Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|28. 8. 2025
Muzej starih kmečkih orodij in opravil na sejmu AGRA

Zadnji dan sejma Agra se bo odvilo tudi 15. srečanje starodobnih traktorjev Steyr in ko smo že pri starodobnikih, spomnimo na novost letošnjega sejma, Muzej starih kmečkih orodij in opravil.

Muzej starih kmečkih orodij in opravil na sejmu AGRA

Zadnji dan sejma Agra se bo odvilo tudi 15. srečanje starodobnih traktorjev Steyr in ko smo že pri starodobnikih, spomnimo na novost letošnjega sejma, Muzej starih kmečkih orodij in opravil.

naravakmetijstvoAgramuzej

Minute za kmetijstvo in podeželje

Muzej starih kmečkih orodij in opravil na sejmu AGRA

Zadnji dan sejma Agra se bo odvilo tudi 15. srečanje starodobnih traktorjev Steyr in ko smo že pri starodobnikih, spomnimo na novost letošnjega sejma, Muzej starih kmečkih orodij in opravil.

VEČ ...|28. 8. 2025
Muzej starih kmečkih orodij in opravil na sejmu AGRA

Zadnji dan sejma Agra se bo odvilo tudi 15. srečanje starodobnih traktorjev Steyr in ko smo že pri starodobnikih, spomnimo na novost letošnjega sejma, Muzej starih kmečkih orodij in opravil.

Robert Božič

naravakmetijstvoAgramuzej

Kulturni utrinki

VEČ ...|27. 8. 2025
Veronikin večer poezije v Celju in koliščarji v Mestnem muzeju Ljubljana

Na celjskem Starem gradu so sinoči pripravili Veronikin večer poezije in glasbe, na katerem so razglasili letošnjo nagrajenko. To je postala Natalija Milovanović s pesniško zbirko Tuja mehkoba. Ob 150 letnici odkritja kolišč na Ljubljanskem barju so v Mestnem muzeju Ljubljana sinoči predvajali prvi del radijske igre Bobri v režiji Jožeta Valentiča po romanu Janeza Jalna. Življenje najstarejših prebivalcev tega prostora pa je predstavila kustosinja za prazgodovino v muzeju Irena Šinkovec.

Veronikin večer poezije v Celju in koliščarji v Mestnem muzeju Ljubljana

Na celjskem Starem gradu so sinoči pripravili Veronikin večer poezije in glasbe, na katerem so razglasili letošnjo nagrajenko. To je postala Natalija Milovanović s pesniško zbirko Tuja mehkoba. Ob 150 letnici odkritja kolišč na Ljubljanskem barju so v Mestnem muzeju Ljubljana sinoči predvajali prvi del radijske igre Bobri v režiji Jožeta Valentiča po romanu Janeza Jalna. Življenje najstarejših prebivalcev tega prostora pa je predstavila kustosinja za prazgodovino v muzeju Irena Šinkovec.

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Kulturni utrinki

Veronikin večer poezije v Celju in koliščarji v Mestnem muzeju Ljubljana

Na celjskem Starem gradu so sinoči pripravili Veronikin večer poezije in glasbe, na katerem so razglasili letošnjo nagrajenko. To je postala Natalija Milovanović s pesniško zbirko Tuja mehkoba. Ob 150 letnici odkritja kolišč na Ljubljanskem barju so v Mestnem muzeju Ljubljana sinoči predvajali prvi del radijske igre Bobri v režiji Jožeta Valentiča po romanu Janeza Jalna. Življenje najstarejših prebivalcev tega prostora pa je predstavila kustosinja za prazgodovino v muzeju Irena Šinkovec.

