Doživetja narave

VEČ ...|13. 12. 2024
Moč noči je v svetlobi zvezd

Oddajo je teden dni pred najdaljšo nočjo v letu napolnila svetloba zvezd - tistih, ki sta jih na svoji dolgi himalajski poti opazovala svetovno znana alpinista Marija in Andrej Štremfelj. V ozadje nastajanja njune nove knjige smo pogledali, v prvem delu oddaje smo spregovorili o hoji v gore pozimi, na koncu pa še o mednarodnem dnevu gora. Sogovorniki so bili: podpredsednik PZS Miha Habjan in predsednik PD Kamnik Marko Petek, podpredsednik PZS in avtor letošnje poslanice Roman Ponebšek.

Moč noči je v svetlobi zvezd

Oddajo je teden dni pred najdaljšo nočjo v letu napolnila svetloba zvezd - tistih, ki sta jih na svoji dolgi himalajski poti opazovala svetovno znana alpinista Marija in Andrej Štremfelj. V ozadje nastajanja njune nove knjige smo pogledali, v prvem delu oddaje smo spregovorili o hoji v gore pozimi, na koncu pa še o mednarodnem dnevu gora. Sogovorniki so bili: podpredsednik PZS Miha Habjan in predsednik PD Kamnik Marko Petek, podpredsednik PZS in avtor letošnje poslanice Roman Ponebšek.

naravagore pozimiopremanasveti za hojo pozimiPD KamniktečajiVelika himalajska potMoč noči je v svetlobi zvezd

Doživetja narave

Moč noči je v svetlobi zvezd

Oddajo je teden dni pred najdaljšo nočjo v letu napolnila svetloba zvezd - tistih, ki sta jih na svoji dolgi himalajski poti opazovala svetovno znana alpinista Marija in Andrej Štremfelj. V ozadje nastajanja njune nove knjige smo pogledali, v prvem delu oddaje smo spregovorili o hoji v gore pozimi, na koncu pa še o mednarodnem dnevu gora. Sogovorniki so bili: podpredsednik PZS Miha Habjan in predsednik PD Kamnik Marko Petek, podpredsednik PZS in avtor letošnje poslanice Roman Ponebšek.

VEČ ...|13. 12. 2024
Moč noči je v svetlobi zvezd

Oddajo je teden dni pred najdaljšo nočjo v letu napolnila svetloba zvezd - tistih, ki sta jih na svoji dolgi himalajski poti opazovala svetovno znana alpinista Marija in Andrej Štremfelj. V ozadje nastajanja njune nove knjige smo pogledali, v prvem delu oddaje smo spregovorili o hoji v gore pozimi, na koncu pa še o mednarodnem dnevu gora. Sogovorniki so bili: podpredsednik PZS Miha Habjan in predsednik PD Kamnik Marko Petek, podpredsednik PZS in avtor letošnje poslanice Roman Ponebšek.

Blaž Lesnik

naravagore pozimiopremanasveti za hojo pozimiPD KamniktečajiVelika himalajska potMoč noči je v svetlobi zvezd

Informativne oddaje

VEČ ...|15. 11. 2024
Utrip dneva dne 15. 11.

  • Janša za Radio Ognjišče o novih obrazih kot potrošnem materialu za en mandat.
  • Podpise pod pogodbo za javni sektor prispevalo 32 od skupno 46 sindikatov. Nekdanji minister Koprivnikar: Spremembe vidim kot izboljšavo sistema, ne kot reformo.
  • Evropska komisija znižala napoved gospodarske rasti za Slovenijo. Ta bo letos 1,4-odsotna.
  • Državni zbor potrdil novele šestih davčnih zakonov. Opozicija kritična do zniževanja pragov za normirance.
  • Šport: Slovenija v ligi narodov izgubila proti Norveški, v nedeljo se bo pomerila z Avstrijo.
  • Vreme: Pred nami je jasen konec tedna, z jutranjo meglo po kotlinah.
  • V Srbiji so se spomnili žrtev nesreče v Novem Sadu.
  • Tudi božično drevo v Vatikanu je lahko strelovod za aktiviste.
  • Od danes na avtomobilih obvezna zimska oprema.

Utrip dneva dne 15. 11.

