Oddajo je teden dni pred najdaljšo nočjo v letu napolnila svetloba zvezd - tistih, ki sta jih na svoji dolgi himalajski poti opazovala svetovno znana alpinista Marija in Andrej Štremfelj. V ozadje nastajanja njune nove knjige smo pogledali, v prvem delu oddaje smo spregovorili o hoji v gore pozimi, na koncu pa še o mednarodnem dnevu gora. Sogovorniki so bili: podpredsednik PZS Miha Habjan in predsednik PD Kamnik Marko Petek, podpredsednik PZS in avtor letošnje poslanice Roman Ponebšek.
Oddajo je teden dni pred najdaljšo nočjo v letu napolnila svetloba zvezd - tistih, ki sta jih na svoji dolgi himalajski poti opazovala svetovno znana alpinista Marija in Andrej Štremfelj. V ozadje nastajanja njune nove knjige smo pogledali, v prvem delu oddaje smo spregovorili o hoji v gore pozimi, na koncu pa še o mednarodnem dnevu gora. Sogovorniki so bili: podpredsednik PZS Miha Habjan in predsednik PD Kamnik Marko Petek, podpredsednik PZS in avtor letošnje poslanice Roman Ponebšek.
Iz vasi, od koder izvira najbolj priljubljena in prepoznavna tradicionalna pustna maska, so prišli v »belo Ljubljano«, tudi na Radio Ognjišče, koranti. V njih je še vedno nekaj vzvišenega, mogočnega in skrivnostnega. Izdelujejo jih posebni mojstri.
»Izvirni korant je doma v vasi Markovci. Oblečen je v ovčjo kožo, v masko, ki je za nekoga grozljiva za drugega ponos, v gamaše, oziroma v »štucnje«, kot jim rečemo pri nas, pa v črne čevlje z raznobarvnimi vezalkami. Za pasom ima obešeno verigo s kravjimi zvonci. Glavna oprema koranta pa je »ježevka«, po eni strani služi zavarovanju, po drugi strani pa se nanjo navezujejo robci. Korant, ki jih od deklet zbere največ, je »naj korant« v tistem letu. Ta naša korantija je preplavila Slovenijo, kar je škoda. Kajti, če hočemo videti prave beneške maske, moramo priti v Benetke, tako bi bilo prav tudi, če bi hoteli videti pravega koranta, bi morali priti v Markovce. Ampak, žal tako je, na to ne moremo vplivati. Smo pa mi zdaj tu na obisku v vaših radijskih prostorih vsi rojeni Markovčani, tako da boljšega originala od tega ni.
Med skupino korantov je bil tudi lik tako imenovanega »hudičeka«, ki ima več nalog. Najpomembnejša je usmerjanje korantov, ker ti ne vidijo dobro, da jih potegne za kožuh in pomaga pri varnem prestopu čez prag. Usmerja jih tudi v gneči, pazi nanje, da so varni na poteh in jih na cestah ne povozi kakšen avto. »Ima pa »hudiček« še nekaj drugih zelo važnih nalog«, je skrivnostno in nagajivo hudomušno pripomnil mož, preoblečen v ta lik, in Juretov sogovornik ob obisku korantov Radia Ognjišče.
Pravilo, kdaj korant sme sneti masko, je takšno, da se lahko odkrije v hiši svojega dekleta. Zavese na oknih so se zagrnile, tako nihče ni vedel, kdo je. Resnično je bila skrivnostna maska. Nekoč so si fantje zvonce okrog pasu celo zaklenili, zavezovali, da jih res nihče ni mogel sleči. Ker največja sramota za koranta je, če so mu uspeli sneti masko in ga razkrili.«
Običaj koranta je bil pred devetimi leti z državnim odlokom razglašen za živo mojstrovino državnega pomena. Namen razglasitve je povečati zavedanje njegovega pomena na lokalni, regionalni in državni ravni, prepoznavnost ter predvsem, spodbuditi njegovo ohranjanje.
»Mladina, ja, … moram reči, ne glede na elektroniko, korant še stalno »lavfa« analogno, »tak da«, ni se bati za prihodnost našega tako zvanega fašenka«, imamo mladino, imamo podmladek.«
“Fašenk” se konča na pepelnico točno ob polnoči. Če je kdo to prespal, ali kje obležal, si je moral zatlačiti papir v zvonce, da na poti do doma po vasi ni cingljalo.
Iz vasi, od koder izvira najbolj priljubljena in prepoznavna tradicionalna pustna maska, so prišli v »belo Ljubljano«, tudi na Radio Ognjišče, koranti. V njih je še vedno nekaj vzvišenega, mogočnega in skrivnostnega. Izdelujejo jih posebni mojstri.
