Življenje išče pot

VEČ ...|7. 8. 2023
Senat Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani soglasno nasprotuje zakonu o samomoru z medicinsko pomočjo

Član Zdravniške zbornice in dekan Medicinske fakultete v Ljubljani prof. dr. Igor Švab je podal sporočilo za javnost. V njem pojasnjuje, zakaj predlogu zakona o prostovoljnem končanju življenja nasprotuje tudi Senat Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je tako stališče sprejel soglasno, z vsemi 80 glasovi zdravnikov in zdravnic, članov senata.

Senat Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani soglasno nasprotuje zakonu o samomoru z medicinsko pomočjo

Član Zdravniške zbornice in dekan Medicinske fakultete v Ljubljani prof. dr. Igor Švab je podal sporočilo za javnost. V njem pojasnjuje, zakaj predlogu zakona o prostovoljnem končanju življenja nasprotuje tudi Senat Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je tako stališče sprejel soglasno, z vsemi 80 glasovi zdravnikov in zdravnic, članov senata.

zlorabe evtanazijezavezanost življenju in zdravljenjuzdravniška etika

Življenje išče pot

Senat Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani soglasno nasprotuje zakonu o samomoru z medicinsko pomočjo

Član Zdravniške zbornice in dekan Medicinske fakultete v Ljubljani prof. dr. Igor Švab je podal sporočilo za javnost. V njem pojasnjuje, zakaj predlogu zakona o prostovoljnem končanju življenja nasprotuje tudi Senat Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je tako stališče sprejel soglasno, z vsemi 80 glasovi zdravnikov in zdravnic, članov senata.

VEČ ...|7. 8. 2023
Senat Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani soglasno nasprotuje zakonu o samomoru z medicinsko pomočjo

Član Zdravniške zbornice in dekan Medicinske fakultete v Ljubljani prof. dr. Igor Švab je podal sporočilo za javnost. V njem pojasnjuje, zakaj predlogu zakona o prostovoljnem končanju življenja nasprotuje tudi Senat Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je tako stališče sprejel soglasno, z vsemi 80 glasovi zdravnikov in zdravnic, članov senata.

s. Meta Potočnik

zlorabe evtanazijezavezanost življenju in zdravljenjuzdravniška etika

Življenje išče pot

VEČ ...|4. 1. 2023
Otroci prezgodaj in preveč sami brskajo po spletu

Raziskave kažejo, da vse več otrok pri vedno nižji starosti neomejeno in precej časa dnevno brska po internetu. To to seveda povečuje njihovo izpostavljenost nevarnosti in zlorabam preko spleta. Kako storilci izkoristijo naivnost otrok in na kaj morajo biti pozorni starši, je povedal vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto Robert Tekavec.

Otroci prezgodaj in preveč sami brskajo po spletu

Raziskave kažejo, da vse več otrok pri vedno nižji starosti neomejeno in precej časa dnevno brska po internetu. To to seveda povečuje njihovo izpostavljenost nevarnosti in zlorabam preko spleta. Kako storilci izkoristijo naivnost otrok in na kaj morajo biti pozorni starši, je povedal vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto Robert Tekavec.

omejitev internetaotrocispolne zlorabe

Življenje išče pot

Otroci prezgodaj in preveč sami brskajo po spletu

Raziskave kažejo, da vse več otrok pri vedno nižji starosti neomejeno in precej časa dnevno brska po internetu. To to seveda povečuje njihovo izpostavljenost nevarnosti in zlorabam preko spleta. Kako storilci izkoristijo naivnost otrok in na kaj morajo biti pozorni starši, je povedal vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto Robert Tekavec.

VEČ ...|4. 1. 2023
Otroci prezgodaj in preveč sami brskajo po spletu

Raziskave kažejo, da vse več otrok pri vedno nižji starosti neomejeno in precej časa dnevno brska po internetu. To to seveda povečuje njihovo izpostavljenost nevarnosti in zlorabam preko spleta. Kako storilci izkoristijo naivnost otrok in na kaj morajo biti pozorni starši, je povedal vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto Robert Tekavec.

s. Meta Potočnik

omejitev internetaotrocispolne zlorabe

Življenje išče pot

VEČ ...|2. 1. 2023
Zaskrbljujoče spletne in spolne prevare mladoletnih oseb

Govorili smo o spletnih in spolnih zlorabah mladoletnih. Ljubljanski policisti in kriminalisti so konec novembra začeli preiskovati sum spolne zlorabe mladoletnice. Prijeli so 23-letnega osumljenca, ki je na družbenem omrežju navezal stik z deklico, mlajšo od 15 let, in jo pozneje prisilil v spolna dejanja. Ob tem sprevrženem dogodku so na policiji pripravili tiskovno konferenco. Kriminalistični inšpektor Primož Podbevšek o tem, kako je prevara potekala.

