Informativni prispevki

VEČ ...|12. 2. 2024
Korant še vedno »lavfa« analogno

Iz vasi, od koder izvira najbolj priljubljena in prepoznavna tradicionalna pustna maska, so prišli v »belo Ljubljano«, tudi na Radio Ognjišče, koranti. V njih je še vedno nekaj vzvišenega, mogočnega in skrivnostnega. Izdelujejo jih posebni mojstri.

»Izvirni korant je doma v vasi Markovci. Oblečen je v ovčjo kožo, v masko, ki je za nekoga grozljiva za drugega ponos, v gamaše, oziroma v »štucnje«, kot jim rečemo pri nas, pa v črne čevlje z raznobarvnimi vezalkami. Za pasom ima obešeno verigo s kravjimi zvonci. Glavna oprema koranta pa je »ježevka«, po eni strani služi zavarovanju, po drugi strani pa se nanjo navezujejo robci. Korant, ki jih od deklet zbere največ, je »naj korant« v tistem letu. Ta naša korantija je preplavila Slovenijo, kar je škoda. Kajti, če hočemo videti prave beneške maske, moramo priti v Benetke, tako bi bilo prav tudi, če bi hoteli videti pravega koranta, bi morali priti v Markovce. Ampak, žal tako je, na to ne moremo vplivati. Smo pa mi zdaj tu na obisku v vaših radijskih prostorih vsi rojeni Markovčani, tako da boljšega originala od tega ni. 

Med skupino korantov je bil tudi lik tako imenovanega »hudičeka«, ki ima več nalog. Najpomembnejša je usmerjanje korantov, ker ti ne vidijo dobro, da jih potegne za kožuh in pomaga pri varnem prestopu čez prag. Usmerja jih tudi v gneči, pazi nanje, da so varni na poteh in jih na cestah ne povozi kakšen avto. »Ima pa »hudiček« še nekaj drugih zelo važnih nalog«, je skrivnostno in nagajivo hudomušno pripomnil mož, preoblečen v ta lik, in Juretov sogovornik ob obisku korantov Radia Ognjišče. 

Pravilo, kdaj korant sme sneti masko, je takšno, da se lahko odkrije v hiši svojega dekleta. Zavese na oknih so se zagrnile, tako nihče ni vedel, kdo je. Resnično je bila skrivnostna maska. Nekoč so si fantje zvonce okrog pasu celo zaklenili, zavezovali, da jih res nihče ni mogel sleči. Ker največja sramota za koranta je, če so mu uspeli sneti masko in ga razkrili.«

Običaj koranta je bil pred devetimi leti z državnim odlokom razglašen za živo mojstrovino državnega pomena. Namen razglasitve je povečati zavedanje njegovega pomena na lokalni, regionalni in državni ravni, prepoznavnost ter predvsem, spodbuditi njegovo ohranjanje. 

»Mladina, ja, … moram reči, ne glede na elektroniko, korant še stalno »lavfa« analogno, »tak da«, ni se bati za prihodnost našega tako zvanega fašenka«, imamo mladino, imamo podmladek.«

“Fašenk” se konča na pepelnico točno ob polnoči. Če je kdo to prespal, ali kje obležal, si je moral zatlačiti papir v zvonce, da na poti do doma po vasi ni cingljalo.

Korant še vedno »lavfa« analogno

Iz vasi, od koder izvira najbolj priljubljena in prepoznavna tradicionalna pustna maska, so prišli v »belo Ljubljano«, tudi na Radio Ognjišče, koranti. V njih je še vedno nekaj vzvišenega, mogočnega in skrivnostnega. Izdelujejo jih posebni mojstri.

»Izvirni korant je doma v vasi Markovci. Oblečen je v ovčjo kožo, v masko, ki je za nekoga grozljiva za drugega ponos, v gamaše, oziroma v »štucnje«, kot jim rečemo pri nas, pa v črne čevlje z raznobarvnimi vezalkami. Za pasom ima obešeno verigo s kravjimi zvonci. Glavna oprema koranta pa je »ježevka«, po eni strani služi zavarovanju, po drugi strani pa se nanjo navezujejo robci. Korant, ki jih od deklet zbere največ, je »naj korant« v tistem letu. Ta naša korantija je preplavila Slovenijo, kar je škoda. Kajti, če hočemo videti prave beneške maske, moramo priti v Benetke, tako bi bilo prav tudi, če bi hoteli videti pravega koranta, bi morali priti v Markovce. Ampak, žal tako je, na to ne moremo vplivati. Smo pa mi zdaj tu na obisku v vaših radijskih prostorih vsi rojeni Markovčani, tako da boljšega originala od tega ni. 