VEČ ...|27. 8. 2025
Veronikin večer poezije v Celju in koliščarji v Mestnem muzeju Ljubljana

Na celjskem Starem gradu so sinoči pripravili Veronikin večer poezije in glasbe, na katerem so razglasili letošnjo nagrajenko. To je postala Natalija Milovanović s pesniško zbirko Tuja mehkoba. Ob 150 letnici odkritja kolišč na Ljubljanskem barju so v Mestnem muzeju Ljubljana sinoči predvajali prvi del radijske igre Bobri v režiji Jožeta Valentiča po romanu Janeza Jalna. Življenje najstarejših prebivalcev tega prostora pa je predstavila kustosinja za prazgodovino v muzeju Irena Šinkovec.

Jože Bartolj

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|25. 8. 2025
V Monoštru so ustvarjali mladi zamejci

Zveza Slovencev na Madžarskem je gostila letošnjo, 53. mednarodno likovno kolonijo mladih, ki je pet dni potekala v Monoštru. Med ustvarjanjem se je družilo 17 otrok od 5. do 9. razreda iz Porabja, Slovenije, Avstrije in Italije. Kolonija se vsako leto seli med Slovenijo in kraji, kjer živijo zamejski Slovenci. Poleg dopoldanskega ustvarjanja so bili popoldnevi na koloniji namenjeni spoznavanju naravne in kulturne dediščine Porabja in Prekmurja. Tako so udeleženci obiskali Tromejo, slovenski muzej Avgusta Pavla v Monoštru, baročno cerkev ter svetlobni križ v Števanovcih, prosti čas pa so namenili druženju in športnim dejavnostim. Ob zaključku kolonije so v Slovenskem domu v Monoštru pripravili razstavo likovnih in lončarskih izdelkov. Otroci so namreč obiskali dve delavnici: likovno je vodila mlada mentorica Tina Rajnar, lončarsko pa izkušeni lončarski mojster iz Prekmurja Štefan Zelko. Kolonija tako že 53 let povezuje mlade iz različnih držav, ki utrjujejo znanje slovenskega jezika in krepijo čezmejne vezi.

V Monoštru so ustvarjali mladi zamejci

Zveza Slovencev na Madžarskem je gostila letošnjo, 53. mednarodno likovno kolonijo mladih, ki je pet dni potekala v Monoštru. Med ustvarjanjem se je družilo 17 otrok od 5. do 9. razreda iz Porabja, Slovenije, Avstrije in Italije. Kolonija se vsako leto seli med Slovenijo in kraji, kjer živijo zamejski Slovenci. Poleg dopoldanskega ustvarjanja so bili popoldnevi na koloniji namenjeni spoznavanju naravne in kulturne dediščine Porabja in Prekmurja. Tako so udeleženci obiskali Tromejo, slovenski muzej Avgusta Pavla v Monoštru, baročno cerkev ter svetlobni križ v Števanovcih, prosti čas pa so namenili druženju in športnim dejavnostim. Ob zaključku kolonije so v Slovenskem domu v Monoštru pripravili razstavo likovnih in lončarskih izdelkov. Otroci so namreč obiskali dve delavnici: likovno je vodila mlada mentorica Tina Rajnar, lončarsko pa izkušeni lončarski mojster iz Prekmurja Štefan Zelko. Kolonija tako že 53 let povezuje mlade iz različnih držav, ki utrjujejo znanje slovenskega jezika in krepijo čezmejne vezi.

družbarojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

V Monoštru so ustvarjali mladi zamejci

Zveza Slovencev na Madžarskem je gostila letošnjo, 53. mednarodno likovno kolonijo mladih, ki je pet dni potekala v Monoštru. Med ustvarjanjem se je družilo 17 otrok od 5. do 9. razreda iz Porabja, Slovenije, Avstrije in Italije. Kolonija se vsako leto seli med Slovenijo in kraji, kjer živijo zamejski Slovenci. Poleg dopoldanskega ustvarjanja so bili popoldnevi na koloniji namenjeni spoznavanju naravne in kulturne dediščine Porabja in Prekmurja. Tako so udeleženci obiskali Tromejo, slovenski muzej Avgusta Pavla v Monoštru, baročno cerkev ter svetlobni križ v Števanovcih, prosti čas pa so namenili druženju in športnim dejavnostim. Ob zaključku kolonije so v Slovenskem domu v Monoštru pripravili razstavo likovnih in lončarskih izdelkov. Otroci so namreč obiskali dve delavnici: likovno je vodila mlada mentorica Tina Rajnar, lončarsko pa izkušeni lončarski mojster iz Prekmurja Štefan Zelko. Kolonija tako že 53 let povezuje mlade iz različnih držav, ki utrjujejo znanje slovenskega jezika in krepijo čezmejne vezi.