»Izvirni korant je doma v vasi Markovci. Oblečen je v ovčjo kožo, v masko, ki je za nekoga grozljiva za drugega ponos, v gamaše, oziroma v »štucnje«, kot jim rečemo pri nas, pa v črne čevlje z raznobarvnimi vezalkami. Za pasom ima obešeno verigo s kravjimi zvonci. Glavna oprema koranta pa je »ježevka«, po eni strani služi zavarovanju, po drugi strani pa se nanjo navezujejo robci. Korant, ki jih od deklet zbere največ, je »naj korant« v tistem letu. Ta naša korantija je preplavila Slovenijo, kar je škoda. Kajti, če hočemo videti prave beneške maske, moramo priti v Benetke, tako bi bilo prav tudi, če bi hoteli videti pravega koranta, bi morali priti v Markovce. Ampak, žal tako je, na to ne moremo vplivati. Smo pa mi zdaj tu na obisku v vaših radijskih prostorih vsi rojeni Markovčani, tako da boljšega originala od tega ni.
Med skupino korantov je bil tudi lik tako imenovanega »hudičeka«, ki ima več nalog. Najpomembnejša je usmerjanje korantov, ker ti ne vidijo dobro, da jih potegne za kožuh in pomaga pri varnem prestopu čez prag. Usmerja jih tudi v gneči, pazi nanje, da so varni na poteh in jih na cestah ne povozi kakšen avto. »Ima pa »hudiček« še nekaj drugih zelo važnih nalog«, je skrivnostno in nagajivo hudomušno pripomnil mož, preoblečen v ta lik, in Juretov sogovornik ob obisku korantov Radia Ognjišče.
Pravilo, kdaj korant sme sneti masko, je takšno, da se lahko odkrije v hiši svojega dekleta. Zavese na oknih so se zagrnile, tako nihče ni vedel, kdo je. Resnično je bila skrivnostna maska. Nekoč so si fantje zvonce okrog pasu celo zaklenili, zavezovali, da jih res nihče ni mogel sleči. Ker največja sramota za koranta je, če so mu uspeli sneti masko in ga razkrili.«
Običaj koranta je bil pred devetimi leti z državnim odlokom razglašen za živo mojstrovino državnega pomena. Namen razglasitve je povečati zavedanje njegovega pomena na lokalni, regionalni in državni ravni, prepoznavnost ter predvsem, spodbuditi njegovo ohranjanje.
»Mladina, ja, … moram reči, ne glede na elektroniko, korant še stalno »lavfa« analogno, »tak da«, ni se bati za prihodnost našega tako zvanega fašenka«, imamo mladino, imamo podmladek.«
“Fašenk” se konča na pepelnico točno ob polnoči. Če je kdo to prespal, ali kje obležal, si je moral zatlačiti papir v zvonce, da na poti do doma po vasi ni cingljalo.
Turno smučanje že nekaj let doživlja nesluten razmah. O tej pristni obliki zimskega obiskovanja gorskega sveta, ki s seboj prinaša tudi negativne plati, smo se v Doživetjih narave pogovarjali z gozdarjem Tomažem Hrovatom. Prav v tem letu obeležuje svojstven jubilej - v gore se pozimi na turnih smučeh podaja že 40. leto. Kot pravi v svojem vodniku Čez planke s turnimi smučmi, je klasična smučarija z žičniškimi napravami zaradi pomanjkanja snega in velikih stroškov v zatonu.
Turno smučanje že nekaj let doživlja nesluten razmah. O tej pristni obliki zimskega obiskovanja gorskega sveta, ki s seboj prinaša tudi negativne plati, smo se v Doživetjih narave pogovarjali z gozdarjem Tomažem Hrovatom. Prav v tem letu obeležuje svojstven jubilej - v gore se pozimi na turnih smučeh podaja že 40. leto. Kot pravi v svojem vodniku Čez planke s turnimi smučmi, je klasična smučarija z žičniškimi napravami zaradi pomanjkanja snega in velikih stroškov v zatonu.
Savel je potem Davida oblekel v svojo bojno opravo, mu dal bronasto čelado na glavo in ga oblekel v oklep. David si je čez njegovo bojno opravo opasal njegov meč in poskusil hoditi, ker ni bil vajen (Prva Samuelova knjiga 17, 38-39).
Savel je potem Davida oblekel v svojo bojno opravo, mu dal bronasto čelado na glavo in ga oblekel v oklep. David si je čez njegovo bojno opravo opasal njegov meč in poskusil hoditi, ker ni bil vajen (Prva Samuelova knjiga 17, 38-39).
21. septembra se izeče rok do katerega lahko izvajalci ribiškega upravljanja in subjekti v sektorju akvakulture prijavijo oceno škode na premičninah (stroji in oprema), zalogah (krmila, gnojila, razkužila, repromaterial) in živalih (ribe v ribogojniškem obratu in oz. ali komercialnem ribniku), ki so posledica avgustovskih hudourniških poplav, pravi Ana Le Marechal Kolar.
21. septembra se izeče rok do katerega lahko izvajalci ribiškega upravljanja in subjekti v sektorju akvakulture prijavijo oceno škode na premičninah (stroji in oprema), zalogah (krmila, gnojila, razkužila, repromaterial) in živalih (ribe v ribogojniškem obratu in oz. ali komercialnem ribniku), ki so posledica avgustovskih hudourniških poplav, pravi Ana Le Marechal Kolar.