Med skupino korantov je bil tudi lik tako imenovanega »hudičeka«, ki ima več nalog. Najpomembnejša je usmerjanje korantov, ker ti ne vidijo dobro, da jih potegne za kožuh in pomaga pri varnem prestopu čez prag. Usmerja jih tudi v gneči, pazi nanje, da so varni na poteh in jih na cestah ne povozi kakšen avto. »Ima pa »hudiček« še nekaj drugih zelo važnih nalog«, je skrivnostno in nagajivo hudomušno pripomnil mož, preoblečen v ta lik, in Juretov sogovornik ob obisku korantov Radia Ognjišče. 

Pravilo, kdaj korant sme sneti masko, je takšno, da se lahko odkrije v hiši svojega dekleta. Zavese na oknih so se zagrnile, tako nihče ni vedel, kdo je. Resnično je bila skrivnostna maska. Nekoč so si fantje zvonce okrog pasu celo zaklenili, zavezovali, da jih res nihče ni mogel sleči. Ker največja sramota za koranta je, če so mu uspeli sneti masko in ga razkrili.«

Običaj koranta je bil pred devetimi leti z državnim odlokom razglašen za živo mojstrovino državnega pomena. Namen razglasitve je povečati zavedanje njegovega pomena na lokalni, regionalni in državni ravni, prepoznavnost ter predvsem, spodbuditi njegovo ohranjanje. 

»Mladina, ja, … moram reči, ne glede na elektroniko, korant še stalno »lavfa« analogno, »tak da«, ni se bati za prihodnost našega tako zvanega fašenka«, imamo mladino, imamo podmladek.«

“Fašenk” se konča na pepelnico točno ob polnoči. Če je kdo to prespal, ali kje obležal, si je moral zatlačiti papir v zvonce, da na poti do doma po vasi ni cingljalo.

infodružbadediščinaizročilo

Informativni prispevki

Korant še vedno »lavfa« analogno

Iz vasi, od koder izvira najbolj priljubljena in prepoznavna tradicionalna pustna maska, so prišli v »belo Ljubljano«, tudi na Radio Ognjišče, koranti. V njih je še vedno nekaj vzvišenega, mogočnega in skrivnostnega. Izdelujejo jih posebni mojstri.

»Izvirni korant je doma v vasi Markovci. Oblečen je v ovčjo kožo, v masko, ki je za nekoga grozljiva za drugega ponos, v gamaše, oziroma v »štucnje«, kot jim rečemo pri nas, pa v črne čevlje z raznobarvnimi vezalkami. Za pasom ima obešeno verigo s kravjimi zvonci. Glavna oprema koranta pa je »ježevka«, po eni strani služi zavarovanju, po drugi strani pa se nanjo navezujejo robci. Korant, ki jih od deklet zbere največ, je »naj korant« v tistem letu. Ta naša korantija je preplavila Slovenijo, kar je škoda. Kajti, če hočemo videti prave beneške maske, moramo priti v Benetke, tako bi bilo prav tudi, če bi hoteli videti pravega koranta, bi morali priti v Markovce. Ampak, žal tako je, na to ne moremo vplivati. Smo pa mi zdaj tu na obisku v vaših radijskih prostorih vsi rojeni Markovčani, tako da boljšega originala od tega ni. 

Med skupino korantov je bil tudi lik tako imenovanega »hudičeka«, ki ima več nalog. Najpomembnejša je usmerjanje korantov, ker ti ne vidijo dobro, da jih potegne za kožuh in pomaga pri varnem prestopu čez prag. Usmerja jih tudi v gneči, pazi nanje, da so varni na poteh in jih na cestah ne povozi kakšen avto. »Ima pa »hudiček« še nekaj drugih zelo važnih nalog«, je skrivnostno in nagajivo hudomušno pripomnil mož, preoblečen v ta lik, in Juretov sogovornik ob obisku korantov Radia Ognjišče. 