VEČ ...|25. 8. 2025
V Monoštru so ustvarjali mladi zamejci

Zveza Slovencev na Madžarskem je gostila letošnjo, 53. mednarodno likovno kolonijo mladih, ki je pet dni potekala v Monoštru. Med ustvarjanjem se je družilo 17 otrok od 5. do 9. razreda iz Porabja, Slovenije, Avstrije in Italije. Kolonija se vsako leto seli med Slovenijo in kraji, kjer živijo zamejski Slovenci. Poleg dopoldanskega ustvarjanja so bili popoldnevi na koloniji namenjeni spoznavanju naravne in kulturne dediščine Porabja in Prekmurja. Tako so udeleženci obiskali Tromejo, slovenski muzej Avgusta Pavla v Monoštru, baročno cerkev ter svetlobni križ v Števanovcih, prosti čas pa so namenili druženju in športnim dejavnostim. Ob zaključku kolonije so v Slovenskem domu v Monoštru pripravili razstavo likovnih in lončarskih izdelkov. Otroci so namreč obiskali dve delavnici: likovno je vodila mlada mentorica Tina Rajnar, lončarsko pa izkušeni lončarski mojster iz Prekmurja Štefan Zelko. Kolonija tako že 53 let povezuje mlade iz različnih držav, ki utrjujejo znanje slovenskega jezika in krepijo čezmejne vezi.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|25. 8. 2025
Razstava Stanka Oražma in 33. Aljaževi dnevi

V Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije je na ogled razstava z naslovom »Stanko Oražem: S fotoaparatom od Galicije do Tirolske, 1914-1918«. Na ogled so izbrane fotografije iz 1. svetovne vojne. Pred vrati so 33. Aljaževi dnevi, s katerimi bodo v Dovjem spet obudili spomin na Jakoba Aljaža – duhovnika, domoljuba, kulturnega delavca in očeta slovenskega planinstva. Letos, ko praznujemo 180. obletnico njegovega rojstva in 130 let Aljaževega stolpa, bo še posebej slovesno.

Razstava Stanka Oražma in 33. Aljaževi dnevi

V Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije je na ogled razstava z naslovom »Stanko Oražem: S fotoaparatom od Galicije do Tirolske, 1914-1918«. Na ogled so izbrane fotografije iz 1. svetovne vojne. Pred vrati so 33. Aljaževi dnevi, s katerimi bodo v Dovjem spet obudili spomin na Jakoba Aljaža – duhovnika, domoljuba, kulturnega delavca in očeta slovenskega planinstva. Letos, ko praznujemo 180. obletnico njegovega rojstva in 130 let Aljaževega stolpa, bo še posebej slovesno.

kultura33 Aljaževi dneviStanko Oražem

Kulturni utrinki

Razstava Stanka Oražma in 33. Aljaževi dnevi

V Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije je na ogled razstava z naslovom »Stanko Oražem: S fotoaparatom od Galicije do Tirolske, 1914-1918«. Na ogled so izbrane fotografije iz 1. svetovne vojne. Pred vrati so 33. Aljaževi dnevi, s katerimi bodo v Dovjem spet obudili spomin na Jakoba Aljaža – duhovnika, domoljuba, kulturnega delavca in očeta slovenskega planinstva. Letos, ko praznujemo 180. obletnico njegovega rojstva in 130 let Aljaževega stolpa, bo še posebej slovesno.