  • Janša za Radio Ognjišče o novih obrazih kot potrošnem materialu za en mandat.
  • Podpise pod pogodbo za javni sektor prispevalo 32 od skupno 46 sindikatov. Nekdanji minister Koprivnikar: Spremembe vidim kot izboljšavo sistema, ne kot reformo.
  • Evropska komisija znižala napoved gospodarske rasti za Slovenijo. Ta bo letos 1,4-odsotna.
  • Državni zbor potrdil novele šestih davčnih zakonov. Opozicija kritična do zniževanja pragov za normirance.
  • Šport: Slovenija v ligi narodov izgubila proti Norveški, v nedeljo se bo pomerila z Avstrijo.
  • Vreme: Pred nami je jasen konec tedna, z jutranjo meglo po kotlinah.
  • V Srbiji so se spomnili žrtev nesreče v Novem Sadu.
  • Tudi božično drevo v Vatikanu je lahko strelovod za aktiviste.
  • Od danes na avtomobilih obvezna zimska oprema.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 15. 11.
  • Janša za Radio Ognjišče o novih obrazih kot potrošnem materialu za en mandat.
  • Podpise pod pogodbo za javni sektor prispevalo 32 od skupno 46 sindikatov. Nekdanji minister Koprivnikar: Spremembe vidim kot izboljšavo sistema, ne kot reformo.
  • Evropska komisija znižala napoved gospodarske rasti za Slovenijo. Ta bo letos 1,4-odsotna.
  • Državni zbor potrdil novele šestih davčnih zakonov. Opozicija kritična do zniževanja pragov za normirance.
  • Šport: Slovenija v ligi narodov izgubila proti Norveški, v nedeljo se bo pomerila z Avstrijo.
  • Vreme: Pred nami je jasen konec tedna, z jutranjo meglo po kotlinah.
  • V Srbiji so se spomnili žrtev nesreče v Novem Sadu.
  • Tudi božično drevo v Vatikanu je lahko strelovod za aktiviste.
  • Od danes na avtomobilih obvezna zimska oprema.
VEČ ...|15. 11. 2024
Utrip dneva dne 15. 11.
  • Janša za Radio Ognjišče o novih obrazih kot potrošnem materialu za en mandat.
  • Podpise pod pogodbo za javni sektor prispevalo 32 od skupno 46 sindikatov. Nekdanji minister Koprivnikar: Spremembe vidim kot izboljšavo sistema, ne kot reformo.
  • Evropska komisija znižala napoved gospodarske rasti za Slovenijo. Ta bo letos 1,4-odsotna.
  • Državni zbor potrdil novele šestih davčnih zakonov. Opozicija kritična do zniževanja pragov za normirance.
  • Šport: Slovenija v ligi narodov izgubila proti Norveški, v nedeljo se bo pomerila z Avstrijo.
  • Vreme: Pred nami je jasen konec tedna, z jutranjo meglo po kotlinah.
  • V Srbiji so se spomnili žrtev nesreče v Novem Sadu.
  • Tudi božično drevo v Vatikanu je lahko strelovod za aktiviste.
  • Od danes na avtomobilih obvezna zimska oprema.

Radio Ognjišče

infonovice

Informativni prispevki

VEČ ...|12. 2. 2024
Korant še vedno »lavfa« analogno

Iz vasi, od koder izvira najbolj priljubljena in prepoznavna tradicionalna pustna maska, so prišli v »belo Ljubljano«, tudi na Radio Ognjišče, koranti. V njih je še vedno nekaj vzvišenega, mogočnega in skrivnostnega. Izdelujejo jih posebni mojstri.

»Izvirni korant je doma v vasi Markovci. Oblečen je v ovčjo kožo, v masko, ki je za nekoga grozljiva za drugega ponos, v gamaše, oziroma v »štucnje«, kot jim rečemo pri nas, pa v črne čevlje z raznobarvnimi vezalkami. Za pasom ima obešeno verigo s kravjimi zvonci. Glavna oprema koranta pa je »ježevka«, po eni strani služi zavarovanju, po drugi strani pa se nanjo navezujejo robci. Korant, ki jih od deklet zbere največ, je »naj korant« v tistem letu. Ta naša korantija je preplavila Slovenijo, kar je škoda. Kajti, če hočemo videti prave beneške maske, moramo priti v Benetke, tako bi bilo prav tudi, če bi hoteli videti pravega koranta, bi morali priti v Markovce. Ampak, žal tako je, na to ne moremo vplivati. Smo pa mi zdaj tu na obisku v vaših radijskih prostorih vsi rojeni Markovčani, tako da boljšega originala od tega ni. 

Med skupino korantov je bil tudi lik tako imenovanega »hudičeka«, ki ima več nalog. Najpomembnejša je usmerjanje korantov, ker ti ne vidijo dobro, da jih potegne za kožuh in pomaga pri varnem prestopu čez prag. Usmerja jih tudi v gneči, pazi nanje, da so varni na poteh in jih na cestah ne povozi kakšen avto. »Ima pa »hudiček« še nekaj drugih zelo važnih nalog«, je skrivnostno in nagajivo hudomušno pripomnil mož, preoblečen v ta lik, in Juretov sogovornik ob obisku korantov Radia Ognjišče. 

Pravilo, kdaj korant sme sneti masko, je takšno, da se lahko odkrije v hiši svojega dekleta. Zavese na oknih so se zagrnile, tako nihče ni vedel, kdo je. Resnično je bila skrivnostna maska. Nekoč so si fantje zvonce okrog pasu celo zaklenili, zavezovali, da jih res nihče ni mogel sleči. Ker največja sramota za koranta je, če so mu uspeli sneti masko in ga razkrili.«

Običaj koranta je bil pred devetimi leti z državnim odlokom razglašen za živo mojstrovino državnega pomena. Namen razglasitve je povečati zavedanje njegovega pomena na lokalni, regionalni in državni ravni, prepoznavnost ter predvsem, spodbuditi njegovo ohranjanje. 