Pravilo, kdaj korant sme sneti masko, je takšno, da se lahko odkrije v hiši svojega dekleta. Zavese na oknih so se zagrnile, tako nihče ni vedel, kdo je. Resnično je bila skrivnostna maska. Nekoč so si fantje zvonce okrog pasu celo zaklenili, zavezovali, da jih res nihče ni mogel sleči. Ker največja sramota za koranta je, če so mu uspeli sneti masko in ga razkrili.«

Običaj koranta je bil pred devetimi leti z državnim odlokom razglašen za živo mojstrovino državnega pomena. Namen razglasitve je povečati zavedanje njegovega pomena na lokalni, regionalni in državni ravni, prepoznavnost ter predvsem, spodbuditi njegovo ohranjanje. 

»Mladina, ja, … moram reči, ne glede na elektroniko, korant še stalno »lavfa« analogno, »tak da«, ni se bati za prihodnost našega tako zvanega fašenka«, imamo mladino, imamo podmladek.«

“Fašenk” se konča na pepelnico točno ob polnoči. Če je kdo to prespal, ali kje obležal, si je moral zatlačiti papir v zvonce, da na poti do doma po vasi ni cingljalo.

VEČ ...|12. 2. 2024
Korant še vedno »lavfa« analogno

Iz vasi, od koder izvira najbolj priljubljena in prepoznavna tradicionalna pustna maska, so prišli v »belo Ljubljano«, tudi na Radio Ognjišče, koranti. V njih je še vedno nekaj vzvišenega, mogočnega in skrivnostnega. Izdelujejo jih posebni mojstri.

»Izvirni korant je doma v vasi Markovci. Oblečen je v ovčjo kožo, v masko, ki je za nekoga grozljiva za drugega ponos, v gamaše, oziroma v »štucnje«, kot jim rečemo pri nas, pa v črne čevlje z raznobarvnimi vezalkami. Za pasom ima obešeno verigo s kravjimi zvonci. Glavna oprema koranta pa je »ježevka«, po eni strani služi zavarovanju, po drugi strani pa se nanjo navezujejo robci. Korant, ki jih od deklet zbere največ, je »naj korant« v tistem letu. Ta naša korantija je preplavila Slovenijo, kar je škoda. Kajti, če hočemo videti prave beneške maske, moramo priti v Benetke, tako bi bilo prav tudi, če bi hoteli videti pravega koranta, bi morali priti v Markovce. Ampak, žal tako je, na to ne moremo vplivati. Smo pa mi zdaj tu na obisku v vaših radijskih prostorih vsi rojeni Markovčani, tako da boljšega originala od tega ni. 

Med skupino korantov je bil tudi lik tako imenovanega »hudičeka«, ki ima več nalog. Najpomembnejša je usmerjanje korantov, ker ti ne vidijo dobro, da jih potegne za kožuh in pomaga pri varnem prestopu čez prag. Usmerja jih tudi v gneči, pazi nanje, da so varni na poteh in jih na cestah ne povozi kakšen avto. »Ima pa »hudiček« še nekaj drugih zelo važnih nalog«, je skrivnostno in nagajivo hudomušno pripomnil mož, preoblečen v ta lik, in Juretov sogovornik ob obisku korantov Radia Ognjišče. 

Pravilo, kdaj korant sme sneti masko, je takšno, da se lahko odkrije v hiši svojega dekleta. Zavese na oknih so se zagrnile, tako nihče ni vedel, kdo je. Resnično je bila skrivnostna maska. Nekoč so si fantje zvonce okrog pasu celo zaklenili, zavezovali, da jih res nihče ni mogel sleči. Ker največja sramota za koranta je, če so mu uspeli sneti masko in ga razkrili.«

Običaj koranta je bil pred devetimi leti z državnim odlokom razglašen za živo mojstrovino državnega pomena. Namen razglasitve je povečati zavedanje njegovega pomena na lokalni, regionalni in državni ravni, prepoznavnost ter predvsem, spodbuditi njegovo ohranjanje. 

»Mladina, ja, … moram reči, ne glede na elektroniko, korant še stalno »lavfa« analogno, »tak da«, ni se bati za prihodnost našega tako zvanega fašenka«, imamo mladino, imamo podmladek.«

“Fašenk” se konča na pepelnico točno ob polnoči. Če je kdo to prespal, ali kje obležal, si je moral zatlačiti papir v zvonce, da na poti do doma po vasi ni cingljalo.

