Srečanja

VEČ ...|16. 7. 2024
Premagali so prekletstvo alkohola

Milena in Dejan sta iskreno in brez ovinkov pričevala o svoji večletni zgodbi ujetosti v alkohol in pornografijo, v strahove in nezdrave odnose. Odločitev za treznost je bila ključna, a brez pomoči bližnjih ne bi zmogla. Kako sta stopila iz teme strahov in neodpuščanja v novo življenje? Z Mileno je prišla tudi hčerka Manca, ki je mamo še kot najstnica spremljala v terapevtskih skupinah.




 

Premagali so prekletstvo alkohola

Milena in Dejan sta iskreno in brez ovinkov pričevala o svoji večletni zgodbi ujetosti v alkohol in pornografijo, v strahove in nezdrave odnose. Odločitev za treznost je bila ključna, a brez pomoči bližnjih ne bi zmogla. Kako sta stopila iz teme strahov in neodpuščanja v novo življenje? Z Mileno je prišla tudi hčerka Manca, ki je mamo še kot najstnica spremljala v terapevtskih skupinah.




 

alkoholizemodvisnostosvoboditevmoč verepomoč bližnjih

Srečanja

Premagali so prekletstvo alkohola

Milena in Dejan sta iskreno in brez ovinkov pričevala o svoji večletni zgodbi ujetosti v alkohol in pornografijo, v strahove in nezdrave odnose. Odločitev za treznost je bila ključna, a brez pomoči bližnjih ne bi zmogla. Kako sta stopila iz teme strahov in neodpuščanja v novo življenje? Z Mileno je prišla tudi hčerka Manca, ki je mamo še kot najstnica spremljala v terapevtskih skupinah.




 

VEČ ...|16. 7. 2024
Premagali so prekletstvo alkohola

Milena in Dejan sta iskreno in brez ovinkov pričevala o svoji večletni zgodbi ujetosti v alkohol in pornografijo, v strahove in nezdrave odnose. Odločitev za treznost je bila ključna, a brez pomoči bližnjih ne bi zmogla. Kako sta stopila iz teme strahov in neodpuščanja v novo življenje? Z Mileno je prišla tudi hčerka Manca, ki je mamo še kot najstnica spremljala v terapevtskih skupinah.




 

s. Meta Potočnik

alkoholizemodvisnostosvoboditevmoč verepomoč bližnjih

Življenje išče pot

VEČ ...|24. 4. 2024
Opozorilni znaki nasilja med štirimi stenami

Petra Strelec in Martin Lisec sta osvetlila nasilje v družini in njegovo ponavljanje. Poudarila sta pomembnost ozaveščanja o nasilju in spodbujanje žrtev k iskanju pomoči za osvoboditev od toksičnih vzorcev.

Opozorilni znaki nasilja med štirimi stenami

Petra Strelec in Martin Lisec sta osvetlila nasilje v družini in njegovo ponavljanje. Poudarila sta pomembnost ozaveščanja o nasilju in spodbujanje žrtev k iskanju pomoči za osvoboditev od toksičnih vzorcev.

nasilje v družinifizično nasiljePetra StrelecMartin Lisecnežnostterapijaozaveščanjespodbujanjepomočsvetovanje

Življenje išče pot

Opozorilni znaki nasilja med štirimi stenami

Petra Strelec in Martin Lisec sta osvetlila nasilje v družini in njegovo ponavljanje. Poudarila sta pomembnost ozaveščanja o nasilju in spodbujanje žrtev k iskanju pomoči za osvoboditev od toksičnih vzorcev.

VEČ ...|24. 4. 2024
Opozorilni znaki nasilja med štirimi stenami

Petra Strelec in Martin Lisec sta osvetlila nasilje v družini in njegovo ponavljanje. Poudarila sta pomembnost ozaveščanja o nasilju in spodbujanje žrtev k iskanju pomoči za osvoboditev od toksičnih vzorcev.

s. Meta Potočnik

nasilje v družinifizično nasiljePetra StrelecMartin Lisecnežnostterapijaozaveščanjespodbujanjepomočsvetovanje

Informativne oddaje

VEČ ...|15. 2. 2024
Novice iz življenja Cerkve dne 15. 2.

  • Papež na pepelnico povabil, naj prisluhnemo Gospodovemu glasu
  • P. Edvard Kovač: Post pomeni osvoboditev na poti prijateljstva in ljubezni
  • Obhajamo god zavetnika samskih sv. Favstina, čigar relikvije počivajo v Malečniku
  • Pred 25. obletnico Kozarjeve smrti izšel spominski album z nalepkami

Novice iz življenja Cerkve dne 15. 2.