VEČ ...|25. 8. 2025
Razstava Stanka Oražma in 33. Aljaževi dnevi

V Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije je na ogled razstava z naslovom »Stanko Oražem: S fotoaparatom od Galicije do Tirolske, 1914-1918«. Na ogled so izbrane fotografije iz 1. svetovne vojne. Pred vrati so 33. Aljaževi dnevi, s katerimi bodo v Dovjem spet obudili spomin na Jakoba Aljaža – duhovnika, domoljuba, kulturnega delavca in očeta slovenskega planinstva. Letos, ko praznujemo 180. obletnico njegovega rojstva in 130 let Aljaževega stolpa, bo še posebej slovesno.

Jože Bartolj

kultura33 Aljaževi dneviStanko Oražem

Kulturni utrinki

VEČ ...|18. 8. 2025
Razstava v Tržiču, poezija v Celju, poslovil se je lutkar Tine Varl

Prisluhnete lahko trem novicam s polja kulture. V Tržiškem muzeju je na ogled razstava Zlata cokla, železni škornji in stekleni čeveljček, ki predstavlja, kakšno vlogo imajo obuvala v pravljicah in zgodbah.  V Celju se bo jutri (v torek 19. 8.) začel Veronikin teden poezije, ki bo mesto ob Savinji odel v verze. Ob koncu še, da je umrl lutkar Tine Varl.

Razstava v Tržiču, poezija v Celju, poslovil se je lutkar Tine Varl

Prisluhnete lahko trem novicam s polja kulture. V Tržiškem muzeju je na ogled razstava Zlata cokla, železni škornji in stekleni čeveljček, ki predstavlja, kakšno vlogo imajo obuvala v pravljicah in zgodbah.  V Celju se bo jutri (v torek 19. 8.) začel Veronikin teden poezije, ki bo mesto ob Savinji odel v verze. Ob koncu še, da je umrl lutkar Tine Varl.

kulturaTržiški muzejZlata cokla železni škornji in stekleni čeveljčekVeronikin teden poezijeTine Varl

Kulturni utrinki

Razstava v Tržiču, poezija v Celju, poslovil se je lutkar Tine Varl

Prisluhnete lahko trem novicam s polja kulture. V Tržiškem muzeju je na ogled razstava Zlata cokla, železni škornji in stekleni čeveljček, ki predstavlja, kakšno vlogo imajo obuvala v pravljicah in zgodbah.  V Celju se bo jutri (v torek 19. 8.) začel Veronikin teden poezije, ki bo mesto ob Savinji odel v verze. Ob koncu še, da je umrl lutkar Tine Varl.

VEČ ...|18. 8. 2025
Razstava v Tržiču, poezija v Celju, poslovil se je lutkar Tine Varl

Prisluhnete lahko trem novicam s polja kulture. V Tržiškem muzeju je na ogled razstava Zlata cokla, železni škornji in stekleni čeveljček, ki predstavlja, kakšno vlogo imajo obuvala v pravljicah in zgodbah.  V Celju se bo jutri (v torek 19. 8.) začel Veronikin teden poezije, ki bo mesto ob Savinji odel v verze. Ob koncu še, da je umrl lutkar Tine Varl.

Jože Bartolj

kulturaTržiški muzejZlata cokla železni škornji in stekleni čeveljčekVeronikin teden poezijeTine Varl

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|5. 8. 2025
Kras in njegovo izročilo

Kras nudi polnost doživetij na področju dediščine, tudi za rekreativce in navdušene kulinarike. Ob razvoju trajnostnega turizma želijo delovati tudi na razvoju lokalnega kmetijstva ter podjetništva. V Štanjelu so odprli tudi prvi Muzej slovenskega jezika in knjige. Pogovarjali smo se z županom Komna Erikom Modicem.  