Jure SešekNataša Ličen

infodružbadediščinaizročilo

Doživetja narave

VEČ ...|12. 1. 2024
S turnimi smučmi čez planke

Turno smučanje že nekaj let doživlja nesluten razmah. O tej pristni obliki zimskega obiskovanja gorskega sveta, ki s seboj prinaša tudi negativne plati, smo se v Doživetjih narave pogovarjali z gozdarjem Tomažem Hrovatom. Prav v tem letu obeležuje svojstven jubilej - v gore se pozimi na turnih smučeh podaja že 40. leto. Kot pravi v svojem vodniku Čez planke s turnimi smučmi, je klasična smučarija z žičniškimi napravami zaradi pomanjkanja snega in velikih stroškov v zatonu.

S turnimi smučmi čez planke

Turno smučanje že nekaj let doživlja nesluten razmah. O tej pristni obliki zimskega obiskovanja gorskega sveta, ki s seboj prinaša tudi negativne plati, smo se v Doživetjih narave pogovarjali z gozdarjem Tomažem Hrovatom. Prav v tem letu obeležuje svojstven jubilej - v gore se pozimi na turnih smučeh podaja že 40. leto. Kot pravi v svojem vodniku Čez planke s turnimi smučmi, je klasična smučarija z žičniškimi napravami zaradi pomanjkanja snega in velikih stroškov v zatonu.

gorništvoplaninstvozimska naravaturno smučanjegorenaravaopremarazmere

Doživetja narave

S turnimi smučmi čez planke

Turno smučanje že nekaj let doživlja nesluten razmah. O tej pristni obliki zimskega obiskovanja gorskega sveta, ki s seboj prinaša tudi negativne plati, smo se v Doživetjih narave pogovarjali z gozdarjem Tomažem Hrovatom. Prav v tem letu obeležuje svojstven jubilej - v gore se pozimi na turnih smučeh podaja že 40. leto. Kot pravi v svojem vodniku Čez planke s turnimi smučmi, je klasična smučarija z žičniškimi napravami zaradi pomanjkanja snega in velikih stroškov v zatonu.

VEČ ...|12. 1. 2024
S turnimi smučmi čez planke

Turno smučanje že nekaj let doživlja nesluten razmah. O tej pristni obliki zimskega obiskovanja gorskega sveta, ki s seboj prinaša tudi negativne plati, smo se v Doživetjih narave pogovarjali z gozdarjem Tomažem Hrovatom. Prav v tem letu obeležuje svojstven jubilej - v gore se pozimi na turnih smučeh podaja že 40. leto. Kot pravi v svojem vodniku Čez planke s turnimi smučmi, je klasična smučarija z žičniškimi napravami zaradi pomanjkanja snega in velikih stroškov v zatonu.

Blaž Lesnik

gorništvoplaninstvozimska naravaturno smučanjegorenaravaopremarazmere

Duhovna misel

VEČ ...|19. 12. 2023
Prefinjena diplomacija je kakor Savlova bojna oprema

Savel je potem Davida oblekel v svojo bojno opravo, mu dal bronasto čelado na glavo in ga oblekel v oklep. David si je čez njegovo bojno opravo opasal njegov meč in poskusil hoditi, ker ni bil vajen (Prva Samuelova knjiga 17, 38-39).

Prefinjena diplomacija je kakor Savlova bojna oprema

Savel je potem Davida oblekel v svojo bojno opravo, mu dal bronasto čelado na glavo in ga oblekel v oklep. David si je čez njegovo bojno opravo opasal njegov meč in poskusil hoditi, ker ni bil vajen (Prva Samuelova knjiga 17, 38-39).

duhovnost

Duhovna misel

Prefinjena diplomacija je kakor Savlova bojna oprema

Savel je potem Davida oblekel v svojo bojno opravo, mu dal bronasto čelado na glavo in ga oblekel v oklep. David si je čez njegovo bojno opravo opasal njegov meč in poskusil hoditi, ker ni bil vajen (Prva Samuelova knjiga 17, 38-39).

VEČ ...|19. 12. 2023
Prefinjena diplomacija je kakor Savlova bojna oprema

Savel je potem Davida oblekel v svojo bojno opravo, mu dal bronasto čelado na glavo in ga oblekel v oklep. David si je čez njegovo bojno opravo opasal njegov meč in poskusil hoditi, ker ni bil vajen (Prva Samuelova knjiga 17, 38-39).