Pred začetkom letne planinske sezone smo si vzeli čas za nagradni planinski kviz, opozorili smo tudi na ključne sestavine varnega vzpona v gore in se dotaknili poletnih neviht, ki pošteno krojijo že prve junijske dni. Z nami je bil gorski reševalec Jani Bele, s svojimi odgovori pa ste sodelovali tudi poslušalci.
Pred začetkom letne planinske sezone smo si vzeli čas za nagradni planinski kviz, opozorili smo tudi na ključne sestavine varnega vzpona v gore in se dotaknili poletnih neviht, ki pošteno krojijo že prve junijske dni. Z nami je bil gorski reševalec Jani Bele, s svojimi odgovori pa ste sodelovali tudi poslušalci.
Poročali smo o podražitvah javnega prevoza v Mariboru, kjer se na Pohorju občutno draži tudi prevoz z gondolo, visoko tehnološki naložbi podjetja Keko oprema v industrijski coni v Žužemberku, novi kuhinji osnovne šole Mislinja in tradicionalnih Dnevih Škofjeloškega pasijona.
Poročali smo o podražitvah javnega prevoza v Mariboru, kjer se na Pohorju občutno draži tudi prevoz z gondolo, visoko tehnološki naložbi podjetja Keko oprema v industrijski coni v Žužemberku, novi kuhinji osnovne šole Mislinja in tradicionalnih Dnevih Škofjeloškega pasijona.
Zelo stara zgodba pripoveduje o nenavadnem drevesu, ki ...
Iz knjige Zgodbe s semeni upanja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Pred vrati je jubilejno leto 2025. Prvo sveto leto je že leta 1300 uvedel Bonifacij VIII. Gre za celoletni poudarek, ki ga želi dati Cerkev v duhovnem in družbenem življenju. Kako lahko posameznik vstopi skozi svoja duhovna sveta vrata in kakšne priložnosti se odpirajo ob svetoletnem romanju upanja? O tem smo se pogovarjali s frančiškanom in rektorjem bazilike na Brezjah p. dr. Robertom Bahčičem.
Avtor v besedilu razmišlja o vplivu naglice in instantne kulture na doživljanje narave, medosebnih odnosov in vzgoje. Vse omenjeno in še marsikaj drugega v življenju terja postopnost in čas. Opominja, da je resničnost kompleksna, zgodovina pa mešanica lepote in bolečine, kar kliče k potrpežljivosti in zavedanju, da na največje stvari v življenju – rojstvo, ljubezen in odrešenje – ne moremo vplivati sami. Adventno pričakovanje ni pasivno čakanje, ampak aktiven proces priprave srca za sprejemanje nečesa globljega in lepšega. Ključno vprašanje tega časa ostaja: Koga pričakujem in ali sem Nanj res pripravljen?
Oddajo je teden dni pred najdaljšo nočjo v letu napolnila svetloba zvezd - tistih, ki sta jih na svoji dolgi himalajski poti opazovala svetovno znana alpinista Marija in Andrej Štremfelj. V ozadje nastajanja njune nove knjige smo pogledali, v prvem delu oddaje smo spregovorili o hoji v gore pozimi, na koncu pa še o mednarodnem dnevu gora. Sogovorniki so bili: podpredsednik PZS Miha Habjan in predsednik PD Kamnik Marko Petek, podpredsednik PZS in avtor letošnje poslanice Roman Ponebšek.
… Nadeli smo si masko vsesprejemanja, da bi s tem pridobili – svobodo?! In smo se zaradi te čudne maškarade znašli v kaosu vrednot, v katerem nihče ne ve, kaj je prav in kaj narobe, kaj se sme in česa ne, kdo je, kaj bi moral biti, kaj je ljubezen in kaj sovraštvo, kaj je svoboda in kje so naše meje …
Ustavili smo se pri novem albumu skupine Svetnik, ki nosi naslov Upaj. V studiu smo gostili pevca in večinskega avtorja skupine Tadeja Vindiša, ki nam je povedal več o novi glasbi, dinamiki ustvarjanja in še čem.
Zimski večer, topla soba, vroč čaj, naslanjač ali celo gugalnik in ... Kaj še manjka? Dobra knjiga. V Petkovem večeru je tokrat zašelestelo pod prsti in med nas so stopili junaki stare hudomušne zgodbe, ki je nastala pod peresom Simona Jenka.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Oddajo je teden dni pred najdaljšo nočjo v letu napolnila svetloba zvezd - tistih, ki sta jih na svoji dolgi himalajski poti opazovala svetovno znana alpinista Marija in Andrej Štremfelj. V ozadje nastajanja njune nove knjige smo pogledali, v prvem delu oddaje smo spregovorili o hoji v gore pozimi, na koncu pa še o mednarodnem dnevu gora. Sogovorniki so bili: podpredsednik PZS Miha Habjan in predsednik PD Kamnik Marko Petek, podpredsednik PZS in avtor letošnje poslanice Roman Ponebšek.