Zakladi naše dediščine

VEČ ...|18. 7. 2022
Noah Charney o kraji umetnin v Sloveniji

Noah Charney je ustanovni član Arce - Združenja za raziskovanje kriminala na področju umetnin. ARCA pospešuje svoje poslanstvo s svojim izobraževalnim programom, raziskavami, publikacijami in osveščanjem javnosti. Kot interdisciplinarna skupina ARCA sodeluje z znanstveniki in sorodnimi strokovnjaki s področja prava, kazenskega pravosodja, varnosti, muzejskih študij, umetnostne zgodovine, arheologije in upravljanja kulturnih virov na nacionalni ter mednarodni ravni, v spodbudo izmenjavi znanja in napredka omenjenega specializiranega področja. 

Noah Charney o kraji umetnin v Sloveniji

Noah Charney je ustanovni član Arce - Združenja za raziskovanje kriminala na področju umetnin. ARCA pospešuje svoje poslanstvo s svojim izobraževalnim programom, raziskavami, publikacijami in osveščanjem javnosti. Kot interdisciplinarna skupina ARCA sodeluje z znanstveniki in sorodnimi strokovnjaki s področja prava, kazenskega pravosodja, varnosti, muzejskih študij, umetnostne zgodovine, arheologije in upravljanja kulturnih virov na nacionalni ter mednarodni ravni, v spodbudo izmenjavi znanja in napredka omenjenega specializiranega področja. 

kulturadediščinazgodovinamuzejstvo

Zakladi naše dediščine

Noah Charney o kraji umetnin v Sloveniji

Noah Charney je ustanovni član Arce - Združenja za raziskovanje kriminala na področju umetnin. ARCA pospešuje svoje poslanstvo s svojim izobraževalnim programom, raziskavami, publikacijami in osveščanjem javnosti. Kot interdisciplinarna skupina ARCA sodeluje z znanstveniki in sorodnimi strokovnjaki s področja prava, kazenskega pravosodja, varnosti, muzejskih študij, umetnostne zgodovine, arheologije in upravljanja kulturnih virov na nacionalni ter mednarodni ravni, v spodbudo izmenjavi znanja in napredka omenjenega specializiranega področja. 

VEČ ...|18. 7. 2022
Noah Charney o kraji umetnin v Sloveniji

Noah Charney je ustanovni član Arce - Združenja za raziskovanje kriminala na področju umetnin. ARCA pospešuje svoje poslanstvo s svojim izobraževalnim programom, raziskavami, publikacijami in osveščanjem javnosti. Kot interdisciplinarna skupina ARCA sodeluje z znanstveniki in sorodnimi strokovnjaki s področja prava, kazenskega pravosodja, varnosti, muzejskih študij, umetnostne zgodovine, arheologije in upravljanja kulturnih virov na nacionalni ter mednarodni ravni, v spodbudo izmenjavi znanja in napredka omenjenega specializiranega področja. 

Nataša Ličen

kulturadediščinazgodovinamuzejstvo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|5. 7. 2022
Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci - bazilika miru

Razstava Tolminskega muzeja Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci - »bazilika miru« prikazuje izjemen sakralni spomenik z globoko sporočilnostjo, ki je še kako aktualna tudi danes. »Bazilika miru« ohranja kolektivni spomin o solidarnosti in združevalni moči skupnega umetniškega ustvarjanja v času prve svetovne vojne. Od leta 2017 je nosilka prestižnega znaka evropske dediščine. Na razstavi Tolminskega muzeja avtorica mag. Damjana Fortunat Černilogar, ki je bila v rubrika naša sogovornica, predstavi izjemno zgodbo Spominske cerkve Sv. Duha v Javorci, njene graditelje ter arhitekturne in umetnostnozgodovinske posebnosti. Razstava je nastala leta 2016, ob stoti obletnici izgradnje »bazilike miru«, Tolminski muzej pa je z njo do sedaj gostoval tudi v Avstriji, Italiji, na Češkem in Hrvaškem. Spominsko cerkev so leta 1916 na robu soškega bojišča, v manj kot letu dni in z lastnimi sredstvi, zgradili vojaki 3. gorske brigade XV. avstro-ogrskega korpusa. Zgrajena je po načrtih dunajskega umetnika Remigiusa Geylinga. Vodja gradnje je bil Geza Jablonszky, pomembnejša rezbarska dela pa je opravil Anton Perathoner. Cerkev so z lastnimi sredstvi in prostovoljnim delom zgradili v spomin na padle vojake. Poseben pečat ji dajejo secesijsko obdelan notranji prostor in 2565 v hrastove plošče vžganih imen, ki pričajo o tragičnih usodah posameznikov različnih narodnosti in veroizpovedi. Danes Javorca, nosilka znaka evropske dediščine, ohranja kolektivni spomin o solidarnosti in združevalni moči skupnega umetniškega ustvarjanja in gradnje v času težkih preizkušenj ter predstavlja poziv k miru in spravi. Spominska cerkev v Javorci je leta 2017 pridobila znak evropske dediščine. Do 11. septembra 2022 je na ogled v Muzeju krščanstva na Slovenskem. 

Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci - bazilika miru

Razstava Tolminskega muzeja Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci - »bazilika miru« prikazuje izjemen sakralni spomenik z globoko sporočilnostjo, ki je še kako aktualna tudi danes. »Bazilika miru« ohranja kolektivni spomin o solidarnosti in združevalni moči skupnega umetniškega ustvarjanja v času prve svetovne vojne. Od leta 2017 je nosilka prestižnega znaka evropske dediščine. Na razstavi Tolminskega muzeja avtorica mag. Damjana Fortunat Černilogar, ki je bila v rubrika naša sogovornica, predstavi izjemno zgodbo Spominske cerkve Sv. Duha v Javorci, njene graditelje ter arhitekturne in umetnostnozgodovinske posebnosti. Razstava je nastala leta 2016, ob stoti obletnici izgradnje »bazilike miru«, Tolminski muzej pa je z njo do sedaj gostoval tudi v Avstriji, Italiji, na Češkem in Hrvaškem. Spominsko cerkev so leta 1916 na robu soškega bojišča, v manj kot letu dni in z lastnimi sredstvi, zgradili vojaki 3. gorske brigade XV. avstro-ogrskega korpusa. Zgrajena je po načrtih dunajskega umetnika Remigiusa Geylinga. Vodja gradnje je bil Geza Jablonszky, pomembnejša rezbarska dela pa je opravil Anton Perathoner. Cerkev so z lastnimi sredstvi in prostovoljnim delom zgradili v spomin na padle vojake. Poseben pečat ji dajejo secesijsko obdelan notranji prostor in 2565 v hrastove plošče vžganih imen, ki pričajo o tragičnih usodah posameznikov različnih narodnosti in veroizpovedi. Danes Javorca, nosilka znaka evropske dediščine, ohranja kolektivni spomin o solidarnosti in združevalni moči skupnega umetniškega ustvarjanja in gradnje v času težkih preizkušenj ter predstavlja poziv k miru in spravi. Spominska cerkev v Javorci je leta 2017 pridobila znak evropske dediščine. Do 11. septembra 2022 je na ogled v Muzeju krščanstva na Slovenskem. 

kulturadediščinaizročilozgodovinamuzejstvodružba

Zakladi naše dediščine

Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci - bazilika miru

Razstava Tolminskega muzeja Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci - »bazilika miru« prikazuje izjemen sakralni spomenik z globoko sporočilnostjo, ki je še kako aktualna tudi danes. »Bazilika miru« ohranja kolektivni spomin o solidarnosti in združevalni moči skupnega umetniškega ustvarjanja v času prve svetovne vojne. Od leta 2017 je nosilka prestižnega znaka evropske dediščine. Na razstavi Tolminskega muzeja avtorica mag. Damjana Fortunat Černilogar, ki je bila v rubrika naša sogovornica, predstavi izjemno zgodbo Spominske cerkve Sv. Duha v Javorci, njene graditelje ter arhitekturne in umetnostnozgodovinske posebnosti. Razstava je nastala leta 2016, ob stoti obletnici izgradnje »bazilike miru«, Tolminski muzej pa je z njo do sedaj gostoval tudi v Avstriji, Italiji, na Češkem in Hrvaškem. Spominsko cerkev so leta 1916 na robu soškega bojišča, v manj kot letu dni in z lastnimi sredstvi, zgradili vojaki 3. gorske brigade XV. avstro-ogrskega korpusa. Zgrajena je po načrtih dunajskega umetnika Remigiusa Geylinga. Vodja gradnje je bil Geza Jablonszky, pomembnejša rezbarska dela pa je opravil Anton Perathoner. Cerkev so z lastnimi sredstvi in prostovoljnim delom zgradili v spomin na padle vojake. Poseben pečat ji dajejo secesijsko obdelan notranji prostor in 2565 v hrastove plošče vžganih imen, ki pričajo o tragičnih usodah posameznikov različnih narodnosti in veroizpovedi. Danes Javorca, nosilka znaka evropske dediščine, ohranja kolektivni spomin o solidarnosti in združevalni moči skupnega umetniškega ustvarjanja in gradnje v času težkih preizkušenj ter predstavlja poziv k miru in spravi. Spominska cerkev v Javorci je leta 2017 pridobila znak evropske dediščine. Do 11. septembra 2022 je na ogled v Muzeju krščanstva na Slovenskem. 