Pavle Ravnohrib

duhovnost

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|13. 9. 2023
Poziv ribičem in sektorju akvakulture k oddaji vlog za oceno škode po ujmah

21. septembra se izeče rok do katerega lahko izvajalci ribiškega upravljanja in subjekti v sektorju akvakulture prijavijo oceno škode na premičninah (stroji in oprema), zalogah (krmila, gnojila, razkužila, repromaterial) in živalih (ribe v ribogojniškem obratu in oz. ali komercialnem ribniku), ki so posledica avgustovskih hudourniških poplav, pravi Ana Le Marechal Kolar.

Poziv ribičem in sektorju akvakulture k oddaji vlog za oceno škode po ujmah

21. septembra se izeče rok do katerega lahko izvajalci ribiškega upravljanja in subjekti v sektorju akvakulture prijavijo oceno škode na premičninah (stroji in oprema), zalogah (krmila, gnojila, razkužila, repromaterial) in živalih (ribe v ribogojniškem obratu in oz. ali komercialnem ribniku), ki so posledica avgustovskih hudourniških poplav, pravi Ana Le Marechal Kolar.

Minute za kmetijstvo in podeželje

Poziv ribičem in sektorju akvakulture k oddaji vlog za oceno škode po ujmah

21. septembra se izeče rok do katerega lahko izvajalci ribiškega upravljanja in subjekti v sektorju akvakulture prijavijo oceno škode na premičninah (stroji in oprema), zalogah (krmila, gnojila, razkužila, repromaterial) in živalih (ribe v ribogojniškem obratu in oz. ali komercialnem ribniku), ki so posledica avgustovskih hudourniških poplav, pravi Ana Le Marechal Kolar.

VEČ ...|13. 9. 2023
Poziv ribičem in sektorju akvakulture k oddaji vlog za oceno škode po ujmah

21. septembra se izeče rok do katerega lahko izvajalci ribiškega upravljanja in subjekti v sektorju akvakulture prijavijo oceno škode na premičninah (stroji in oprema), zalogah (krmila, gnojila, razkužila, repromaterial) in živalih (ribe v ribogojniškem obratu in oz. ali komercialnem ribniku), ki so posledica avgustovskih hudourniških poplav, pravi Ana Le Marechal Kolar.

Robert Božič

Doživetja narave

VEČ ...|9. 6. 2023
Ali veste, kakšni so znaki naelektrenega ozračja v gorah?

Pred začetkom letne planinske sezone smo si vzeli čas za nagradni planinski kviz, opozorili smo tudi na ključne sestavine varnega vzpona v gore in se dotaknili poletnih neviht, ki pošteno krojijo že prve junijske dni. Z nami je bil gorski reševalec Jani Bele, s svojimi odgovori pa ste sodelovali tudi poslušalci.

Ali veste, kakšni so znaki naelektrenega ozračja v gorah?

Pred začetkom letne planinske sezone smo si vzeli čas za nagradni planinski kviz, opozorili smo tudi na ključne sestavine varnega vzpona v gore in se dotaknili poletnih neviht, ki pošteno krojijo že prve junijske dni. Z nami je bil gorski reševalec Jani Bele, s svojimi odgovori pa ste sodelovali tudi poslušalci.

gorevarnostopremaplaninstvokvizgorsko reševanjenesreče v gorah

Doživetja narave

Ali veste, kakšni so znaki naelektrenega ozračja v gorah?

Pred začetkom letne planinske sezone smo si vzeli čas za nagradni planinski kviz, opozorili smo tudi na ključne sestavine varnega vzpona v gore in se dotaknili poletnih neviht, ki pošteno krojijo že prve junijske dni. Z nami je bil gorski reševalec Jani Bele, s svojimi odgovori pa ste sodelovali tudi poslušalci.

VEČ ...|9. 6. 2023
Ali veste, kakšni so znaki naelektrenega ozračja v gorah?

Pred začetkom letne planinske sezone smo si vzeli čas za nagradni planinski kviz, opozorili smo tudi na ključne sestavine varnega vzpona v gore in se dotaknili poletnih neviht, ki pošteno krojijo že prve junijske dni. Z nami je bil gorski reševalec Jani Bele, s svojimi odgovori pa ste sodelovali tudi poslušalci.

Blaž Lesnik

gorevarnostopremaplaninstvokvizgorsko reševanjenesreče v gorah

Iz naših krajev

VEČ ...|11. 3. 2023
Maribor, Škofja Loka, Žužemberk, Mislinja

Poročali smo o podražitvah javnega prevoza v Mariboru, kjer se na Pohorju občutno draži tudi prevoz z gondolo, visoko tehnološki naložbi podjetja Keko oprema v industrijski coni v Žužemberku, novi kuhinji osnovne šole Mislinja in tradicionalnih Dnevih Škofjeloškega pasijona.