  • Papež na pepelnico povabil, naj prisluhnemo Gospodovemu glasu
  • P. Edvard Kovač: Post pomeni osvoboditev na poti prijateljstva in ljubezni
  • Obhajamo god zavetnika samskih sv. Favstina, čigar relikvije počivajo v Malečniku
  • Pred 25. obletnico Kozarjeve smrti izšel spominski album z nalepkami

infonovicecerkev

Informativne oddaje

Novice iz življenja Cerkve dne 15. 2.
  • Papež na pepelnico povabil, naj prisluhnemo Gospodovemu glasu
  • P. Edvard Kovač: Post pomeni osvoboditev na poti prijateljstva in ljubezni
  • Obhajamo god zavetnika samskih sv. Favstina, čigar relikvije počivajo v Malečniku
  • Pred 25. obletnico Kozarjeve smrti izšel spominski album z nalepkami
VEČ ...|15. 2. 2024
Novice iz življenja Cerkve dne 15. 2.
  • Papež na pepelnico povabil, naj prisluhnemo Gospodovemu glasu
  • P. Edvard Kovač: Post pomeni osvoboditev na poti prijateljstva in ljubezni
  • Obhajamo god zavetnika samskih sv. Favstina, čigar relikvije počivajo v Malečniku
  • Pred 25. obletnico Kozarjeve smrti izšel spominski album z nalepkami

Radio Ognjišče

infonovicecerkev

Informativne oddaje

VEČ ...|26. 10. 2022
Utrip dneva dne 26. 10.

  • Jutri začetek kampanje pred referendumsko nedeljo 27. novembra, kmalu začetek zbiranja podpisov za še en referendum.
  • Obeta se razveljavitev zadnjih sprememb zakona o finančni upravi in podpora noveli o davčnem postopku.
  • Delitve, ki spodbujajo nasilje, so za družbo neproduktivne, opozarja psiholog Musek Lešnik.
  • Italija: Vlada Melonijeve dobila zaupnico v poslanski zbornici, danes o njej še senat.
  • Odbor Evropskega parlamenta podprl vstop Hrvaške v schengen, a z opozorilom glede upravljanja zunanje meje.
  • Ministri za energetiko o spopadanju z draginjo: Vsi ukrepi morajo voditi v nižje cene energije za gospodinjstva in podjetja po vsej uniji.
  • Delodajalci proti izredni uskladitvi minimalne plače.
  • Tri tisoč udeležencev medverskega srečanja Duh Assisija odločno za osvoboditev sveta od jedrske grožnje.
  • Šport: Hadalin se po uspešni vrnitvi na bele strmine veseli prihajajočih tekem v svetovnem pokalu.
  • Vreme: še bo pretežno jasno z dopoldansko meglo po nižinah.

Utrip dneva dne 26. 10.

  • Jutri začetek kampanje pred referendumsko nedeljo 27. novembra, kmalu začetek zbiranja podpisov za še en referendum.
  • Obeta se razveljavitev zadnjih sprememb zakona o finančni upravi in podpora noveli o davčnem postopku.
  • Delitve, ki spodbujajo nasilje, so za družbo neproduktivne, opozarja psiholog Musek Lešnik.
  • Italija: Vlada Melonijeve dobila zaupnico v poslanski zbornici, danes o njej še senat.
  • Odbor Evropskega parlamenta podprl vstop Hrvaške v schengen, a z opozorilom glede upravljanja zunanje meje.
  • Ministri za energetiko o spopadanju z draginjo: Vsi ukrepi morajo voditi v nižje cene energije za gospodinjstva in podjetja po vsej uniji.
  • Delodajalci proti izredni uskladitvi minimalne plače.
  • Tri tisoč udeležencev medverskega srečanja Duh Assisija odločno za osvoboditev sveta od jedrske grožnje.
  • Šport: Hadalin se po uspešni vrnitvi na bele strmine veseli prihajajočih tekem v svetovnem pokalu.
  • Vreme: še bo pretežno jasno z dopoldansko meglo po nižinah.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 26. 10.
  • Jutri začetek kampanje pred referendumsko nedeljo 27. novembra, kmalu začetek zbiranja podpisov za še en referendum.
  • Obeta se razveljavitev zadnjih sprememb zakona o finančni upravi in podpora noveli o davčnem postopku.
  • Delitve, ki spodbujajo nasilje, so za družbo neproduktivne, opozarja psiholog Musek Lešnik.
  • Italija: Vlada Melonijeve dobila zaupnico v poslanski zbornici, danes o njej še senat.
  • Odbor Evropskega parlamenta podprl vstop Hrvaške v schengen, a z opozorilom glede upravljanja zunanje meje.
  • Ministri za energetiko o spopadanju z draginjo: Vsi ukrepi morajo voditi v nižje cene energije za gospodinjstva in podjetja po vsej uniji.
  • Delodajalci proti izredni uskladitvi minimalne plače.
  • Tri tisoč udeležencev medverskega srečanja Duh Assisija odločno za osvoboditev sveta od jedrske grožnje.
  • Šport: Hadalin se po uspešni vrnitvi na bele strmine veseli prihajajočih tekem v svetovnem pokalu.
  • Vreme: še bo pretežno jasno z dopoldansko meglo po nižinah.
VEČ ...|26. 10. 2022
Utrip dneva dne 26. 10.
  • Jutri začetek kampanje pred referendumsko nedeljo 27. novembra, kmalu začetek zbiranja podpisov za še en referendum.
  • Obeta se razveljavitev zadnjih sprememb zakona o finančni upravi in podpora noveli o davčnem postopku.
  • Delitve, ki spodbujajo nasilje, so za družbo neproduktivne, opozarja psiholog Musek Lešnik.
  • Italija: Vlada Melonijeve dobila zaupnico v poslanski zbornici, danes o njej še senat.
  • Odbor Evropskega parlamenta podprl vstop Hrvaške v schengen, a z opozorilom glede upravljanja zunanje meje.
  • Ministri za energetiko o spopadanju z draginjo: Vsi ukrepi morajo voditi v nižje cene energije za gospodinjstva in podjetja po vsej uniji.
  • Delodajalci proti izredni uskladitvi minimalne plače.
  • Tri tisoč udeležencev medverskega srečanja Duh Assisija odločno za osvoboditev sveta od jedrske grožnje.
  • Šport: Hadalin se po uspešni vrnitvi na bele strmine veseli prihajajočih tekem v svetovnem pokalu.
  • Vreme: še bo pretežno jasno z dopoldansko meglo po nižinah.