Zaskrbljujoče spletne in spolne prevare mladoletnih oseb

Govorili smo o spletnih in spolnih zlorabah mladoletnih. Ljubljanski policisti in kriminalisti so konec novembra začeli preiskovati sum spolne zlorabe mladoletnice. Prijeli so 23-letnega osumljenca, ki je na družbenem omrežju navezal stik z deklico, mlajšo od 15 let, in jo pozneje prisilil v spolna dejanja. Ob tem sprevrženem dogodku so na policiji pripravili tiskovno konferenco. Kriminalistični inšpektor Primož Podbevšek o tem, kako je prevara potekala.

spletne zlorabedružbena omrežja in otrociinformacije za starše

Življenje išče pot

Zaskrbljujoče spletne in spolne prevare mladoletnih oseb

Govorili smo o spletnih in spolnih zlorabah mladoletnih. Ljubljanski policisti in kriminalisti so konec novembra začeli preiskovati sum spolne zlorabe mladoletnice. Prijeli so 23-letnega osumljenca, ki je na družbenem omrežju navezal stik z deklico, mlajšo od 15 let, in jo pozneje prisilil v spolna dejanja. Ob tem sprevrženem dogodku so na policiji pripravili tiskovno konferenco. Kriminalistični inšpektor Primož Podbevšek o tem, kako je prevara potekala.

VEČ ...|2. 1. 2023
Zaskrbljujoče spletne in spolne prevare mladoletnih oseb

Govorili smo o spletnih in spolnih zlorabah mladoletnih. Ljubljanski policisti in kriminalisti so konec novembra začeli preiskovati sum spolne zlorabe mladoletnice. Prijeli so 23-letnega osumljenca, ki je na družbenem omrežju navezal stik z deklico, mlajšo od 15 let, in jo pozneje prisilil v spolna dejanja. Ob tem sprevrženem dogodku so na policiji pripravili tiskovno konferenco. Kriminalistični inšpektor Primož Podbevšek o tem, kako je prevara potekala.

s. Meta Potočnik

spletne zlorabedružbena omrežja in otrociinformacije za starše

Življenje išče pot

VEČ ...|28. 11. 2022
Inštitut Lunina vila in pomoč otrokom, ki so doživeli spolno zlorabo

Evropske raziskave kažejo, da v otroštvu spolni napad doživi od deset do dvajset odstotkov otrok. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je žrtev zlorabe vsaka peta deklica in vsak sedmi deček. Zato Lunina vila, Inštitut za zaščito otrok, izvaja še kako potrebno kampanjo: “Če prijaviš, lahko ustaviš!” Gostili smo predsednico Inštituta Nino Kralja, ki nam je pojasnila o znakih zlorabe in kako jo prijaviti.

Inštitut Lunina vila in pomoč otrokom, ki so doživeli spolno zlorabo

Evropske raziskave kažejo, da v otroštvu spolni napad doživi od deset do dvajset odstotkov otrok. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je žrtev zlorabe vsaka peta deklica in vsak sedmi deček. Zato Lunina vila, Inštitut za zaščito otrok, izvaja še kako potrebno kampanjo: “Če prijaviš, lahko ustaviš!” Gostili smo predsednico Inštituta Nino Kralja, ki nam je pojasnila o znakih zlorabe in kako jo prijaviti.

otroci in spolna zlorabaInštitut Lunina vilaprijava spolne zlorabe

Življenje išče pot

Inštitut Lunina vila in pomoč otrokom, ki so doživeli spolno zlorabo

Evropske raziskave kažejo, da v otroštvu spolni napad doživi od deset do dvajset odstotkov otrok. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je žrtev zlorabe vsaka peta deklica in vsak sedmi deček. Zato Lunina vila, Inštitut za zaščito otrok, izvaja še kako potrebno kampanjo: “Če prijaviš, lahko ustaviš!” Gostili smo predsednico Inštituta Nino Kralja, ki nam je pojasnila o znakih zlorabe in kako jo prijaviti.