Kras in njegovo izročilo

Kras nudi polnost doživetij na področju dediščine, tudi za rekreativce in navdušene kulinarike. Ob razvoju trajnostnega turizma želijo delovati tudi na razvoju lokalnega kmetijstva ter podjetništva. V Štanjelu so odprli tudi prvi Muzej slovenskega jezika in knjige. Pogovarjali smo se z županom Komna Erikom Modicem.  

kulturanaravadediščinaizročilokulturakulinarika

Zakladi naše dediščine

Kras in njegovo izročilo

Kras nudi polnost doživetij na področju dediščine, tudi za rekreativce in navdušene kulinarike. Ob razvoju trajnostnega turizma želijo delovati tudi na razvoju lokalnega kmetijstva ter podjetništva. V Štanjelu so odprli tudi prvi Muzej slovenskega jezika in knjige. Pogovarjali smo se z županom Komna Erikom Modicem.  

VEČ ...|5. 8. 2025
Kras in njegovo izročilo

Kras nudi polnost doživetij na področju dediščine, tudi za rekreativce in navdušene kulinarike. Ob razvoju trajnostnega turizma želijo delovati tudi na razvoju lokalnega kmetijstva ter podjetništva. V Štanjelu so odprli tudi prvi Muzej slovenskega jezika in knjige. Pogovarjali smo se z županom Komna Erikom Modicem.  

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinaizročilokulturakulinarika

Kulturni utrinki

VEČ ...|4. 8. 2025
Forma viva Kostanjevica - Mohor Kejžar na razstavi v Škofji Loki

V parku skulptur Forma viva v Kostanjevici na Krki se je zaključil 30. međunarodni simpozij kiparjev Forma viva. Ob tem so premierno predstavili novo nastali skulpturi. V Loškem muzeju v tamkajšnji Galeriji Ivana Groharja v Škofji Loki je na ogled razstava akademskega slikarja, glasbenika in vsestranskega ustvarjalca Mohorja Kejžarja z naslovom V oči me glej!

Forma viva Kostanjevica - Mohor Kejžar na razstavi v Škofji Loki

V parku skulptur Forma viva v Kostanjevici na Krki se je zaključil 30. međunarodni simpozij kiparjev Forma viva. Ob tem so premierno predstavili novo nastali skulpturi. V Loškem muzeju v tamkajšnji Galeriji Ivana Groharja v Škofji Loki je na ogled razstava akademskega slikarja, glasbenika in vsestranskega ustvarjalca Mohorja Kejžarja z naslovom V oči me glej!

kulturalikovna umetnostMohor KejžarForma Viva KostanjevicaNinaTovornikLucija Jelić

Kulturni utrinki

Forma viva Kostanjevica - Mohor Kejžar na razstavi v Škofji Loki

V parku skulptur Forma viva v Kostanjevici na Krki se je zaključil 30. međunarodni simpozij kiparjev Forma viva. Ob tem so premierno predstavili novo nastali skulpturi. V Loškem muzeju v tamkajšnji Galeriji Ivana Groharja v Škofji Loki je na ogled razstava akademskega slikarja, glasbenika in vsestranskega ustvarjalca Mohorja Kejžarja z naslovom V oči me glej!

VEČ ...|4. 8. 2025
Forma viva Kostanjevica - Mohor Kejžar na razstavi v Škofji Loki

V parku skulptur Forma viva v Kostanjevici na Krki se je zaključil 30. međunarodni simpozij kiparjev Forma viva. Ob tem so premierno predstavili novo nastali skulpturi. V Loškem muzeju v tamkajšnji Galeriji Ivana Groharja v Škofji Loki je na ogled razstava akademskega slikarja, glasbenika in vsestranskega ustvarjalca Mohorja Kejžarja z naslovom V oči me glej!