Maribor, Škofja Loka, Žužemberk, Mislinja

Poročali smo o podražitvah javnega prevoza v Mariboru, kjer se na Pohorju občutno draži tudi prevoz z gondolo, visoko tehnološki naložbi podjetja Keko oprema v industrijski coni v Žužemberku, novi kuhinji osnovne šole Mislinja in tradicionalnih Dnevih Škofjeloškega pasijona.

politikadružbainfo

Iz naših krajev

Maribor, Škofja Loka, Žužemberk, Mislinja

Poročali smo o podražitvah javnega prevoza v Mariboru, kjer se na Pohorju občutno draži tudi prevoz z gondolo, visoko tehnološki naložbi podjetja Keko oprema v industrijski coni v Žužemberku, novi kuhinji osnovne šole Mislinja in tradicionalnih Dnevih Škofjeloškega pasijona.

VEČ ...|11. 3. 2023
Maribor, Škofja Loka, Žužemberk, Mislinja

Poročali smo o podražitvah javnega prevoza v Mariboru, kjer se na Pohorju občutno draži tudi prevoz z gondolo, visoko tehnološki naložbi podjetja Keko oprema v industrijski coni v Žužemberku, novi kuhinji osnovne šole Mislinja in tradicionalnih Dnevih Škofjeloškega pasijona.

Andrej Šinko

politikadružbainfo

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|1. 3. 2023
Statistični urad: Cene inputov v kmetijstvu tudi lani občutno višje

Po podatkih Statističnega urada RS smo bili v lanskem letu znova priče precejšnjemu skoku cen krmil, gnojil, zaščitnih sredstev in drugih inputov v kmetijski pridelavi. Najbolj so se podražila krmila, sledijo gnojila, precej pa se je podražila tudi oprema in mehanizacija za kmetijsko pridelavo.

Statistični urad: Cene inputov v kmetijstvu tudi lani občutno višje

Po podatkih Statističnega urada RS smo bili v lanskem letu znova priče precejšnjemu skoku cen krmil, gnojil, zaščitnih sredstev in drugih inputov v kmetijski pridelavi. Najbolj so se podražila krmila, sledijo gnojila, precej pa se je podražila tudi oprema in mehanizacija za kmetijsko pridelavo.

kmetijstvoinputicene

Minute za kmetijstvo in podeželje

Statistični urad: Cene inputov v kmetijstvu tudi lani občutno višje

Po podatkih Statističnega urada RS smo bili v lanskem letu znova priče precejšnjemu skoku cen krmil, gnojil, zaščitnih sredstev in drugih inputov v kmetijski pridelavi. Najbolj so se podražila krmila, sledijo gnojila, precej pa se je podražila tudi oprema in mehanizacija za kmetijsko pridelavo.

VEČ ...|1. 3. 2023
Statistični urad: Cene inputov v kmetijstvu tudi lani občutno višje

Po podatkih Statističnega urada RS smo bili v lanskem letu znova priče precejšnjemu skoku cen krmil, gnojil, zaščitnih sredstev in drugih inputov v kmetijski pridelavi. Najbolj so se podražila krmila, sledijo gnojila, precej pa se je podražila tudi oprema in mehanizacija za kmetijsko pridelavo.

Robert Božič

kmetijstvoinputicene

Informativne oddaje

VEČ ...|15. 3. 2022
Utrip dneva dne 15. 3.

  • 20. dan ruske agresije na Ukrajino spopadi silovitejši; premierji Janša, Fiala in Morawiecki v Kijev na obisk k predsedniku Zelenskemu.
  • Finančni ministri v Bruslju o novih sankcijah proti Rusiji in posledicah vojne za evropsko gospodarstvo.
  • Slovenska vlada regulirala cene pogonskih goriv; za liter 95 oktanskega bencina oz. dizla je treba odšteti približno 1,5 evra.
  • Mestna občina Ljubljana kljub ruski invaziji na Ukrajino ostaja pobratena z Moskvo; župan ostaja odlikovanec avtokrata Putina.
  • Okužbe s koronavirusom v Sloveniji spet naraščajo, včeraj potrjenih več kot 4200 primerov.
  • V Ljubljani mednarodna konferenca o prednostih in izzivih velikih družin.
  • Od danes zimska oprema ni več obvezna, a pri nizkih temperaturah ne hitimo z menjavo.  
  • ŠPORT: Pogačar in Roglič spet na vrhu lestvice Mednarodne kolesarske zveze
  • VREME: Danes in sprva jutri bo oblačno, nato se bo razjasnilo. Na severovzhodu možna kakšna ploha.