»Mladina, ja, … moram reči, ne glede na elektroniko, korant še stalno »lavfa« analogno, »tak da«, ni se bati za prihodnost našega tako zvanega fašenka«, imamo mladino, imamo podmladek.«

“Fašenk” se konča na pepelnico točno ob polnoči. Če je kdo to prespal, ali kje obležal, si je moral zatlačiti papir v zvonce, da na poti do doma po vasi ni cingljalo.

Korant še vedno »lavfa« analogno

Iz vasi, od koder izvira najbolj priljubljena in prepoznavna tradicionalna pustna maska, so prišli v »belo Ljubljano«, tudi na Radio Ognjišče, koranti. V njih je še vedno nekaj vzvišenega, mogočnega in skrivnostnega. Izdelujejo jih posebni mojstri.

»Izvirni korant je doma v vasi Markovci. Oblečen je v ovčjo kožo, v masko, ki je za nekoga grozljiva za drugega ponos, v gamaše, oziroma v »štucnje«, kot jim rečemo pri nas, pa v črne čevlje z raznobarvnimi vezalkami. Za pasom ima obešeno verigo s kravjimi zvonci. Glavna oprema koranta pa je »ježevka«, po eni strani služi zavarovanju, po drugi strani pa se nanjo navezujejo robci. Korant, ki jih od deklet zbere največ, je »naj korant« v tistem letu. Ta naša korantija je preplavila Slovenijo, kar je škoda. Kajti, če hočemo videti prave beneške maske, moramo priti v Benetke, tako bi bilo prav tudi, če bi hoteli videti pravega koranta, bi morali priti v Markovce. Ampak, žal tako je, na to ne moremo vplivati. Smo pa mi zdaj tu na obisku v vaših radijskih prostorih vsi rojeni Markovčani, tako da boljšega originala od tega ni. 

Med skupino korantov je bil tudi lik tako imenovanega »hudičeka«, ki ima več nalog. Najpomembnejša je usmerjanje korantov, ker ti ne vidijo dobro, da jih potegne za kožuh in pomaga pri varnem prestopu čez prag. Usmerja jih tudi v gneči, pazi nanje, da so varni na poteh in jih na cestah ne povozi kakšen avto. »Ima pa »hudiček« še nekaj drugih zelo važnih nalog«, je skrivnostno in nagajivo hudomušno pripomnil mož, preoblečen v ta lik, in Juretov sogovornik ob obisku korantov Radia Ognjišče. 

Pravilo, kdaj korant sme sneti masko, je takšno, da se lahko odkrije v hiši svojega dekleta. Zavese na oknih so se zagrnile, tako nihče ni vedel, kdo je. Resnično je bila skrivnostna maska. Nekoč so si fantje zvonce okrog pasu celo zaklenili, zavezovali, da jih res nihče ni mogel sleči. Ker največja sramota za koranta je, če so mu uspeli sneti masko in ga razkrili.«

Običaj koranta je bil pred devetimi leti z državnim odlokom razglašen za živo mojstrovino državnega pomena. Namen razglasitve je povečati zavedanje njegovega pomena na lokalni, regionalni in državni ravni, prepoznavnost ter predvsem, spodbuditi njegovo ohranjanje. 

»Mladina, ja, … moram reči, ne glede na elektroniko, korant še stalno »lavfa« analogno, »tak da«, ni se bati za prihodnost našega tako zvanega fašenka«, imamo mladino, imamo podmladek.«

“Fašenk” se konča na pepelnico točno ob polnoči. Če je kdo to prespal, ali kje obležal, si je moral zatlačiti papir v zvonce, da na poti do doma po vasi ni cingljalo.

infodružbadediščinaizročilo

Informativni prispevki

Korant še vedno »lavfa« analogno

Iz vasi, od koder izvira najbolj priljubljena in prepoznavna tradicionalna pustna maska, so prišli v »belo Ljubljano«, tudi na Radio Ognjišče, koranti. V njih je še vedno nekaj vzvišenega, mogočnega in skrivnostnega. Izdelujejo jih posebni mojstri.

»Izvirni korant je doma v vasi Markovci. Oblečen je v ovčjo kožo, v masko, ki je za nekoga grozljiva za drugega ponos, v gamaše, oziroma v »štucnje«, kot jim rečemo pri nas, pa v črne čevlje z raznobarvnimi vezalkami. Za pasom ima obešeno verigo s kravjimi zvonci. Glavna oprema koranta pa je »ježevka«, po eni strani služi zavarovanju, po drugi strani pa se nanjo navezujejo robci. Korant, ki jih od deklet zbere največ, je »naj korant« v tistem letu. Ta naša korantija je preplavila Slovenijo, kar je škoda. Kajti, če hočemo videti prave beneške maske, moramo priti v Benetke, tako bi bilo prav tudi, če bi hoteli videti pravega koranta, bi morali priti v Markovce. Ampak, žal tako je, na to ne moremo vplivati. Smo pa mi zdaj tu na obisku v vaših radijskih prostorih vsi rojeni Markovčani, tako da boljšega originala od tega ni. 