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostMohor KejžarForma Viva KostanjevicaNinaTovornikLucija Jelić

Kulturni utrinki

VEČ ...|31. 7. 2025
V Stični delavnica restavriranja

Med 3. in 16. avgustom bo v Stični potekala Mednarodna poletna šola konserviranja in restavriranja kamnitih površin. Pri njej bo sodelovalo 14 prostovoljcev iz vsega sveta. Njen glavni organizator je Muzej krščanstva na Slovenskem.

V Stični delavnica restavriranja

Med 3. in 16. avgustom bo v Stični potekala Mednarodna poletna šola konserviranja in restavriranja kamnitih površin. Pri njej bo sodelovalo 14 prostovoljcev iz vsega sveta. Njen glavni organizator je Muzej krščanstva na Slovenskem.

kulturalikovna umetnostsamostan Stična

Kulturni utrinki

V Stični delavnica restavriranja

Med 3. in 16. avgustom bo v Stični potekala Mednarodna poletna šola konserviranja in restavriranja kamnitih površin. Pri njej bo sodelovalo 14 prostovoljcev iz vsega sveta. Njen glavni organizator je Muzej krščanstva na Slovenskem.

VEČ ...|31. 7. 2025
V Stični delavnica restavriranja

Med 3. in 16. avgustom bo v Stični potekala Mednarodna poletna šola konserviranja in restavriranja kamnitih površin. Pri njej bo sodelovalo 14 prostovoljcev iz vsega sveta. Njen glavni organizator je Muzej krščanstva na Slovenskem.

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostsamostan Stična

Priporočamo
|
Aktualno

Duhovna misel

VEČ ...|28. 8. 2025
Iz oči v oči, iz srca do srca

Na dnevih, namenjenih zakoncem, je neki par vprašal voditelja molitvene skupine o svojem zakonu, ki je šel skozi nekaj resnih preizkušenj. Pred ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Iz oči v oči, iz srca do srca

Na dnevih, namenjenih zakoncem, je neki par vprašal voditelja molitvene skupine o svojem zakonu, ki je šel skozi nekaj resnih preizkušenj. Pred ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Globine

VEČ ...|12. 8. 2025
Dialog z ateizmom #7 - refleksija

Tokrat smo si v 7. delu cikla Dialog z ateizmom vzeli čas za refleksijo: ateist Simon Rigač je delil svoj pogled na srečanja, snemanje oddaj, povedal je, kaj se ga je dotaknilo, v zadnjem delu pogovora pa je beseda tekla o ustvarjanju glasbe z umetno inteligenco. Začeli smo s ponovitvijo dela pogovora z jezuitom p. Damjanom Ristićem o tem, kako razumemo ateizem in kakšne oblike poznamo. Vprašanja za oba gosta lahko pošljete na: globine@ognjisce.si

Dialog z ateizmom #7 - refleksija

Tokrat smo si v 7. delu cikla Dialog z ateizmom vzeli čas za refleksijo: ateist Simon Rigač je delil svoj pogled na srečanja, snemanje oddaj, povedal je, kaj se ga je dotaknilo, v zadnjem delu pogovora pa je beseda tekla o ustvarjanju glasbe z umetno inteligenco. Začeli smo s ponovitvijo dela pogovora z jezuitom p. Damjanom Ristićem o tem, kako razumemo ateizem in kakšne oblike poznamo. Vprašanja za oba gosta lahko pošljete na: globine@ognjisce.si

Blaž Lesnik

duhovnostateizemveradialog

Program zadnjega tedna

VEČ ...|28. 8. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 28. avgust 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 28. avgust 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Kmetijska oddaja

VEČ ...|24. 8. 2025
Agra, širjenje bolezni modrikastega jezika, nasveti za setev trav in TDM

V oddaji je odmevalo odprtje sejma Agra, dogajanje povezano z širitvijo bolezni modrikastega jezika, mag. Jože Mohar pa je svetoval glede setve trav in travnodeteljnih mešanic, ter drugih dosevkov za zimsko ozelenitev njiv. 