VEČ ...|28. 11. 2022
Inštitut Lunina vila in pomoč otrokom, ki so doživeli spolno zlorabo

Evropske raziskave kažejo, da v otroštvu spolni napad doživi od deset do dvajset odstotkov otrok. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je žrtev zlorabe vsaka peta deklica in vsak sedmi deček. Zato Lunina vila, Inštitut za zaščito otrok, izvaja še kako potrebno kampanjo: “Če prijaviš, lahko ustaviš!” Gostili smo predsednico Inštituta Nino Kralja, ki nam je pojasnila o znakih zlorabe in kako jo prijaviti.

s. Meta Potočnik

otroci in spolna zlorabaInštitut Lunina vilaprijava spolne zlorabe

Življenje išče pot

VEČ ...|7. 11. 2022
Obseg storitev pomoči na domu in cena

Pomoč starejšim na domu je zakonsko dovoljena največ 20 ur na teden. Subvencionirajo jo lokalne skupnosti. Z direktorjem Deosa Miho Kranjcem se je pogovarjal Marjan Bunič.

Obseg storitev pomoči na domu in cena

Pomoč starejšim na domu je zakonsko dovoljena največ 20 ur na teden. Subvencionirajo jo lokalne skupnosti. Z direktorjem Deosa Miho Kranjcem se je pogovarjal Marjan Bunič.

deos pomoč na domuzlorabe starejšihoskrbovalci na domu

Življenje išče pot

Obseg storitev pomoči na domu in cena

Pomoč starejšim na domu je zakonsko dovoljena največ 20 ur na teden. Subvencionirajo jo lokalne skupnosti. Z direktorjem Deosa Miho Kranjcem se je pogovarjal Marjan Bunič.

VEČ ...|7. 11. 2022
Obseg storitev pomoči na domu in cena

Pomoč starejšim na domu je zakonsko dovoljena največ 20 ur na teden. Subvencionirajo jo lokalne skupnosti. Z direktorjem Deosa Miho Kranjcem se je pogovarjal Marjan Bunič.

s. Meta Potočnik

deos pomoč na domuzlorabe starejšihoskrbovalci na domu

Življenje išče pot

VEČ ...|28. 10. 2022
Zlorabe pri morebitni uvedbi evtanazije so neizogibne

Zlorabe pri morebitni uvedbi evtanazije bi bile neizogibne, saj zakon, ki bi dovoljeval umor ali samomor s pomočjo, ne more predvideti vseh situacij življenja. Predsednik Slovenske medicinske akademije prof. dr. Pavel Poredoš npr. opozarja, da število evtanazij v deželah, kjer je le-ta dovoljena, naraste pred dopusti, ko se verjetno svojci želijo »znebiti starih ljudi, ki so jim v nadlego«. Sem spada tudi vprašanje soglasja pri evtanaziranju otrok, ob interesu za organe za transplantacijo, ki jih odvzamejo še pri živem telesu. Odpira se tudi vprašanje bolnikov s psihiatričnimi motnjami in otrok s težkimi duševnimi in telesnimi boleznimi. Naši gostje dr. Roman Globokar, dr. Andrej Kravos in dr. Maja Ebert Moltara so prepričani, da bi z evtanazijo odprli Pandorino skrinjico, ki je več ne bomo mogli zapreti.

Zlorabe pri morebitni uvedbi evtanazije so neizogibne

Zlorabe pri morebitni uvedbi evtanazije bi bile neizogibne, saj zakon, ki bi dovoljeval umor ali samomor s pomočjo, ne more predvideti vseh situacij življenja. Predsednik Slovenske medicinske akademije prof. dr. Pavel Poredoš npr. opozarja, da število evtanazij v deželah, kjer je le-ta dovoljena, naraste pred dopusti, ko se verjetno svojci želijo »znebiti starih ljudi, ki so jim v nadlego«. Sem spada tudi vprašanje soglasja pri evtanaziranju otrok, ob interesu za organe za transplantacijo, ki jih odvzamejo še pri živem telesu. Odpira se tudi vprašanje bolnikov s psihiatričnimi motnjami in otrok s težkimi duševnimi in telesnimi boleznimi. Naši gostje dr. Roman Globokar, dr. Andrej Kravos in dr. Maja Ebert Moltara so prepričani, da bi z evtanazijo odprli Pandorino skrinjico, ki je več ne bomo mogli zapreti.