Med skupino korantov je bil tudi lik tako imenovanega »hudičeka«, ki ima več nalog. Najpomembnejša je usmerjanje korantov, ker ti ne vidijo dobro, da jih potegne za kožuh in pomaga pri varnem prestopu čez prag. Usmerja jih tudi v gneči, pazi nanje, da so varni na poteh in jih na cestah ne povozi kakšen avto. »Ima pa »hudiček« še nekaj drugih zelo važnih nalog«, je skrivnostno in nagajivo hudomušno pripomnil mož, preoblečen v ta lik, in Juretov sogovornik ob obisku korantov Radia Ognjišče. 

Pravilo, kdaj korant sme sneti masko, je takšno, da se lahko odkrije v hiši svojega dekleta. Zavese na oknih so se zagrnile, tako nihče ni vedel, kdo je. Resnično je bila skrivnostna maska. Nekoč so si fantje zvonce okrog pasu celo zaklenili, zavezovali, da jih res nihče ni mogel sleči. Ker največja sramota za koranta je, če so mu uspeli sneti masko in ga razkrili.«

Običaj koranta je bil pred devetimi leti z državnim odlokom razglašen za živo mojstrovino državnega pomena. Namen razglasitve je povečati zavedanje njegovega pomena na lokalni, regionalni in državni ravni, prepoznavnost ter predvsem, spodbuditi njegovo ohranjanje. 

»Mladina, ja, … moram reči, ne glede na elektroniko, korant še stalno »lavfa« analogno, »tak da«, ni se bati za prihodnost našega tako zvanega fašenka«, imamo mladino, imamo podmladek.«

“Fašenk” se konča na pepelnico točno ob polnoči. Če je kdo to prespal, ali kje obležal, si je moral zatlačiti papir v zvonce, da na poti do doma po vasi ni cingljalo.

VEČ ...|12. 2. 2024
Korant še vedno »lavfa« analogno

Iz vasi, od koder izvira najbolj priljubljena in prepoznavna tradicionalna pustna maska, so prišli v »belo Ljubljano«, tudi na Radio Ognjišče, koranti. V njih je še vedno nekaj vzvišenega, mogočnega in skrivnostnega. Izdelujejo jih posebni mojstri.

»Izvirni korant je doma v vasi Markovci. Oblečen je v ovčjo kožo, v masko, ki je za nekoga grozljiva za drugega ponos, v gamaše, oziroma v »štucnje«, kot jim rečemo pri nas, pa v črne čevlje z raznobarvnimi vezalkami. Za pasom ima obešeno verigo s kravjimi zvonci. Glavna oprema koranta pa je »ježevka«, po eni strani služi zavarovanju, po drugi strani pa se nanjo navezujejo robci. Korant, ki jih od deklet zbere največ, je »naj korant« v tistem letu. Ta naša korantija je preplavila Slovenijo, kar je škoda. Kajti, če hočemo videti prave beneške maske, moramo priti v Benetke, tako bi bilo prav tudi, če bi hoteli videti pravega koranta, bi morali priti v Markovce. Ampak, žal tako je, na to ne moremo vplivati. Smo pa mi zdaj tu na obisku v vaših radijskih prostorih vsi rojeni Markovčani, tako da boljšega originala od tega ni. 

Med skupino korantov je bil tudi lik tako imenovanega »hudičeka«, ki ima več nalog. Najpomembnejša je usmerjanje korantov, ker ti ne vidijo dobro, da jih potegne za kožuh in pomaga pri varnem prestopu čez prag. Usmerja jih tudi v gneči, pazi nanje, da so varni na poteh in jih na cestah ne povozi kakšen avto. »Ima pa »hudiček« še nekaj drugih zelo važnih nalog«, je skrivnostno in nagajivo hudomušno pripomnil mož, preoblečen v ta lik, in Juretov sogovornik ob obisku korantov Radia Ognjišče. 

Pravilo, kdaj korant sme sneti masko, je takšno, da se lahko odkrije v hiši svojega dekleta. Zavese na oknih so se zagrnile, tako nihče ni vedel, kdo je. Resnično je bila skrivnostna maska. Nekoč so si fantje zvonce okrog pasu celo zaklenili, zavezovali, da jih res nihče ni mogel sleči. Ker največja sramota za koranta je, če so mu uspeli sneti masko in ga razkrili.«

Običaj koranta je bil pred devetimi leti z državnim odlokom razglašen za živo mojstrovino državnega pomena. Namen razglasitve je povečati zavedanje njegovega pomena na lokalni, regionalni in državni ravni, prepoznavnost ter predvsem, spodbuditi njegovo ohranjanje. 