Utrip dneva dne 15. 3.

  • 20. dan ruske agresije na Ukrajino spopadi silovitejši; premierji Janša, Fiala in Morawiecki v Kijev na obisk k predsedniku Zelenskemu.
  • Finančni ministri v Bruslju o novih sankcijah proti Rusiji in posledicah vojne za evropsko gospodarstvo.
  • Slovenska vlada regulirala cene pogonskih goriv; za liter 95 oktanskega bencina oz. dizla je treba odšteti približno 1,5 evra.
  • Mestna občina Ljubljana kljub ruski invaziji na Ukrajino ostaja pobratena z Moskvo; župan ostaja odlikovanec avtokrata Putina.
  • Okužbe s koronavirusom v Sloveniji spet naraščajo, včeraj potrjenih več kot 4200 primerov.
  • V Ljubljani mednarodna konferenca o prednostih in izzivih velikih družin.
  • Od danes zimska oprema ni več obvezna, a pri nizkih temperaturah ne hitimo z menjavo.  
  • ŠPORT: Pogačar in Roglič spet na vrhu lestvice Mednarodne kolesarske zveze
  • VREME: Danes in sprva jutri bo oblačno, nato se bo razjasnilo. Na severovzhodu možna kakšna ploha.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 15. 3.
  • 20. dan ruske agresije na Ukrajino spopadi silovitejši; premierji Janša, Fiala in Morawiecki v Kijev na obisk k predsedniku Zelenskemu.
  • Finančni ministri v Bruslju o novih sankcijah proti Rusiji in posledicah vojne za evropsko gospodarstvo.
  • Slovenska vlada regulirala cene pogonskih goriv; za liter 95 oktanskega bencina oz. dizla je treba odšteti približno 1,5 evra.
  • Mestna občina Ljubljana kljub ruski invaziji na Ukrajino ostaja pobratena z Moskvo; župan ostaja odlikovanec avtokrata Putina.
  • Okužbe s koronavirusom v Sloveniji spet naraščajo, včeraj potrjenih več kot 4200 primerov.
  • V Ljubljani mednarodna konferenca o prednostih in izzivih velikih družin.
  • Od danes zimska oprema ni več obvezna, a pri nizkih temperaturah ne hitimo z menjavo.  
  • ŠPORT: Pogačar in Roglič spet na vrhu lestvice Mednarodne kolesarske zveze
  • VREME: Danes in sprva jutri bo oblačno, nato se bo razjasnilo. Na severovzhodu možna kakšna ploha.
VEČ ...|15. 3. 2022
Utrip dneva dne 15. 3.
  • 20. dan ruske agresije na Ukrajino spopadi silovitejši; premierji Janša, Fiala in Morawiecki v Kijev na obisk k predsedniku Zelenskemu.
  • Finančni ministri v Bruslju o novih sankcijah proti Rusiji in posledicah vojne za evropsko gospodarstvo.
  • Slovenska vlada regulirala cene pogonskih goriv; za liter 95 oktanskega bencina oz. dizla je treba odšteti približno 1,5 evra.
  • Mestna občina Ljubljana kljub ruski invaziji na Ukrajino ostaja pobratena z Moskvo; župan ostaja odlikovanec avtokrata Putina.
  • Okužbe s koronavirusom v Sloveniji spet naraščajo, včeraj potrjenih več kot 4200 primerov.
  • V Ljubljani mednarodna konferenca o prednostih in izzivih velikih družin.
  • Od danes zimska oprema ni več obvezna, a pri nizkih temperaturah ne hitimo z menjavo.  
  • ŠPORT: Pogačar in Roglič spet na vrhu lestvice Mednarodne kolesarske zveze
  • VREME: Danes in sprva jutri bo oblačno, nato se bo razjasnilo. Na severovzhodu možna kakšna ploha.

Radio Ognjišče

infonovice

Priporočamo
|
Aktualno

Program zadnjega tedna

VEČ ...|19. 4. 2024
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 19. april 2024 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 19. april 2024 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Globine

VEČ ...|9. 4. 2024
Kdo bo prišel v nebesa?

V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.

Kdo bo prišel v nebesa?

V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.