Agra, širjenje bolezni modrikastega jezika, nasveti za setev trav in TDM

V oddaji je odmevalo odprtje sejma Agra, dogajanje povezano z širitvijo bolezni modrikastega jezika, mag. Jože Mohar pa je svetoval glede setve trav in travnodeteljnih mešanic, ter drugih dosevkov za zimsko ozelenitev njiv. 

Robert Božič

kmetijstvodosevkiozelenitevmodrikasti jezikAGRA

Komentar tedna

VEČ ...|22. 8. 2025
Janez Juhant: Dan spomina na žrtve vseh totalitarnih sistemov

Avtor ob dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov (23. avgust) opozarja na dolžnost politike, da spoštuje človekovo dostojanstvo, pravičnost in ustavne temelje demokracije. Kritizira zanikanje zločinov komunizma, ki jih primerja s fašizmom in nacizmom, ter poziva k enakovrednemu spoštovanju vseh žrtev – od domobrancev do žrtev Golega otoka. Izpostavi tudi vlogo nekaterih vplivnih oseb iz preteklosti, kot sta Zdenko Roter in Mitja Ribičič, ter poziva k razkritju resnice in spravi. Zaključi z apelom mladim, naj varujejo demokracijo in preprečijo ponovitev zgodovinskih zlorab.

Janez Juhant: Dan spomina na žrtve vseh totalitarnih sistemov

Avtor ob dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov (23. avgust) opozarja na dolžnost politike, da spoštuje človekovo dostojanstvo, pravičnost in ustavne temelje demokracije. Kritizira zanikanje zločinov komunizma, ki jih primerja s fašizmom in nacizmom, ter poziva k enakovrednemu spoštovanju vseh žrtev – od domobrancev do žrtev Golega otoka. Izpostavi tudi vlogo nekaterih vplivnih oseb iz preteklosti, kot sta Zdenko Roter in Mitja Ribičič, ter poziva k razkritju resnice in spravi. Zaključi z apelom mladim, naj varujejo demokracijo in preprečijo ponovitev zgodovinskih zlorab.

Janez Juhant

komentartotalitarizemkomunizemfašizemžrtvedemokracijaUDBAGoli otokčlovekove pravicespravazgodovinski spomin

Kulturni utrinki

VEČ ...|28. 8. 2025
Slika beneškega slikarja Vittoreja Carpaccia Marija z detetom in svetniki se iz Padove vrača v Piran

Sliko beneškega renesančnega slikarja Vittoreja Carpaccia, na kateri so Marija z detetom in svetniki, bodo prihodnji teden iz Padove vrnili v piransko samostansko cerkev Sv. Frančiška. Delo so iz Pirana odpeljali v času druge svetovne vojne, že leta pa potekajo aktivnosti, da bi umetniška dela, ki so bila na hranjenje odpeljana v Italijo, dobila svoj prvotni prostor na mestu za katerega so bila ustvarjena. Nekaj več o tem nam je povedal nekdanji veleposlanik pri Svetem sedežu Tomaž Kunstelj iz ministrstva za zunanje zadeve.

Slika beneškega slikarja Vittoreja Carpaccia Marija z detetom in svetniki se iz Padove vrača v Piran

Sliko beneškega renesančnega slikarja Vittoreja Carpaccia, na kateri so Marija z detetom in svetniki, bodo prihodnji teden iz Padove vrnili v piransko samostansko cerkev Sv. Frančiška. Delo so iz Pirana odpeljali v času druge svetovne vojne, že leta pa potekajo aktivnosti, da bi umetniška dela, ki so bila na hranjenje odpeljana v Italijo, dobila svoj prvotni prostor na mestu za katerega so bila ustvarjena. Nekaj več o tem nam je povedal nekdanji veleposlanik pri Svetem sedežu Tomaž Kunstelj iz ministrstva za zunanje zadeve.