»Mladina, ja, … moram reči, ne glede na elektroniko, korant še stalno »lavfa« analogno, »tak da«, ni se bati za prihodnost našega tako zvanega fašenka«, imamo mladino, imamo podmladek.«

“Fašenk” se konča na pepelnico točno ob polnoči. Če je kdo to prespal, ali kje obležal, si je moral zatlačiti papir v zvonce, da na poti do doma po vasi ni cingljalo.

Jure SešekNataša Ličen

infodružbadediščinaizročilo

Doživetja narave

VEČ ...|12. 1. 2024
S turnimi smučmi čez planke

Turno smučanje že nekaj let doživlja nesluten razmah. O tej pristni obliki zimskega obiskovanja gorskega sveta, ki s seboj prinaša tudi negativne plati, smo se v Doživetjih narave pogovarjali z gozdarjem Tomažem Hrovatom. Prav v tem letu obeležuje svojstven jubilej - v gore se pozimi na turnih smučeh podaja že 40. leto. Kot pravi v svojem vodniku Čez planke s turnimi smučmi, je klasična smučarija z žičniškimi napravami zaradi pomanjkanja snega in velikih stroškov v zatonu.

S turnimi smučmi čez planke

Turno smučanje že nekaj let doživlja nesluten razmah. O tej pristni obliki zimskega obiskovanja gorskega sveta, ki s seboj prinaša tudi negativne plati, smo se v Doživetjih narave pogovarjali z gozdarjem Tomažem Hrovatom. Prav v tem letu obeležuje svojstven jubilej - v gore se pozimi na turnih smučeh podaja že 40. leto. Kot pravi v svojem vodniku Čez planke s turnimi smučmi, je klasična smučarija z žičniškimi napravami zaradi pomanjkanja snega in velikih stroškov v zatonu.

gorništvoplaninstvozimska naravaturno smučanjegorenaravaopremarazmere

Doživetja narave

S turnimi smučmi čez planke

Turno smučanje že nekaj let doživlja nesluten razmah. O tej pristni obliki zimskega obiskovanja gorskega sveta, ki s seboj prinaša tudi negativne plati, smo se v Doživetjih narave pogovarjali z gozdarjem Tomažem Hrovatom. Prav v tem letu obeležuje svojstven jubilej - v gore se pozimi na turnih smučeh podaja že 40. leto. Kot pravi v svojem vodniku Čez planke s turnimi smučmi, je klasična smučarija z žičniškimi napravami zaradi pomanjkanja snega in velikih stroškov v zatonu.

VEČ ...|12. 1. 2024
S turnimi smučmi čez planke

Turno smučanje že nekaj let doživlja nesluten razmah. O tej pristni obliki zimskega obiskovanja gorskega sveta, ki s seboj prinaša tudi negativne plati, smo se v Doživetjih narave pogovarjali z gozdarjem Tomažem Hrovatom. Prav v tem letu obeležuje svojstven jubilej - v gore se pozimi na turnih smučeh podaja že 40. leto. Kot pravi v svojem vodniku Čez planke s turnimi smučmi, je klasična smučarija z žičniškimi napravami zaradi pomanjkanja snega in velikih stroškov v zatonu.

Blaž Lesnik

gorništvoplaninstvozimska naravaturno smučanjegorenaravaopremarazmere

Duhovna misel

VEČ ...|19. 12. 2023
Prefinjena diplomacija je kakor Savlova bojna oprema

Savel je potem Davida oblekel v svojo bojno opravo, mu dal bronasto čelado na glavo in ga oblekel v oklep. David si je čez njegovo bojno opravo opasal njegov meč in poskusil hoditi, ker ni bil vajen (Prva Samuelova knjiga 17, 38-39).

Prefinjena diplomacija je kakor Savlova bojna oprema

Savel je potem Davida oblekel v svojo bojno opravo, mu dal bronasto čelado na glavo in ga oblekel v oklep. David si je čez njegovo bojno opravo opasal njegov meč in poskusil hoditi, ker ni bil vajen (Prva Samuelova knjiga 17, 38-39).

duhovnost

Duhovna misel

Prefinjena diplomacija je kakor Savlova bojna oprema

Savel je potem Davida oblekel v svojo bojno opravo, mu dal bronasto čelado na glavo in ga oblekel v oklep. David si je čez njegovo bojno opravo opasal njegov meč in poskusil hoditi, ker ni bil vajen (Prva Samuelova knjiga 17, 38-39).

VEČ ...|19. 12. 2023
Prefinjena diplomacija je kakor Savlova bojna oprema

Savel je potem Davida oblekel v svojo bojno opravo, mu dal bronasto čelado na glavo in ga oblekel v oklep. David si je čez njegovo bojno opravo opasal njegov meč in poskusil hoditi, ker ni bil vajen (Prva Samuelova knjiga 17, 38-39).