Radio Ognjišče

infonovice

Informativne oddaje

VEČ ...|25. 7. 2022
Utrip dneva dne 25. 7.

  • Papež na spokorni poti po Kanadi; s. Dorica Sever upa, da bo obisk prinesel mir v srca staroselcev.
  • Razmere na goriškem Krasu, kjer so več kot teden pustošili požari, se umirjajo.
  • Po uredbi o omejitvi cen plina za zaščitene odjemalce, ta ukrep pričakujejo tudi srednja in velika podjetja.
  • Število novih primerov okužb s covodom-19 že nekaj dni stabilno.
  • Društvo zdravstvo.si razočarano,referenčnih cen za medicinske pripomočke očitno še ne bo
  • Ukrajinska stran trdi, da prihaja do prelomnico v boju za osvoboditev regije Herson.
  • Družba za upravljanje terjatev bank - DUTB je, kot kaže, sklenila svoje poslanstvo.
  • Šolarji višjih razredov, dijaki in študenti doslej unovčili tretjino digitalnih bonov.
  • ŠPORT: Tadej Pogačar po dveh dobljenih prestižnih dirkah po Franciji tokrat drugi.
  • VREME: Danes sončno in vroče; Jutri nestanovitno z nevihtami, osvežilo se bo.

Utrip dneva dne 25. 7.

  • Papež na spokorni poti po Kanadi; s. Dorica Sever upa, da bo obisk prinesel mir v srca staroselcev.
  • Razmere na goriškem Krasu, kjer so več kot teden pustošili požari, se umirjajo.
  • Po uredbi o omejitvi cen plina za zaščitene odjemalce, ta ukrep pričakujejo tudi srednja in velika podjetja.
  • Število novih primerov okužb s covodom-19 že nekaj dni stabilno.
  • Društvo zdravstvo.si razočarano,referenčnih cen za medicinske pripomočke očitno še ne bo
  • Ukrajinska stran trdi, da prihaja do prelomnico v boju za osvoboditev regije Herson.
  • Družba za upravljanje terjatev bank - DUTB je, kot kaže, sklenila svoje poslanstvo.
  • Šolarji višjih razredov, dijaki in študenti doslej unovčili tretjino digitalnih bonov.
  • ŠPORT: Tadej Pogačar po dveh dobljenih prestižnih dirkah po Franciji tokrat drugi.
  • VREME: Danes sončno in vroče; Jutri nestanovitno z nevihtami, osvežilo se bo.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 25. 7.
  • Papež na spokorni poti po Kanadi; s. Dorica Sever upa, da bo obisk prinesel mir v srca staroselcev.
  • Razmere na goriškem Krasu, kjer so več kot teden pustošili požari, se umirjajo.
  • Po uredbi o omejitvi cen plina za zaščitene odjemalce, ta ukrep pričakujejo tudi srednja in velika podjetja.
  • Število novih primerov okužb s covodom-19 že nekaj dni stabilno.
  • Društvo zdravstvo.si razočarano,referenčnih cen za medicinske pripomočke očitno še ne bo
  • Ukrajinska stran trdi, da prihaja do prelomnico v boju za osvoboditev regije Herson.
  • Družba za upravljanje terjatev bank - DUTB je, kot kaže, sklenila svoje poslanstvo.
  • Šolarji višjih razredov, dijaki in študenti doslej unovčili tretjino digitalnih bonov.
  • ŠPORT: Tadej Pogačar po dveh dobljenih prestižnih dirkah po Franciji tokrat drugi.
  • VREME: Danes sončno in vroče; Jutri nestanovitno z nevihtami, osvežilo se bo.
VEČ ...|25. 7. 2022
Utrip dneva dne 25. 7.
  • Papež na spokorni poti po Kanadi; s. Dorica Sever upa, da bo obisk prinesel mir v srca staroselcev.
  • Razmere na goriškem Krasu, kjer so več kot teden pustošili požari, se umirjajo.
  • Po uredbi o omejitvi cen plina za zaščitene odjemalce, ta ukrep pričakujejo tudi srednja in velika podjetja.
  • Število novih primerov okužb s covodom-19 že nekaj dni stabilno.
  • Društvo zdravstvo.si razočarano,referenčnih cen za medicinske pripomočke očitno še ne bo
  • Ukrajinska stran trdi, da prihaja do prelomnico v boju za osvoboditev regije Herson.
  • Družba za upravljanje terjatev bank - DUTB je, kot kaže, sklenila svoje poslanstvo.
  • Šolarji višjih razredov, dijaki in študenti doslej unovčili tretjino digitalnih bonov.
  • ŠPORT: Tadej Pogačar po dveh dobljenih prestižnih dirkah po Franciji tokrat drugi.
  • VREME: Danes sončno in vroče; Jutri nestanovitno z nevihtami, osvežilo se bo.