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostVittore CarpaccioTomaž Kunsteljvrnitev odpeljanih umetnin

Spominjamo se

VEČ ...|28. 8. 2025
Spominjamo se dne 28. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 28. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|28. 8. 2025
Zdrava pisarna

S Sebastjanom Štarklom iz podjetja Zdrava pisarna smo govorili o ergonomsko oblikovani pisarniški opremi. 

Zdrava pisarna

S Sebastjanom Štarklom iz podjetja Zdrava pisarna smo govorili o ergonomsko oblikovani pisarniški opremi. 

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|28. 8. 2025
Rulada

Enostavna sladica iz biskvita je lahko rulada. Potrebujemo jajca, sladkor in moko. Na eno jajce eno žlico sladkorja in eno žlico moke ter nožev vrh pecilnega praška. Za en pekač pripravimo biskvit iz 4-5 jajc. Najprej naredimo sneg, dodamo sladkor, nato pa rumenjake. Miksamo 2-3 minute. Nato metlice vzamemo v roko in v velikih obratih zamešamo moko s pecilnim praškom. Nekaj moke lahko nadomestimo z žlico ali dvema orehov, dodamo lahko tudi malo cimeta. Maso vlijemo na dobro namazan in pomokan ali s peki papirjem obložen pekač (peki papir še pomažemo z nekaj kapljicami olja). To pečemo 10 minut pri 200 °C. Še vroče ločimo od robov pekača in pustimo, da s malo ohladi, nato pa obrnemo na pladenj ali desko. Lahko naredimo tudi biskvit, kjer na eno jajce vzamemo 2 žlici sladkorja, 2 žlici moke in 2 žlici olja. Prav tako najprej naredimo sneg, dodamo sladkor in rumenjake ter olje (lahko je pol olivnega in pol sončničnega). Z metlico v roki zamešamo še moko s pecilnim praškom. Lahko dodamo še malo naribane limonine lupine. Maso zlijemo na namazan pekač z višjimi stranicami in dodamo še narezano sveže sadje ali pa iz kompota. Pečemo 15-20 minut. Sladico v obeh primerih navlažimo s sadnim sokom in namažemo z marmelado. Rolado ob slovesnostih lahko oblijemo s čokolado ali okrasimo s stepeno sladko smetano in na vrhu dodamo narezano sadje.  

Rulada

Enostavna sladica iz biskvita je lahko rulada. Potrebujemo jajca, sladkor in moko. Na eno jajce eno žlico sladkorja in eno žlico moke ter nožev vrh pecilnega praška. Za en pekač pripravimo biskvit iz 4-5 jajc. Najprej naredimo sneg, dodamo sladkor, nato pa rumenjake. Miksamo 2-3 minute. Nato metlice vzamemo v roko in v velikih obratih zamešamo moko s pecilnim praškom. Nekaj moke lahko nadomestimo z žlico ali dvema orehov, dodamo lahko tudi malo cimeta. Maso vlijemo na dobro namazan in pomokan ali s peki papirjem obložen pekač (peki papir še pomažemo z nekaj kapljicami olja). To pečemo 10 minut pri 200 °C. Še vroče ločimo od robov pekača in pustimo, da s malo ohladi, nato pa obrnemo na pladenj ali desko. Lahko naredimo tudi biskvit, kjer na eno jajce vzamemo 2 žlici sladkorja, 2 žlici moke in 2 žlici olja. Prav tako najprej naredimo sneg, dodamo sladkor in rumenjake ter olje (lahko je pol olivnega in pol sončničnega). Z metlico v roki zamešamo še moko s pecilnim praškom. Lahko dodamo še malo naribane limonine lupine. Maso zlijemo na namazan pekač z višjimi stranicami in dodamo še narezano sveže sadje ali pa iz kompota. Pečemo 15-20 minut. Sladico v obeh primerih navlažimo s sadnim sokom in namažemo z marmelado. Rolado ob slovesnostih lahko oblijemo s čokolado ali okrasimo s stepeno sladko smetano in na vrhu dodamo narezano sadje.  

Matjaž Merljak

kuhajmo