Pavle Ravnohrib

duhovnost

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|13. 9. 2023
Poziv ribičem in sektorju akvakulture k oddaji vlog za oceno škode po ujmah

21. septembra se izeče rok do katerega lahko izvajalci ribiškega upravljanja in subjekti v sektorju akvakulture prijavijo oceno škode na premičninah (stroji in oprema), zalogah (krmila, gnojila, razkužila, repromaterial) in živalih (ribe v ribogojniškem obratu in oz. ali komercialnem ribniku), ki so posledica avgustovskih hudourniških poplav, pravi Ana Le Marechal Kolar.

Poziv ribičem in sektorju akvakulture k oddaji vlog za oceno škode po ujmah

21. septembra se izeče rok do katerega lahko izvajalci ribiškega upravljanja in subjekti v sektorju akvakulture prijavijo oceno škode na premičninah (stroji in oprema), zalogah (krmila, gnojila, razkužila, repromaterial) in živalih (ribe v ribogojniškem obratu in oz. ali komercialnem ribniku), ki so posledica avgustovskih hudourniških poplav, pravi Ana Le Marechal Kolar.

Minute za kmetijstvo in podeželje

Poziv ribičem in sektorju akvakulture k oddaji vlog za oceno škode po ujmah

21. septembra se izeče rok do katerega lahko izvajalci ribiškega upravljanja in subjekti v sektorju akvakulture prijavijo oceno škode na premičninah (stroji in oprema), zalogah (krmila, gnojila, razkužila, repromaterial) in živalih (ribe v ribogojniškem obratu in oz. ali komercialnem ribniku), ki so posledica avgustovskih hudourniških poplav, pravi Ana Le Marechal Kolar.

VEČ ...|13. 9. 2023
Poziv ribičem in sektorju akvakulture k oddaji vlog za oceno škode po ujmah

21. septembra se izeče rok do katerega lahko izvajalci ribiškega upravljanja in subjekti v sektorju akvakulture prijavijo oceno škode na premičninah (stroji in oprema), zalogah (krmila, gnojila, razkužila, repromaterial) in živalih (ribe v ribogojniškem obratu in oz. ali komercialnem ribniku), ki so posledica avgustovskih hudourniških poplav, pravi Ana Le Marechal Kolar.

Robert Božič

Doživetja narave

VEČ ...|9. 6. 2023
Ali veste, kakšni so znaki naelektrenega ozračja v gorah?

Pred začetkom letne planinske sezone smo si vzeli čas za nagradni planinski kviz, opozorili smo tudi na ključne sestavine varnega vzpona v gore in se dotaknili poletnih neviht, ki pošteno krojijo že prve junijske dni. Z nami je bil gorski reševalec Jani Bele, s svojimi odgovori pa ste sodelovali tudi poslušalci.

Ali veste, kakšni so znaki naelektrenega ozračja v gorah?

Pred začetkom letne planinske sezone smo si vzeli čas za nagradni planinski kviz, opozorili smo tudi na ključne sestavine varnega vzpona v gore in se dotaknili poletnih neviht, ki pošteno krojijo že prve junijske dni. Z nami je bil gorski reševalec Jani Bele, s svojimi odgovori pa ste sodelovali tudi poslušalci.

gorevarnostopremaplaninstvokvizgorsko reševanjenesreče v gorah

Doživetja narave

Ali veste, kakšni so znaki naelektrenega ozračja v gorah?

Pred začetkom letne planinske sezone smo si vzeli čas za nagradni planinski kviz, opozorili smo tudi na ključne sestavine varnega vzpona v gore in se dotaknili poletnih neviht, ki pošteno krojijo že prve junijske dni. Z nami je bil gorski reševalec Jani Bele, s svojimi odgovori pa ste sodelovali tudi poslušalci.

VEČ ...|9. 6. 2023
Ali veste, kakšni so znaki naelektrenega ozračja v gorah?

Pred začetkom letne planinske sezone smo si vzeli čas za nagradni planinski kviz, opozorili smo tudi na ključne sestavine varnega vzpona v gore in se dotaknili poletnih neviht, ki pošteno krojijo že prve junijske dni. Z nami je bil gorski reševalec Jani Bele, s svojimi odgovori pa ste sodelovali tudi poslušalci.

Blaž Lesnik

gorevarnostopremaplaninstvokvizgorsko reševanjenesreče v gorah

Iz naših krajev

VEČ ...|11. 3. 2023
Maribor, Škofja Loka, Žužemberk, Mislinja

Poročali smo o podražitvah javnega prevoza v Mariboru, kjer se na Pohorju občutno draži tudi prevoz z gondolo, visoko tehnološki naložbi podjetja Keko oprema v industrijski coni v Žužemberku, novi kuhinji osnovne šole Mislinja in tradicionalnih Dnevih Škofjeloškega pasijona.