Radio Ognjišče

infonovice

Življenje išče pot

VEČ ...|8. 7. 2022
Sadovi duhovnih vaje Rahelin vinograd

Tokrat smo še nekaj besed spregovorili o sadovih, ki jih v dušah udeležencev rojevajo duhovne vaje Rahelin vinograd. Namenjene so vsem, staršem in ostalim, ki trpijo zaradi posledic umetnega splava. Ko se zgodi ozdravitev, ko pride do odpuščanja, ko starši sprejmejo svoje dejanja in postanejo osvobojeni krivde, lahko postanejo pričevalci za druge, tudi za mlade. Naša gostja je tudi tokrat voditeljica Rahelinega vinograda Katarina Nzobandora. Z njo se je pogovarjala Marjana Debevec.

Sadovi duhovnih vaje Rahelin vinograd

Tokrat smo še nekaj besed spregovorili o sadovih, ki jih v dušah udeležencev rojevajo duhovne vaje Rahelin vinograd. Namenjene so vsem, staršem in ostalim, ki trpijo zaradi posledic umetnega splava. Ko se zgodi ozdravitev, ko pride do odpuščanja, ko starši sprejmejo svoje dejanja in postanejo osvobojeni krivde, lahko postanejo pričevalci za druge, tudi za mlade. Naša gostja je tudi tokrat voditeljica Rahelinega vinograda Katarina Nzobandora. Z njo se je pogovarjala Marjana Debevec.

mladi in umetni splavpričevanjaresnica in osvoboditevsvetovanje

Življenje išče pot

Sadovi duhovnih vaje Rahelin vinograd

Tokrat smo še nekaj besed spregovorili o sadovih, ki jih v dušah udeležencev rojevajo duhovne vaje Rahelin vinograd. Namenjene so vsem, staršem in ostalim, ki trpijo zaradi posledic umetnega splava. Ko se zgodi ozdravitev, ko pride do odpuščanja, ko starši sprejmejo svoje dejanja in postanejo osvobojeni krivde, lahko postanejo pričevalci za druge, tudi za mlade. Naša gostja je tudi tokrat voditeljica Rahelinega vinograda Katarina Nzobandora. Z njo se je pogovarjala Marjana Debevec.

VEČ ...|8. 7. 2022
Sadovi duhovnih vaje Rahelin vinograd

Tokrat smo še nekaj besed spregovorili o sadovih, ki jih v dušah udeležencev rojevajo duhovne vaje Rahelin vinograd. Namenjene so vsem, staršem in ostalim, ki trpijo zaradi posledic umetnega splava. Ko se zgodi ozdravitev, ko pride do odpuščanja, ko starši sprejmejo svoje dejanja in postanejo osvobojeni krivde, lahko postanejo pričevalci za druge, tudi za mlade. Naša gostja je tudi tokrat voditeljica Rahelinega vinograda Katarina Nzobandora. Z njo se je pogovarjala Marjana Debevec.

s. Meta Potočnik

mladi in umetni splavpričevanjaresnica in osvoboditevsvetovanje

Za sožitje

VEČ ...|25. 1. 2022
Če sam ne znam, bom pa druge učil.

Po nedelji Božje besede smo praznovali god cerkvenega učitelja Frančiška Saleškega, dan pozneje spreobrnitev apostola Pavla, v istem tednu godovni dan ustanoviteljice uršulink ter dan pozneje god še enega od stebrov cerkvenih učiteljev, Tomaža Akvinskega. Kako močne korenine so vsadili v evropsko družbo in spodbudili polet duha ter osvoboditev iz jarma zmot. Vse te poudarke smo zaobjeli v pogovoru s prof. dr. Jožetom Ramovšem z Inštituta Antona Trstenjaka. Ne samo prvo in ne samo drugo, le skupaj prinašata dobre sadove, zakoreninjenost v svobodi

Če sam ne znam, bom pa druge učil.