zlorabe evtanazijenasilje nad starejšimievtanazijski mobing

Življenje išče pot

Zlorabe pri morebitni uvedbi evtanazije so neizogibne

Zlorabe pri morebitni uvedbi evtanazije bi bile neizogibne, saj zakon, ki bi dovoljeval umor ali samomor s pomočjo, ne more predvideti vseh situacij življenja. Predsednik Slovenske medicinske akademije prof. dr. Pavel Poredoš npr. opozarja, da število evtanazij v deželah, kjer je le-ta dovoljena, naraste pred dopusti, ko se verjetno svojci želijo »znebiti starih ljudi, ki so jim v nadlego«. Sem spada tudi vprašanje soglasja pri evtanaziranju otrok, ob interesu za organe za transplantacijo, ki jih odvzamejo še pri živem telesu. Odpira se tudi vprašanje bolnikov s psihiatričnimi motnjami in otrok s težkimi duševnimi in telesnimi boleznimi. Naši gostje dr. Roman Globokar, dr. Andrej Kravos in dr. Maja Ebert Moltara so prepričani, da bi z evtanazijo odprli Pandorino skrinjico, ki je več ne bomo mogli zapreti.

VEČ ...|28. 10. 2022
Zlorabe pri morebitni uvedbi evtanazije so neizogibne

Zlorabe pri morebitni uvedbi evtanazije bi bile neizogibne, saj zakon, ki bi dovoljeval umor ali samomor s pomočjo, ne more predvideti vseh situacij življenja. Predsednik Slovenske medicinske akademije prof. dr. Pavel Poredoš npr. opozarja, da število evtanazij v deželah, kjer je le-ta dovoljena, naraste pred dopusti, ko se verjetno svojci želijo »znebiti starih ljudi, ki so jim v nadlego«. Sem spada tudi vprašanje soglasja pri evtanaziranju otrok, ob interesu za organe za transplantacijo, ki jih odvzamejo še pri živem telesu. Odpira se tudi vprašanje bolnikov s psihiatričnimi motnjami in otrok s težkimi duševnimi in telesnimi boleznimi. Naši gostje dr. Roman Globokar, dr. Andrej Kravos in dr. Maja Ebert Moltara so prepričani, da bi z evtanazijo odprli Pandorino skrinjico, ki je več ne bomo mogli zapreti.

s. Meta Potočnik

zlorabe evtanazijenasilje nad starejšimievtanazijski mobing

Življenje išče pot

VEČ ...|24. 10. 2022
Spornost zakona O pomoči pri samomoru kot obliki evtanazije

Govorili smo o zakonu, ki omogoča pomoč pri samomoru neozdravljivo bolnih. Letos so ga sprejeli v Avstriji. Posredna pomoč pri samomoru je dovoljena samo za polnoletne trajno hudo bolne ali neozdravljivo bolne. Aktivna pomoč pri samomoru pa bo v Avstriji še naprej prepovedana. Spornost Zakona o pomoči pri samomoru pride še bolj od izraza ob prizadevanjih strokovnjakov, ki se leta trudijo za preprečevanje samomorilnosti. Kako na to gledata moralni teolog dr. Roman Globokar in družinski zdravnik dr. Andrej Kravos.

Spornost zakona O pomoči pri samomoru kot obliki evtanazije

Govorili smo o zakonu, ki omogoča pomoč pri samomoru neozdravljivo bolnih. Letos so ga sprejeli v Avstriji. Posredna pomoč pri samomoru je dovoljena samo za polnoletne trajno hudo bolne ali neozdravljivo bolne. Aktivna pomoč pri samomoru pa bo v Avstriji še naprej prepovedana. Spornost Zakona o pomoči pri samomoru pride še bolj od izraza ob prizadevanjih strokovnjakov, ki se leta trudijo za preprečevanje samomorilnosti. Kako na to gledata moralni teolog dr. Roman Globokar in družinski zdravnik dr. Andrej Kravos.

