnili tudi 80-letnice konca 2. svetovne vojne in se vprašali, ali res ne znamo brez vojne v Evropi in v Sveti deželi?
Moja zgodba
2. avgusta je nekaj pred 99. rojstnim dnem umrl profesor sociologije, šef ljubljanske Udbe, ki je kasneje postal svetovalec predsednika Milana Kučana Zdenko Roter. Kdo je bil pravzaprav bil ta zasliševalec škofa Vovka, številnih po vojni zaprtih duhovnikov? O tem nam je nekaj več povedal eden največjih poznavalcev arhivskega gradiva bivših tajnih služb pri nas mag. Igor Omerza.
Via positiva
Alenka Šoštarič je v sklopu društva Samooskrbni.net več let tesno sodelovala s Sanjo Lončar, eno najvidnejših zagovornic naravnega načina življenja v sobivanju z naravo pri nas. Dvajset let je vodila največje slovensko nevladno gibanje – projekt Skupaj za zdravje človeka in narave. Raziskovala je naravne rešitve za težave sodobnega človeka, bila urednica in soavtorica triindvajsetih knjižnih uspešnic, od katerih je sedem prevedenih v nemški jezik. Bila je tudi priznana in uveljavljena predavateljica, publicistka, urednica, novinarka in raziskovalka. Vodila je seminarje za strokovno in splošno javnost v Sloveniji, na Hrvaškem, v Avstriji in Nemčiji. Vodila tudi informacijsko središče Zazdravje.net.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
Iz Celovca so sporočili, da je v 84. letu starosti umrl dolgoletni tajnik Krščanske kulturne zveze in predsednik Narodopisnega inštituta Urban Jarnik Nužej Tolmaier. Za svoje delo je leta 2021 prejel Tischlerjevo nagrado, leta 2023 pa Štrekljevo. Deželni glavar Kaiser je v izjavi dejal, da Koroška z njim izgublja „izjemno osebnost, človeka, ki se je desetletja z veliko vnemo udejstvoval za slovensko narodno skupnost in medkulturno sobivanje“. Z Nužejem Tolmaierjem je tesno povezan tudi močan razcvet kulturnega življenja med koroškimi Slovenci. Trajen dokument pa je njegovo obširno publicistično delo na področju kulturnega, glasbenega in pevskega ustvarjanja ter njegov prispevek k dokumentaciji narodopisne dediščine koroških Slovencev, so še zapisali pri KKZ in inštitutu Urban Jarnik, kjer so tudi navedli vodilo njegovega dela, da kar je zapisano, ne bo izbrisano.
Kulturni utrinki
Sliko beneškega renesančnega slikarja Vittoreja Carpaccia, na kateri so Marija z detetom in svetniki, bodo prihodnji teden iz Padove vrnili v piransko samostansko cerkev Sv. Frančiška. Delo so iz Pirana odpeljali v času druge svetovne vojne, že leta pa potekajo aktivnosti, da bi umetniška dela, ki so bila na hranjenje odpeljana v Italijo, dobila svoj prvotni prostor na mestu za katerega so bila ustvarjena. Nekaj več o tem nam je povedal nekdanji veleposlanik pri Svetem sedežu Tomaž Kunstelj iz ministrstva za zunanje zadeve.