Po nedelji Božje besede smo praznovali god cerkvenega učitelja Frančiška Saleškega, dan pozneje spreobrnitev apostola Pavla, v istem tednu godovni dan ustanoviteljice uršulink ter dan pozneje god še enega od stebrov cerkvenih učiteljev, Tomaža Akvinskega. Kako močne korenine so vsadili v evropsko družbo in spodbudili polet duha ter osvoboditev iz jarma zmot. Vse te poudarke smo zaobjeli v pogovoru s prof. dr. Jožetom Ramovšem z Inštituta Antona Trstenjaka. Ne samo prvo in ne samo drugo, le skupaj prinašata dobre sadove, zakoreninjenost v svobodi

družbakulturamedgeneracijsko sožitjepogovorvzgojaodnosi

Za sožitje

Če sam ne znam, bom pa druge učil.

Po nedelji Božje besede smo praznovali god cerkvenega učitelja Frančiška Saleškega, dan pozneje spreobrnitev apostola Pavla, v istem tednu godovni dan ustanoviteljice uršulink ter dan pozneje god še enega od stebrov cerkvenih učiteljev, Tomaža Akvinskega. Kako močne korenine so vsadili v evropsko družbo in spodbudili polet duha ter osvoboditev iz jarma zmot. Vse te poudarke smo zaobjeli v pogovoru s prof. dr. Jožetom Ramovšem z Inštituta Antona Trstenjaka. Ne samo prvo in ne samo drugo, le skupaj prinašata dobre sadove, zakoreninjenost v svobodi

VEČ ...|25. 1. 2022
Če sam ne znam, bom pa druge učil.

Po nedelji Božje besede smo praznovali god cerkvenega učitelja Frančiška Saleškega, dan pozneje spreobrnitev apostola Pavla, v istem tednu godovni dan ustanoviteljice uršulink ter dan pozneje god še enega od stebrov cerkvenih učiteljev, Tomaža Akvinskega. Kako močne korenine so vsadili v evropsko družbo in spodbudili polet duha ter osvoboditev iz jarma zmot. Vse te poudarke smo zaobjeli v pogovoru s prof. dr. Jožetom Ramovšem z Inštituta Antona Trstenjaka. Ne samo prvo in ne samo drugo, le skupaj prinašata dobre sadove, zakoreninjenost v svobodi

Nataša Ličen

družbakulturamedgeneracijsko sožitjepogovorvzgojaodnosi

Informativni prispevki

VEČ ...|23. 9. 2021
Spolne zlorabe - mednarodna konferenca v Varšavi

V Varšavi se je včeraj končala mednarodna konferenca za zaščito otrok v Cerkvi. Škofje in drugi predstavniki iz srednje in vzhodne Evrope so na zasedanju prisluhnili tudi žrtvam zlorab. O obravnavi žrtev so govorili tudi v delovnih skupinah.

Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da je bila skupna beseda, ki se je pojavila v razpravi, strah. »Strah pri odgovornih v Cerkvi, strah pri žrtvah, strah pri njihovih družinah, strah v cerkvenih skupnostih, kjer se je morda to zgodilo, se pravi en splošen pečat strahu, ki zaznamuje ravnanje in odločanje.« Zato je po njegovih besedah potrebna osvoboditev od tega strahu. »Kar se mi zdi pomembno, je vzpostaviti pravo pot za to, da pridemo skupaj. Moja izkušnja je, da se še ne pogovarjamo, ampak se samo poslušamo, karkoli pride na dan. Potrebno pa je, da se začnemo tudi pogovarjati.« Pristopi do žrtev med škofi so različni. »Moram reči, to bom povedal odkrito – naredil sem napako, ker sem sprejel več žrtev hkrati. Tega ne bom naredil več. So pa vrata vedno odprta za žrtve, da pridejo.« S. Magda Burger, prav tako udeleženka konference v Varšavi, je dodala, da je pri dialogu najprej treba odpraviti predsodke. »Institucionalna Cerkev je deležna mnogih predsodkov. In če se hočemo pogovarjati z institucijo – zdaj grdo govorim, pa vendarle – moramo verjeti, da je tudi na institucionalni strani dobra volja. Če tega ne verjamemo, je naš pogovor z institucijo že vnaprej obsojen na propad. To smo na konferenci zelo dobro slišali in v bistvu smo dobili potrditev za to, kar sami mislimo in kar sami raziskujemo.« Oba sogovornika sta poudarila, da je za zaščito mladoletnih odgovorno celotno Božje ljudstvo. Ne smemo samo čakati, kaj bo naredil drugi, ampak kaj lahko jaz naredim.

Spolne zlorabe - mednarodna konferenca v Varšavi

V Varšavi se je včeraj končala mednarodna konferenca za zaščito otrok v Cerkvi. Škofje in drugi predstavniki iz srednje in vzhodne Evrope so na zasedanju prisluhnili tudi žrtvam zlorab. O obravnavi žrtev so govorili tudi v delovnih skupinah.

Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da je bila skupna beseda, ki se je pojavila v razpravi, strah. »Strah pri odgovornih v Cerkvi, strah pri žrtvah, strah pri njihovih družinah, strah v cerkvenih skupnostih, kjer se je morda to zgodilo, se pravi en splošen pečat strahu, ki zaznamuje ravnanje in odločanje.« Zato je po njegovih besedah potrebna osvoboditev od tega strahu. »Kar se mi zdi pomembno, je vzpostaviti pravo pot za to, da pridemo skupaj. Moja izkušnja je, da se še ne pogovarjamo, ampak se samo poslušamo, karkoli pride na dan. Potrebno pa je, da se začnemo tudi pogovarjati.« Pristopi do žrtev med škofi so različni. »Moram reči, to bom povedal odkrito – naredil sem napako, ker sem sprejel več žrtev hkrati. Tega ne bom naredil več. So pa vrata vedno odprta za žrtve, da pridejo.« S. Magda Burger, prav tako udeleženka konference v Varšavi, je dodala, da je pri dialogu najprej treba odpraviti predsodke. »Institucionalna Cerkev je deležna mnogih predsodkov. In če se hočemo pogovarjati z institucijo – zdaj grdo govorim, pa vendarle – moramo verjeti, da je tudi na institucionalni strani dobra volja. Če tega ne verjamemo, je naš pogovor z institucijo že vnaprej obsojen na propad. To smo na konferenci zelo dobro slišali in v bistvu smo dobili potrditev za to, kar sami mislimo in kar sami raziskujemo.« Oba sogovornika sta poudarila, da je za zaščito mladoletnih odgovorno celotno Božje ljudstvo. Ne smemo samo čakati, kaj bo naredil drugi, ampak kaj lahko jaz naredim.

infozlorabenadškof Stanislav Zores. Magda Burger

Informativni prispevki

Spolne zlorabe - mednarodna konferenca v Varšavi

V Varšavi se je včeraj končala mednarodna konferenca za zaščito otrok v Cerkvi. Škofje in drugi predstavniki iz srednje in vzhodne Evrope so na zasedanju prisluhnili tudi žrtvam zlorab. O obravnavi žrtev so govorili tudi v delovnih skupinah.

Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da je bila skupna beseda, ki se je pojavila v razpravi, strah. »Strah pri odgovornih v Cerkvi, strah pri žrtvah, strah pri njihovih družinah, strah v cerkvenih skupnostih, kjer se je morda to zgodilo, se pravi en splošen pečat strahu, ki zaznamuje ravnanje in odločanje.« Zato je po njegovih besedah potrebna osvoboditev od tega strahu. »Kar se mi zdi pomembno, je vzpostaviti pravo pot za to, da pridemo skupaj. Moja izkušnja je, da se še ne pogovarjamo, ampak se samo poslušamo, karkoli pride na dan. Potrebno pa je, da se začnemo tudi pogovarjati.« Pristopi do žrtev med škofi so različni. »Moram reči, to bom povedal odkrito – naredil sem napako, ker sem sprejel več žrtev hkrati. Tega ne bom naredil več. So pa vrata vedno odprta za žrtve, da pridejo.« S. Magda Burger, prav tako udeleženka konference v Varšavi, je dodala, da je pri dialogu najprej treba odpraviti predsodke. »Institucionalna Cerkev je deležna mnogih predsodkov. In če se hočemo pogovarjati z institucijo – zdaj grdo govorim, pa vendarle – moramo verjeti, da je tudi na institucionalni strani dobra volja. Če tega ne verjamemo, je naš pogovor z institucijo že vnaprej obsojen na propad. To smo na konferenci zelo dobro slišali in v bistvu smo dobili potrditev za to, kar sami mislimo in kar sami raziskujemo.« Oba sogovornika sta poudarila, da je za zaščito mladoletnih odgovorno celotno Božje ljudstvo. Ne smemo samo čakati, kaj bo naredil drugi, ampak kaj lahko jaz naredim.

VEČ ...|23. 9. 2021
Spolne zlorabe - mednarodna konferenca v Varšavi

V Varšavi se je včeraj končala mednarodna konferenca za zaščito otrok v Cerkvi. Škofje in drugi predstavniki iz srednje in vzhodne Evrope so na zasedanju prisluhnili tudi žrtvam zlorab. O obravnavi žrtev so govorili tudi v delovnih skupinah.

Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da je bila skupna beseda, ki se je pojavila v razpravi, strah. »Strah pri odgovornih v Cerkvi, strah pri žrtvah, strah pri njihovih družinah, strah v cerkvenih skupnostih, kjer se je morda to zgodilo, se pravi en splošen pečat strahu, ki zaznamuje ravnanje in odločanje.« Zato je po njegovih besedah potrebna osvoboditev od tega strahu. »Kar se mi zdi pomembno, je vzpostaviti pravo pot za to, da pridemo skupaj. Moja izkušnja je, da se še ne pogovarjamo, ampak se samo poslušamo, karkoli pride na dan. Potrebno pa je, da se začnemo tudi pogovarjati.« Pristopi do žrtev med škofi so različni. »Moram reči, to bom povedal odkrito – naredil sem napako, ker sem sprejel več žrtev hkrati. Tega ne bom naredil več. So pa vrata vedno odprta za žrtve, da pridejo.« S. Magda Burger, prav tako udeleženka konference v Varšavi, je dodala, da je pri dialogu najprej treba odpraviti predsodke. »Institucionalna Cerkev je deležna mnogih predsodkov. In če se hočemo pogovarjati z institucijo – zdaj grdo govorim, pa vendarle – moramo verjeti, da je tudi na institucionalni strani dobra volja. Če tega ne verjamemo, je naš pogovor z institucijo že vnaprej obsojen na propad. To smo na konferenci zelo dobro slišali in v bistvu smo dobili potrditev za to, kar sami mislimo in kar sami raziskujemo.« Oba sogovornika sta poudarila, da je za zaščito mladoletnih odgovorno celotno Božje ljudstvo. Ne smemo samo čakati, kaj bo naredil drugi, ampak kaj lahko jaz naredim.

