Srečanja
Milena in Dejan sta iskreno in brez ovinkov pričevala o svoji večletni zgodbi ujetosti v alkohol in pornografijo, v strahove in nezdrave odnose. Odločitev za treznost je bila ključna, a brez pomoči bližnjih ne bi zmogla. Kako sta stopila iz teme strahov in neodpuščanja v novo življenje? Z Mileno je prišla tudi hčerka Manca, ki je mamo še kot najstnica spremljala v terapevtskih skupinah.
Srečanja
Milena in Dejan sta iskreno in brez ovinkov pričevala o svoji večletni zgodbi ujetosti v alkohol in pornografijo, v strahove in nezdrave odnose. Odločitev za treznost je bila ključna, a brez pomoči bližnjih ne bi zmogla. Kako sta stopila iz teme strahov in neodpuščanja v novo življenje? Z Mileno je prišla tudi hčerka Manca, ki je mamo še kot najstnica spremljala v terapevtskih skupinah.
Življenje išče pot
Tokrat smo še nekaj besed spregovorili o sadovih, ki jih v dušah udeležencev rojevajo duhovne vaje Rahelin vinograd. Namenjene so vsem, staršem in ostalim, ki trpijo zaradi posledic umetnega splava. Ko se zgodi ozdravitev, ko pride do odpuščanja, ko starši sprejmejo svoje dejanja in postanejo osvobojeni krivde, lahko postanejo pričevalci za druge, tudi za mlade. Naša gostja je tudi tokrat voditeljica Rahelinega vinograda Katarina Nzobandora. Z njo se je pogovarjala Marjana Debevec.
Življenje išče pot
Tokrat smo še nekaj besed spregovorili o sadovih, ki jih v dušah udeležencev rojevajo duhovne vaje Rahelin vinograd. Namenjene so vsem, staršem in ostalim, ki trpijo zaradi posledic umetnega splava. Ko se zgodi ozdravitev, ko pride do odpuščanja, ko starši sprejmejo svoje dejanja in postanejo osvobojeni krivde, lahko postanejo pričevalci za druge, tudi za mlade. Naša gostja je tudi tokrat voditeljica Rahelinega vinograda Katarina Nzobandora. Z njo se je pogovarjala Marjana Debevec.
Slovencem po svetu in domovini
Na nedeljo Slovencev po svetu se je nenadoma in nepričakovano ter prezgodaj končala življenjska pot izseljenskega duhovnika Aleša Kalamarja. Rodil se je pred 44-imi leti, v duhovnika je bil posvečen leta 2007. Po novi maši v Dolencih na Goričkem je bil dve leti kaplan v Gornji Radgoni, nato še dve v Lendavi. Od leta 2011 je deloval v Stuttgartu v Nemčiji v okviru slovenske katoliške misije. Telo pokojnega duhovnika bodo nocoj pripeljali v župnijsko cerkev sv. Nikolaja v Dolencih, kjer bodo zvečer somaševali dekanijski duhovniki, jutri popoldne pa bo pogreb. Vodil ga bo ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik, ki je v okviru slovenske škofovske konference zadolžen za Slovence po svetu. Zvezo slovenskih izseljenskih duhovnikov bo zastopal predsednik Izidor-Dori Pečovnik. Mašo zadušnico bodo v nedeljo imeli tudi v cerkvi sv. Konrada v Stuttgartu in se hvaležno spominjali vsega, kar je Aleš Kalamar dobrega naredil za to skupnost in se Bogu zahvalili za vse darove, s katerimi jo je obogatil, je zapisal njegov naslednik dr. Zvone Štrubelj.
Za življenje
Razmišljali smo o tem, kako poletne počitnice izkoristiti za izboljšanje odnosov - med zakoncema in v družinskem okolju. Kaj s psihološkega in duhovnega vidika pomeni napolniti baterije in kaj lahko družine z najstniki vključijo v počitniški čas, da bi okrepili medsebojno povezanost? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.
Naš gost
K pogovoru pred letošnjo nedeljo Slovencev po svetu sem povabili raziskovalca izseljenstva dr. Dejana Valentinčiča. Po izobrazbi je pravnik, a se že vrsto let posveča temu področju in zato me je zanimalo, kaj ga je k temu nagnilo. Povabil sem ga, da kot predsednik pove več o delovanju Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa, o mednarodni zvezi evropskih izseljencev po svetu in o nedavni raziskavi, ki jo je opravila Ameriško slovenske izobraževalna fundacija ASEF o digitalni preobrazbi slovenskih izseljenskih skupnosti v Združenih državah Amerike in Kanadi. Nenazadnje sva se dotaknila ameriških Slovencev, ki so dejavni v politiki. Dejan Valentinčič (1987) je po izobrazbi pravnik in je vodja Centra za družboslovno raziskovanje na Inštitutu ASEF za izobraževanje in raziskovanje ter prodekan za raziskovalno in razvojno dejavnost Fakultete za slovenske in mednarodne študije na Novi univerzi. Kot izredni profesor za področji prava in politologije predava na Evropski pravni fakulteti (na kateri je z odliko diplomiral in magistriral), Fakulteti za slovenske in mednarodne študije ter Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, kjer je doktoriral.
Svetovalnica
Marsikdo ne ve, da smo ob določenih težavah s stopali upravičeni do napotnice za pridobitev ortopedske obutve, izdelane po meri in glede na zdravstvene težave, ki jih imamo. Svetoval je Miha Gros, direktor podjetja Migi.
Globine
Nadaljevali smo temo iz prejšnjega meseca, ko smo se v Dialogu z ateizmom ustavili ob vprašanju smisla trpljenja. Pogovor je tekel o smrti, končnosti našega zemeljskega bivanja in o večnem življenju. Kako ga opiše krščanski nauk in kakšen pogled ima na večnost ateist? Kaj je bolj pomembno: živeti tu in sedaj ali v tem zemeljskem trenutku misliti na življenje po smrti? Dotaknili smo ser tudi boleče povojne zgodovine, velike rane našega naroda. Gosta sta bila jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígač, vabljeni k poslušanju ali ogledu pogovora na youtube kanalu Radia Ognjišče.
Kulturni utrinki
Muzikolog dr. Franc Križnar nam je predstavil simpozij ob 600-letnici smrti Veronike Deseniške, ki bo pod naslovom Med resnico in legendo: Veronika Deseniška nekoč in danes, potekal v začetku meseca septembra na gradu Gradu Turn pri Preddvoru.
Komentar Domovina.je
Avtorica v komentarju razmišlja o zaskrbljujoči zasvojenosti slovenskih najstnikov z marihuano in drugimi omamnimi snovmi. Po njenih besedah kajenje vejpov, uporaba fug in žvečljivega tobaka pri 15 letih nikakor ne more biti zdravo. Pri tem se sprašuje, zakaj mladi potrebujejo omamo. Česa imajo preveč ali premalo, da se tako pogosto odločajo za beg? Erika Ašič sklene, da so omame posledica stanja v družbi.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Življenje išče pot
Duševne stiske otrok in mladih niso več tabu tema. Zakaj podpira redno supervizijo učiteljev in vidi sodelovanje psihoterapevtov s šolo kot dobrodošlo, je povedala pomočnica ravnateljice Ksenija Pišljar.