Maribor, Škofja Loka, Žužemberk, Mislinja

Poročali smo o podražitvah javnega prevoza v Mariboru, kjer se na Pohorju občutno draži tudi prevoz z gondolo, visoko tehnološki naložbi podjetja Keko oprema v industrijski coni v Žužemberku, novi kuhinji osnovne šole Mislinja in tradicionalnih Dnevih Škofjeloškega pasijona.

politikadružbainfo

Iz naših krajev

Maribor, Škofja Loka, Žužemberk, Mislinja

Poročali smo o podražitvah javnega prevoza v Mariboru, kjer se na Pohorju občutno draži tudi prevoz z gondolo, visoko tehnološki naložbi podjetja Keko oprema v industrijski coni v Žužemberku, novi kuhinji osnovne šole Mislinja in tradicionalnih Dnevih Škofjeloškega pasijona.

VEČ ...|11. 3. 2023
Maribor, Škofja Loka, Žužemberk, Mislinja

Poročali smo o podražitvah javnega prevoza v Mariboru, kjer se na Pohorju občutno draži tudi prevoz z gondolo, visoko tehnološki naložbi podjetja Keko oprema v industrijski coni v Žužemberku, novi kuhinji osnovne šole Mislinja in tradicionalnih Dnevih Škofjeloškega pasijona.

Andrej Šinko

politikadružbainfo

Priporočamo
|
Aktualno

Duhovna misel

VEČ ...|13. 12. 2024
Drevo darovanja

Zelo stara zgodba pripoveduje o nenavadnem drevesu, ki ...

Iz knjige Zgodbe s semeni upanja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Drevo darovanja

Zelo stara zgodba pripoveduje o nenavadnem drevesu, ki ...

Iz knjige Zgodbe s semeni upanja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Globine

VEČ ...|10. 12. 2024
Zakaj Sveto leto 2025?

Pred vrati je jubilejno leto 2025. Prvo sveto leto je že leta 1300 uvedel Bonifacij VIII. Gre za celoletni poudarek, ki ga želi dati Cerkev v duhovnem in družbenem življenju. Kako lahko posameznik vstopi skozi svoja duhovna sveta vrata in kakšne priložnosti se odpirajo ob svetoletnem romanju upanja? O tem smo se pogovarjali s frančiškanom in rektorjem bazilike na Brezjah p. dr. Robertom Bahčičem.

Zakaj Sveto leto 2025?

Pred vrati je jubilejno leto 2025. Prvo sveto leto je že leta 1300 uvedel Bonifacij VIII. Gre za celoletni poudarek, ki ga želi dati Cerkev v duhovnem in družbenem življenju. Kako lahko posameznik vstopi skozi svoja duhovna sveta vrata in kakšne priložnosti se odpirajo ob svetoletnem romanju upanja? O tem smo se pogovarjali s frančiškanom in rektorjem bazilike na Brezjah p. dr. Robertom Bahčičem.

Blaž Lesnik

duhovnostsveto letojubilejno letoromarji upanjaodpustki

Naš pogled

VEČ ...|10. 12. 2024
Čakamo ali pričakujemo? Kaj ali koga?

Avtor v besedilu razmišlja o vplivu naglice in instantne kulture na doživljanje narave, medosebnih odnosov in vzgoje. Vse omenjeno in še marsikaj drugega v življenju terja postopnost in čas. Opominja, da je resničnost kompleksna, zgodovina pa mešanica lepote in bolečine, kar kliče k potrpežljivosti in zavedanju, da na največje stvari v življenju – rojstvo, ljubezen in odrešenje – ne moremo vplivati sami. Adventno pričakovanje ni pasivno čakanje, ampak aktiven proces priprave srca za sprejemanje nečesa globljega in lepšega. Ključno vprašanje tega časa ostaja: Koga pričakujem in ali sem Nanj res pripravljen?

Čakamo ali pričakujemo? Kaj ali koga?

Avtor v besedilu razmišlja o vplivu naglice in instantne kulture na doživljanje narave, medosebnih odnosov in vzgoje. Vse omenjeno in še marsikaj drugega v življenju terja postopnost in čas. Opominja, da je resničnost kompleksna, zgodovina pa mešanica lepote in bolečine, kar kliče k potrpežljivosti in zavedanju, da na največje stvari v življenju – rojstvo, ljubezen in odrešenje – ne moremo vplivati sami. Adventno pričakovanje ni pasivno čakanje, ampak aktiven proces priprave srca za sprejemanje nečesa globljega in lepšega. Ključno vprašanje tega časa ostaja: Koga pričakujem in ali sem Nanj res pripravljen?

Blaž Lesnik

komentarnaš pogledadvent

Doživetja narave

VEČ ...|13. 12. 2024
Moč noči je v svetlobi zvezd

Oddajo je teden dni pred najdaljšo nočjo v letu napolnila svetloba zvezd - tistih, ki sta jih na svoji dolgi himalajski poti opazovala svetovno znana alpinista Marija in Andrej Štremfelj. V ozadje nastajanja njune nove knjige smo pogledali, v prvem delu oddaje smo spregovorili o hoji v gore pozimi, na koncu pa še o mednarodnem dnevu gora. Sogovorniki so bili: podpredsednik PZS Miha Habjan in predsednik PD Kamnik Marko Petek, podpredsednik PZS in avtor letošnje poslanice Roman Ponebšek.