zakon o pomoči pri samomoruzlorabe evtanazijeAvstrija

Življenje išče pot

Spornost zakona O pomoči pri samomoru kot obliki evtanazije

Govorili smo o zakonu, ki omogoča pomoč pri samomoru neozdravljivo bolnih. Letos so ga sprejeli v Avstriji. Posredna pomoč pri samomoru je dovoljena samo za polnoletne trajno hudo bolne ali neozdravljivo bolne. Aktivna pomoč pri samomoru pa bo v Avstriji še naprej prepovedana. Spornost Zakona o pomoči pri samomoru pride še bolj od izraza ob prizadevanjih strokovnjakov, ki se leta trudijo za preprečevanje samomorilnosti. Kako na to gledata moralni teolog dr. Roman Globokar in družinski zdravnik dr. Andrej Kravos.

VEČ ...|24. 10. 2022
Spornost zakona O pomoči pri samomoru kot obliki evtanazije

Govorili smo o zakonu, ki omogoča pomoč pri samomoru neozdravljivo bolnih. Letos so ga sprejeli v Avstriji. Posredna pomoč pri samomoru je dovoljena samo za polnoletne trajno hudo bolne ali neozdravljivo bolne. Aktivna pomoč pri samomoru pa bo v Avstriji še naprej prepovedana. Spornost Zakona o pomoči pri samomoru pride še bolj od izraza ob prizadevanjih strokovnjakov, ki se leta trudijo za preprečevanje samomorilnosti. Kako na to gledata moralni teolog dr. Roman Globokar in družinski zdravnik dr. Andrej Kravos.

s. Meta Potočnik

zakon o pomoči pri samomoruzlorabe evtanazijeAvstrija

Življenje išče pot

VEČ ...|7. 10. 2022
Kako zmanjšati možnost zlorabe tujih delavcev pri nas?

Zlorabe tujih delavcev pri nas niso redkost. Zajemajo neprimerne pogoje bivanja, odvzem potnih listov, ustrahovanje in še kaj bi se našlo. Za nekatere je sporno tudi določilo, da so tuji delavci v prvem letu vezani na delodajalca in to jih postavlja v podrejen položaj, kjer je več možnosti za zlorabe. O tem vprašanju smo prosili za pojasnilo direktorja Sektorja za migracije pri MDDSZ Grega Malca.

Kako zmanjšati možnost zlorabe tujih delavcev pri nas?

Zlorabe tujih delavcev pri nas niso redkost. Zajemajo neprimerne pogoje bivanja, odvzem potnih listov, ustrahovanje in še kaj bi se našlo. Za nekatere je sporno tudi določilo, da so tuji delavci v prvem letu vezani na delodajalca in to jih postavlja v podrejen položaj, kjer je več možnosti za zlorabe. O tem vprašanju smo prosili za pojasnilo direktorja Sektorja za migracije pri MDDSZ Grega Malca.

zlorabe tujih delavcevtuje delovne agencijesprememba zakonodajesvetovanje

Življenje išče pot

Kako zmanjšati možnost zlorabe tujih delavcev pri nas?

Zlorabe tujih delavcev pri nas niso redkost. Zajemajo neprimerne pogoje bivanja, odvzem potnih listov, ustrahovanje in še kaj bi se našlo. Za nekatere je sporno tudi določilo, da so tuji delavci v prvem letu vezani na delodajalca in to jih postavlja v podrejen položaj, kjer je več možnosti za zlorabe. O tem vprašanju smo prosili za pojasnilo direktorja Sektorja za migracije pri MDDSZ Grega Malca.

VEČ ...|7. 10. 2022
Kako zmanjšati možnost zlorabe tujih delavcev pri nas?

Zlorabe tujih delavcev pri nas niso redkost. Zajemajo neprimerne pogoje bivanja, odvzem potnih listov, ustrahovanje in še kaj bi se našlo. Za nekatere je sporno tudi določilo, da so tuji delavci v prvem letu vezani na delodajalca in to jih postavlja v podrejen položaj, kjer je več možnosti za zlorabe. O tem vprašanju smo prosili za pojasnilo direktorja Sektorja za migracije pri MDDSZ Grega Malca.

s. Meta Potočnik

zlorabe tujih delavcevtuje delovne agencijesprememba zakonodajesvetovanje

Priporočamo
|
Aktualno

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|4. 12. 2023
Horvat, dr. Gregorčič, dr. Lukšič in Merše o medijski krajini v Sloveniji

Civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo je v sodelovanju s Slovensko matico novembra pripravila okroglo mizo z naslovom »Mediji danes«. Na njej so o pomenu medijev, političnih vplivih na njih in tudi njihovem vplivu na družbo spregovorili profesor na Fakulteti za družbene vede dr. Igor Lukšič, nekdanji predsednik programskega sveta RTVS in profesor dr. Peter Gregorčič, direktorica Televizije Slovenija Ksenija Horvat in novinar Domovine Peter Merše. Delu te okrogle mize ste lahko prisluhnili v tokratni oddaji »Spoznanje več, predsodek manj«.