Blaž Lesnik

duhovnostpekelvicenebesateologijaSveto pismo

Duhovna misel

VEČ ...|19. 4. 2024
Osel in konj

Neki človek je imel osla in konja. Ko so bili ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Osel in konj

Neki človek je imel osla in konja. Ko so bili ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Zgodbe za otroke

VEČ ...|31. 5. 2023
Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbaGrozdeDragica Šteh

Moja zgodba

VEČ ...|14. 4. 2024
Sašo Radovanovič - Knjiga Bombardiranje Slovenije 1944 - 1945

V pogovoru ste lahko prisluhnili mariborčanu Sašu Radovanoviču, ki je soavtor knjige Bombardiranje Slovenija 1944 - 1945. Gre za sorazmerno neznan segment naše zgodovine, ki pa še danes vpliva na življenje pri nas.  Maribor je bil zaradi strateške lege in tamkajšnje tovarne v zadnjih dveh letih druge sv. vojne eno najbolj bombardiranih mest. Zavezniki so nanj odvrgli kar 3.259 ton bomb in uničili 47 odstotkov stavb. Približno 10 odstotkov jih ni eksplodiralo in na njih še danes stoji kar nekaj zgradb, tudi šolskih ...

Sašo Radovanovič - Knjiga Bombardiranje Slovenije 1944 - 1945

V pogovoru ste lahko prisluhnili mariborčanu Sašu Radovanoviču, ki je soavtor knjige Bombardiranje Slovenija 1944 - 1945. Gre za sorazmerno neznan segment naše zgodovine, ki pa še danes vpliva na življenje pri nas.  Maribor je bil zaradi strateške lege in tamkajšnje tovarne v zadnjih dveh letih druge sv. vojne eno najbolj bombardiranih mest. Zavezniki so nanj odvrgli kar 3.259 ton bomb in uničili 47 odstotkov stavb. Približno 10 odstotkov jih ni eksplodiralo in na njih še danes stoji kar nekaj zgradb, tudi šolskih ...

Jože Bartolj

spominpolitikaSašo RadovanovičBombardiranje Slovenije 1944 - 1945Bombe v Mariboru

Radijski misijon 2024

VEČ ...|23. 3. 2024
7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

Mitja Markovič

duhovnostodnosimisijon2024

Kulturni utrinki

VEČ ...|19. 4. 2024
Bliža se 72. Ljubljana Festival

V Kulturnih utrinkih je bila z nami Katja Bogovič iz programske pisarne Festivala Ljubljana, ki bo predstavila in povabila na dogodke letošnjega 72. Ljubljana festivala.

Bliža se 72. Ljubljana Festival

V Kulturnih utrinkih je bila z nami Katja Bogovič iz programske pisarne Festivala Ljubljana, ki bo predstavila in povabila na dogodke letošnjega 72. Ljubljana festivala.

Jože Bartolj

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilmLjubljana FestivalKatja Bogovič

Spominjamo se

VEČ ...|19. 4. 2024
Spominjamo se dne 19. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 19. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Življenje išče pot

VEČ ...|19. 4. 2024
Vere v Jezusa se več ne sramujem

Stalni diakon Matic Vidic ni le romski misijonar in logoterapevt. Predvsem je kristjan, ki je našel osebno vero, ki se je ne sramuje več. Zaupal nam je, kako se je to zgodilo, in kakšne načrte ima s svojim t.i. Talk show - O moji veri. 

Vere v Jezusa se več ne sramujem

Stalni diakon Matic Vidic ni le romski misijonar in logoterapevt. Predvsem je kristjan, ki je našel osebno vero, ki se je ne sramuje več. Zaupal nam je, kako se je to zgodilo, in kakšne načrte ima s svojim t.i. Talk show - O moji veri. 

s. Meta Potočnik

osebna verasramtalk show

Svetovalnica

VEČ ...|19. 4. 2024
Medicinska pedikura

V Svetovalnici smo spregovorili o medicinski pedikuri, katere težave rešuje in kako. V našem studiu je bila strokovnjakinja Vida Ozis, ki je odgovarjala tudi na vprašanja poslušalk in poslušalcev. 

Medicinska pedikura

V Svetovalnici smo spregovorili o medicinski pedikuri, katere težave rešuje in kako. V našem studiu je bila strokovnjakinja Vida Ozis, ki je odgovarjala tudi na vprašanja poslušalk in poslušalcev. 

Radio Ognjišče

svetovanje