Moč noči je v svetlobi zvezd

Oddajo je teden dni pred najdaljšo nočjo v letu napolnila svetloba zvezd - tistih, ki sta jih na svoji dolgi himalajski poti opazovala svetovno znana alpinista Marija in Andrej Štremfelj. V ozadje nastajanja njune nove knjige smo pogledali, v prvem delu oddaje smo spregovorili o hoji v gore pozimi, na koncu pa še o mednarodnem dnevu gora. Sogovorniki so bili: podpredsednik PZS Miha Habjan in predsednik PD Kamnik Marko Petek, podpredsednik PZS in avtor letošnje poslanice Roman Ponebšek.

Blaž Lesnik

naravagore pozimiopremanasveti za hojo pozimiPD KamniktečajiVelika himalajska potMoč noči je v svetlobi zvezd

Komentar tedna

VEČ ...|13. 12. 2024
Čas za zdravo pamet

… Nadeli smo si masko vsesprejemanja, da bi s tem pridobili – svobodo?! In smo se zaradi te čudne maškarade znašli v kaosu vrednot, v katerem nihče ne ve, kaj je prav in kaj narobe, kaj se sme in česa ne, kdo je, kaj bi moral biti, kaj je ljubezen in kaj sovraštvo, kaj je svoboda in kje so naše meje …

Čas za zdravo pamet

… Nadeli smo si masko vsesprejemanja, da bi s tem pridobili – svobodo?! In smo se zaradi te čudne maškarade znašli v kaosu vrednot, v katerem nihče ne ve, kaj je prav in kaj narobe, kaj se sme in česa ne, kdo je, kaj bi moral biti, kaj je ljubezen in kaj sovraštvo, kaj je svoboda in kje so naše meje …

Marko Rijavec

svobotapristnostzdrava pamet

Ritem srca

VEČ ...|13. 12. 2024
Svetnik: Upaj (predstavitev novega albuma - 1.del)

Ustavili smo se pri novem albumu skupine Svetnik, ki nosi naslov Upaj. V studiu smo gostili pevca in večinskega avtorja skupine Tadeja Vindiša, ki nam je povedal več o novi glasbi, dinamiki ustvarjanja in še čem.

Svetnik: Upaj (predstavitev novega albuma - 1.del)

Ustavili smo se pri novem albumu skupine Svetnik, ki nosi naslov Upaj. V studiu smo gostili pevca in večinskega avtorja skupine Tadeja Vindiša, ki nam je povedal več o novi glasbi, dinamiki ustvarjanja in še čem.

Andrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostnovosti

Petkov večer

VEČ ...|13. 12. 2024
Simon Jenko - Tilka

Zimski večer, topla soba, vroč čaj, naslanjač ali celo gugalnik in ... Kaj še manjka? Dobra knjiga. V Petkovem večeru je tokrat zašelestelo pod prsti in med nas so stopili junaki stare hudomušne zgodbe, ki je nastala pod peresom Simona Jenka.

Simon Jenko - Tilka

Zimski večer, topla soba, vroč čaj, naslanjač ali celo gugalnik in ... Kaj še manjka? Dobra knjiga. V Petkovem večeru je tokrat zašelestelo pod prsti in med nas so stopili junaki stare hudomušne zgodbe, ki je nastala pod peresom Simona Jenka.

Marjan Bunič

humoreskanovelaJenko

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|13. 12. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 13. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 13. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Doživetja narave

VEČ ...|13. 12. 2024
Moč noči je v svetlobi zvezd

Oddajo je teden dni pred najdaljšo nočjo v letu napolnila svetloba zvezd - tistih, ki sta jih na svoji dolgi himalajski poti opazovala svetovno znana alpinista Marija in Andrej Štremfelj. V ozadje nastajanja njune nove knjige smo pogledali, v prvem delu oddaje smo spregovorili o hoji v gore pozimi, na koncu pa še o mednarodnem dnevu gora. Sogovorniki so bili: podpredsednik PZS Miha Habjan in predsednik PD Kamnik Marko Petek, podpredsednik PZS in avtor letošnje poslanice Roman Ponebšek.

Moč noči je v svetlobi zvezd

Oddajo je teden dni pred najdaljšo nočjo v letu napolnila svetloba zvezd - tistih, ki sta jih na svoji dolgi himalajski poti opazovala svetovno znana alpinista Marija in Andrej Štremfelj. V ozadje nastajanja njune nove knjige smo pogledali, v prvem delu oddaje smo spregovorili o hoji v gore pozimi, na koncu pa še o mednarodnem dnevu gora. Sogovorniki so bili: podpredsednik PZS Miha Habjan in predsednik PD Kamnik Marko Petek, podpredsednik PZS in avtor letošnje poslanice Roman Ponebšek.

Blaž Lesnik

naravagore pozimiopremanasveti za hojo pozimiPD KamniktečajiVelika himalajska potMoč noči je v svetlobi zvezd