Radio Ognjišče

infozlorabenadškof Stanislav Zores. Magda Burger

Priporočamo
|
Aktualno

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|31. 3. 2025
Dr. Renato Podbersič in Romana Bider

Gosta sta bila zgodovinar dr. Renato Podbersič in ustanoviteljica Civilne pobude Vseposvojitev Romana Bider. Letos obeležujemo Leto spomina ob 80-letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev. To je bila tudi tema tokratne oddaje Spoznanje več predsodek manj.

Dr. Renato Podbersič in Romana Bider

Gosta sta bila zgodovinar dr. Renato Podbersič in ustanoviteljica Civilne pobude Vseposvojitev Romana Bider. Letos obeležujemo Leto spomina ob 80-letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev. To je bila tudi tema tokratne oddaje Spoznanje več predsodek manj.

Radio Ognjišče

politikaRenato PodbersičRomana Bider

Naš gost

VEČ ...|5. 4. 2025
Igor Tuta

Igor Tuta je pred kratkim praznoval osemdesetletnico. Je vsestranski kulturni delavec, s pomembno in dolgoletno vlogo med Slovenci v zamejskem prostoru. Vso svojo delovno dobo je posvetil Radiu Trst A, sodeloval je tudi pri številnih televizijskih dokumentarnih oddajah. Od otroštva predan skavt, tudi po njegovi zaslugi je v tržaškem okolju to gibanje zelo živo. Med njegovimi vidnejšimi zanimanji je tudi filatelija. V zadnjih letih pa se največ posveča publicistiki. 

Igor Tuta

Igor Tuta je pred kratkim praznoval osemdesetletnico. Je vsestranski kulturni delavec, s pomembno in dolgoletno vlogo med Slovenci v zamejskem prostoru. Vso svojo delovno dobo je posvetil Radiu Trst A, sodeloval je tudi pri številnih televizijskih dokumentarnih oddajah. Od otroštva predan skavt, tudi po njegovi zaslugi je v tržaškem okolju to gibanje zelo živo. Med njegovimi vidnejšimi zanimanji je tudi filatelija. V zadnjih letih pa se največ posveča publicistiki. 

Nataša Ličen

spominživljenjekultura

Sol in luč

VEČ ...|1. 4. 2025
Viktor Frankl

Učenka ustanovitelja logoterapije, Elizabeth Lucas, je napisala knjigo o tem, kakšen odnos je imel Viktor Frankl do presežnega. »Morda bodo te njegove misli v pomoč, da se bomo lažje notranje orientirali v današnjih razburkanih časih, ko izginjajo izročila, ko se cerkve praznijo in se kulture mešajo med seboj, različne politične struje trkajo druga ob drugo in se zdi, da je gospodarski profil pogosto še edino merilo,« je zapisala v uvodu. Prisluhnite nekaj odlomkom, ki jih ponavljamo v tokratni oddaji Sol in luč.

Viktor Frankl

Učenka ustanovitelja logoterapije, Elizabeth Lucas, je napisala knjigo o tem, kakšen odnos je imel Viktor Frankl do presežnega. »Morda bodo te njegove misli v pomoč, da se bomo lažje notranje orientirali v današnjih razburkanih časih, ko izginjajo izročila, ko se cerkve praznijo in se kulture mešajo med seboj, različne politične struje trkajo druga ob drugo in se zdi, da je gospodarski profil pogosto še edino merilo,« je zapisala v uvodu. Prisluhnite nekaj odlomkom, ki jih ponavljamo v tokratni oddaji Sol in luč.

Tadej Sadar

duhovnostizobraževanjeodnosi

Pogovor o

VEČ ...|2. 4. 2025
Katoliške šole - kako naprej?

V oddaji Pogovor o smo v Tednu katoliškega šolstva gostili direktorje treh katoliških izobraževalnih zavodov, Zavoda sv. Stanislava, Zavoda Antona Martina Slomška in Zavoda sv. Frančiška Saleškega. Tone Česen, dr. Andrej Flogie in Janez Krnc so spregovorili o svojem poslanstvu, o dosedanjem delu, financiranju in kadrovskih izzivih ter umeščenosti v slovenski izobraževalni sistem. 

Katoliške šole - kako naprej?