Horvat, dr. Gregorčič, dr. Lukšič in Merše o medijski krajini v Sloveniji

Civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo je v sodelovanju s Slovensko matico novembra pripravila okroglo mizo z naslovom »Mediji danes«. Na njej so o pomenu medijev, političnih vplivih na njih in tudi njihovem vplivu na družbo spregovorili profesor na Fakulteti za družbene vede dr. Igor Lukšič, nekdanji predsednik programskega sveta RTVS in profesor dr. Peter Gregorčič, direktorica Televizije Slovenija Ksenija Horvat in novinar Domovine Peter Merše. Delu te okrogle mize ste lahko prisluhnili v tokratni oddaji »Spoznanje več, predsodek manj«.

Alen Salihović

politikasvpminfopolitikamedijipogovorprebudimo slovenijo

Sol in luč

VEČ ...|5. 12. 2023
Biti dar drug drugemu.

Na “Miklavžev večer” smo za oddajo poiskali misli različnih avtorjev, ki govorijo o tistem daru, o katerem tako lepo pravi misel, Biti dar drug drugemu. Vsaka na svoj način opisijejo smisel našega bivanja, namreč, da smo iskreno s sočlovekom, mu prisluhnemo in ga imamo radi.

Biti dar drug drugemu.

Na “Miklavžev večer” smo za oddajo poiskali misli različnih avtorjev, ki govorijo o tistem daru, o katerem tako lepo pravi misel, Biti dar drug drugemu. Vsaka na svoj način opisijejo smisel našega bivanja, namreč, da smo iskreno s sočlovekom, mu prisluhnemo in ga imamo radi.

Tadej Sadar

odnosidružbaduhovnost

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|27. 9. 2023
Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Marjan Bunič, Jure Sešek

Komentar tedna

VEČ ...|1. 12. 2023
Marko Pavliha: Vsakdo je lahko svetilnik

Dvakratna Nobelovka Marie Curie je verjela, da ne moremo upati na boljši svet, ne da bi izboljšali posameznika. V ta namen si mora vsak od nas prizadevati za svoj napredek in hkrati deliti splošno odgovornost za vse človeštvo. Naša posebna dolžnost pa je pomagati tistim, za katere menimo, da smo jim lahko najbolj koristni, kajti vsakdo je lahko svetilnik, ki sveti soljudem. To je tudi eno od poglavitnih sporočil moje nove, tokrat avtobiografske knjige z naslovom Svetilnik: padci in pobiranja poetičnega pravnika, ki sem jo napisal na povabilo založbe Chiara za zbirko Osebno. Ker poslušate ali berete moj zadnji letošnji komentar, bi vam rad podaril drobcen utrinek iz svojega zgodnjega otroštva in vam na takšen, malce neobičajen način zaželel kar najlepše praznike.

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

Marko Pavliha: Vsakdo je lahko svetilnik

Dvakratna Nobelovka Marie Curie je verjela, da ne moremo upati na boljši svet, ne da bi izboljšali posameznika. V ta namen si mora vsak od nas prizadevati za svoj napredek in hkrati deliti splošno odgovornost za vse človeštvo. Naša posebna dolžnost pa je pomagati tistim, za katere menimo, da smo jim lahko najbolj koristni, kajti vsakdo je lahko svetilnik, ki sveti soljudem. To je tudi eno od poglavitnih sporočil moje nove, tokrat avtobiografske knjige z naslovom Svetilnik: padci in pobiranja poetičnega pravnika, ki sem jo napisal na povabilo založbe Chiara za zbirko Osebno. Ker poslušate ali berete moj zadnji letošnji komentar, bi vam rad podaril drobcen utrinek iz svojega zgodnjega otroštva in vam na takšen, malce neobičajen način zaželel kar najlepše praznike.