V oddaji Pogovor o smo v Tednu katoliškega šolstva gostili direktorje treh katoliških izobraževalnih zavodov, Zavoda sv. Stanislava, Zavoda Antona Martina Slomška in Zavoda sv. Frančiška Saleškega. Tone Česen, dr. Andrej Flogie in Janez Krnc so spregovorili o svojem poslanstvu, o dosedanjem delu, financiranju in kadrovskih izzivih ter umeščenosti v slovenski izobraževalni sistem. 

Tanja Dominko

politikaživljenje

Za življenje

VEČ ...|5. 4. 2025
Tišina v odnosih

Kakšno vlogo ima tišina v medsebojnih odnosih in v katerih primerih ima vendarle svoje mesto - tudi pri vzgoji mladih? Nagovorili bomo tudi tišino, ki nastane ob odsotnosti najpomembnejših oseb v našem življenju - staršev. V preddverju velike noči 2025 in tik pred tiho nedeljo je bil z nami v živo novi provincial frančiškanov in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Svoja vprašanja za našega gosta v prvih sobotah v mesecu lahko pošljete na za.zivljenje@ognjisce.si.

Tišina v odnosih

Kakšno vlogo ima tišina v medsebojnih odnosih in v katerih primerih ima vendarle svoje mesto - tudi pri vzgoji mladih? Nagovorili bomo tudi tišino, ki nastane ob odsotnosti najpomembnejših oseb v našem življenju - staršev. V preddverju velike noči 2025 in tik pred tiho nedeljo je bil z nami v živo novi provincial frančiškanov in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Svoja vprašanja za našega gosta v prvih sobotah v mesecu lahko pošljete na za.zivljenje@ognjisce.si.

Blaž Lesnik

postni časodnosivzgojaduhovnosttiha nedelja

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|11. 4. 2025
Ješprenj

Koliko ješprenja potrebujemo, če želimo pripraviti enolončnico za 4 osebe - ga damo najprej kuhat v vodo, ali ga najprej popražimo, zanima poslušalca. Sestra Nikolina odgovarja: pripravimo vsaj 4 –5 dag ješprenja na osebo. Najprej ga namočimo in ga potem v isti vodi zavremo in kuhamo 3-5 minut. Vodo odlijemo in zalijemo s svežo vročo vodo. Ko zavre, pridamo narezano zelenjavo: korenček, cvetačo, grah, fižol, papriko ... Jed bo še okusnejša, če bomo zraven dali kuhat kakšno mesnino (npr. kračo, kranjsko klobaso) ali pa obreznine, ki ostanejo od rezanja prekajenega mesa. To mesnino lahko potem uporabimo tudi zakaj drugega (za malico). Če bomo jed pojedli isti dan, lahko dodamo tudi kakšen krompir.  

Ješprenj

Koliko ješprenja potrebujemo, če želimo pripraviti enolončnico za 4 osebe - ga damo najprej kuhat v vodo, ali ga najprej popražimo, zanima poslušalca. Sestra Nikolina odgovarja: pripravimo vsaj 4 –5 dag ješprenja na osebo. Najprej ga namočimo in ga potem v isti vodi zavremo in kuhamo 3-5 minut. Vodo odlijemo in zalijemo s svežo vročo vodo. Ko zavre, pridamo narezano zelenjavo: korenček, cvetačo, grah, fižol, papriko ... Jed bo še okusnejša, če bomo zraven dali kuhat kakšno mesnino (npr. kračo, kranjsko klobaso) ali pa obreznine, ki ostanejo od rezanja prekajenega mesa. To mesnino lahko potem uporabimo tudi zakaj drugega (za malico). Če bomo jed pojedli isti dan, lahko dodamo tudi kakšen krompir.  

Matjaž Merljak

kuhajmo

Radijski roman

VEČ ...|10. 4. 2025
Kruh močnih, 25. del

Klub strahu Lidija ne neha skrbeti za vdovo Apolonijo. Skuša ji priskrbeti vodjo delavnice.

Kruh močnih, 25. del

Klub strahu Lidija ne neha skrbeti za vdovo Apolonijo. Skuša ji priskrbeti vodjo delavnice.

Mateja Subotičanec

knjiga

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|10. 4. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 10. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 10. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Kulturni utrinki

VEČ ...|10. 4. 2025
Poezija iz zbornikov Most in Brez križa in imena

V času radijskega misijona v Kulturnih utrinkih prebiramo pesmi slovenskih fantov in deklet različnih ideoloških prepričanj, ki so nastale v zadnjih letih druge svetovne vojne, vsebujejo pa tudi duhovno dimenzijo. Zbrane so v zbornikih Most in Brez križa in imena.

Poezija iz zbornikov Most in Brez križa in imena

V času radijskega misijona v Kulturnih utrinkih prebiramo pesmi slovenskih fantov in deklet različnih ideoloških prepričanj, ki so nastale v zadnjih letih druge svetovne vojne, vsebujejo pa tudi duhovno dimenzijo. Zbrane so v zbornikih Most in Brez križa in imena.

Marjan Bunič, Jure Sešek

kulturapoezija