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

Marko Pavliha

komentarspominodnosi

Dogodki

VEČ ...|1. 11. 2023
Ali imamo še kaj možnosti, da postanemo sveti?

Tokrat ste lahko prisluhnili pogovoru z Gregorjem Čušinom, ki nam vsak dan predstavlja svetnike. Kako ga nagovarjajo, kako se poglablja v njihovo življenje, komu se najbolj priporoča? Vprašali smo ga tudi, ali imamo še kaj možnosti, da postanemo sveti in kako je Gregor ob tem prazniku povezan s svojimi rajnimi domačimi.

Ali imamo še kaj možnosti, da postanemo sveti?

Tokrat ste lahko prisluhnili pogovoru z Gregorjem Čušinom, ki nam vsak dan predstavlja svetnike. Kako ga nagovarjajo, kako se poglablja v njihovo življenje, komu se najbolj priporoča? Vprašali smo ga tudi, ali imamo še kaj možnosti, da postanemo sveti in kako je Gregor ob tem prazniku povezan s svojimi rajnimi domačimi.

Matjaž Merljak

Kulturni utrinki

VEČ ...|6. 12. 2023
Srečko Maček ob 30-letnici Ljubiteljskega gledališča (Teharje) Petra Simonitija

Srečko Maček ob 30-letnici Ljubiteljskega gledališča (Teharje) Petra Simonitija

Jože Bartolj

kulturagledališčeSrečko MačekLjubiteljsko gledališče Petra SimonitijaGledališče Teharje

Življenje išče pot

VEČ ...|6. 12. 2023
Mama išče v porodnišnici ukradenega otroka

V t. i. trgovini z dojenčki, ki se je predvsem v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja dogajala na območju Jugoslavije, naj bi bilo prodanih več kot 20 tisoč dojenčkov. Ena od teh mam, Nevenka Ivanušec, se je obrnila tudi na nas, da bi povedala svojo zgodbo. V ljubljanski porodnišnici je rodila dečka 11. maja 1979, naslednji dan je odšla domov in otroka ni več nikdar videla ne mrtvega ne živega.

Mama išče v porodnišnici ukradenega otroka

V t. i. trgovini z dojenčki, ki se je predvsem v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja dogajala na območju Jugoslavije, naj bi bilo prodanih več kot 20 tisoč dojenčkov. Ena od teh mam, Nevenka Ivanušec, se je obrnila tudi na nas, da bi povedala svojo zgodbo. V ljubljanski porodnišnici je rodila dečka 11. maja 1979, naslednji dan je odšla domov in otroka ni več nikdar videla ne mrtvega ne živega.

s. Meta Potočnik

ukradeni dojenčkiSimona Šeremet Kalanjmolk institucij

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|6. 12. 2023
Jutri 18. sadjarski posvet

V okviru letošnjih Lombergarjevih dnevov Kmetijsko gozdarski zavod Maribor jutri vabi na 18. sadjarski posvet z mednarodno udeležbo. Med drugim bo govora o pripravkih za blažitev termičnega in svetlobnega stresa in tudi zatiranju krvave uši ter uporabe giberelinske kisline v nasadih jabolk.

Jutri 18. sadjarski posvet

V okviru letošnjih Lombergarjevih dnevov Kmetijsko gozdarski zavod Maribor jutri vabi na 18. sadjarski posvet z mednarodno udeležbo. Med drugim bo govora o pripravkih za blažitev termičnega in svetlobnega stresa in tudi zatiranju krvave uši ter uporabe giberelinske kisline v nasadih jabolk.

Robert Božič

naravakmetijstvolombergarjevi dnevi

Svetovalnica

VEČ ...|6. 12. 2023
Aktualna opravila na vrtu

V miklavževem jutru smo gostili Mišo Pušenjak, svetovalko specialistko za pridelavo zelenjave in okrasnih rastlin s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor. Odgovarjala je na vaša vprašanja, ki ste nam jih posredovali po elektronski pošti. 

Aktualna opravila na vrtu

V miklavževem jutru smo gostili Mišo Pušenjak, svetovalko specialistko za pridelavo zelenjave in okrasnih rastlin s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor. Odgovarjala je na vaša vprašanja, ki ste nam jih posredovali po elektronski pošti. 

Robert Božič

svetovanje