VEČ ...|5. 7. 2022
Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci - bazilika miru

Razstava Tolminskega muzeja Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci - »bazilika miru« prikazuje izjemen sakralni spomenik z globoko sporočilnostjo, ki je še kako aktualna tudi danes. »Bazilika miru« ohranja kolektivni spomin o solidarnosti in združevalni moči skupnega umetniškega ustvarjanja v času prve svetovne vojne. Od leta 2017 je nosilka prestižnega znaka evropske dediščine. Na razstavi Tolminskega muzeja avtorica mag. Damjana Fortunat Černilogar, ki je bila v rubrika naša sogovornica, predstavi izjemno zgodbo Spominske cerkve Sv. Duha v Javorci, njene graditelje ter arhitekturne in umetnostnozgodovinske posebnosti. Razstava je nastala leta 2016, ob stoti obletnici izgradnje »bazilike miru«, Tolminski muzej pa je z njo do sedaj gostoval tudi v Avstriji, Italiji, na Češkem in Hrvaškem. Spominsko cerkev so leta 1916 na robu soškega bojišča, v manj kot letu dni in z lastnimi sredstvi, zgradili vojaki 3. gorske brigade XV. avstro-ogrskega korpusa. Zgrajena je po načrtih dunajskega umetnika Remigiusa Geylinga. Vodja gradnje je bil Geza Jablonszky, pomembnejša rezbarska dela pa je opravil Anton Perathoner. Cerkev so z lastnimi sredstvi in prostovoljnim delom zgradili v spomin na padle vojake. Poseben pečat ji dajejo secesijsko obdelan notranji prostor in 2565 v hrastove plošče vžganih imen, ki pričajo o tragičnih usodah posameznikov različnih narodnosti in veroizpovedi. Danes Javorca, nosilka znaka evropske dediščine, ohranja kolektivni spomin o solidarnosti in združevalni moči skupnega umetniškega ustvarjanja in gradnje v času težkih preizkušenj ter predstavlja poziv k miru in spravi. Spominska cerkev v Javorci je leta 2017 pridobila znak evropske dediščine. Do 11. septembra 2022 je na ogled v Muzeju krščanstva na Slovenskem. 

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročilozgodovinamuzejstvodružba

Kulturni utrinki

VEČ ...|4. 7. 2022
V.d. direktorice NMS je Mateja kos Zabel - Balet Ljubljana v Granadi - Opoldanski orgelski recitali v Kopru

V.d. direktorice NMS je Mateja kos Zabel - Balet Ljubljana v Granadi - Opoldanski orgelski recitali v Kopru

kulturaglasbaNarodni muzej slovenijeopoldanski orgelski recitali

Kulturni utrinki

V.d. direktorice NMS je Mateja kos Zabel - Balet Ljubljana v Granadi - Opoldanski orgelski recitali v Kopru
VEČ ...|4. 7. 2022
V.d. direktorice NMS je Mateja kos Zabel - Balet Ljubljana v Granadi - Opoldanski orgelski recitali v Kopru

Jože Bartolj

kulturaglasbaNarodni muzej slovenijeopoldanski orgelski recitali

Moja zgodba

VEČ ...|26. 6. 2022
Muzej slovenske osamosvojitve

V oddaji Moja zgodba lahko prisluhnete predstavitvi novega Muzeja slovenske osamosvojitve. Tam so v počastitev Dneva državnosti pripravil prvo razstavo, “Narod glasuje za …? Samostojnost! Plebisciti skozi čas”. Naša gosta sta bila direktor muzeja dr. Željko Oset in kustosinja Barbara Zalar. V oddaji pa ste lahko slišali tudi spomine vrhunskega športnika Francija Petka na čas plebiscita in osamosvajanja.

Muzej slovenske osamosvojitve

V oddaji Moja zgodba lahko prisluhnete predstavitvi novega Muzeja slovenske osamosvojitve. Tam so v počastitev Dneva državnosti pripravil prvo razstavo, “Narod glasuje za …? Samostojnost! Plebisciti skozi čas”. Naša gosta sta bila direktor muzeja dr. Željko Oset in kustosinja Barbara Zalar. V oddaji pa ste lahko slišali tudi spomine vrhunskega športnika Francija Petka na čas plebiscita in osamosvajanja.

spominpolitikaMuzej slovenske osamosvojitveBarbara ZalarŽeljko OsetFranci Petek

Moja zgodba

Muzej slovenske osamosvojitve

V oddaji Moja zgodba lahko prisluhnete predstavitvi novega Muzeja slovenske osamosvojitve. Tam so v počastitev Dneva državnosti pripravil prvo razstavo, “Narod glasuje za …? Samostojnost! Plebisciti skozi čas”. Naša gosta sta bila direktor muzeja dr. Željko Oset in kustosinja Barbara Zalar. V oddaji pa ste lahko slišali tudi spomine vrhunskega športnika Francija Petka na čas plebiscita in osamosvajanja.

VEČ ...|26. 6. 2022
Muzej slovenske osamosvojitve

V oddaji Moja zgodba lahko prisluhnete predstavitvi novega Muzeja slovenske osamosvojitve. Tam so v počastitev Dneva državnosti pripravil prvo razstavo, “Narod glasuje za …? Samostojnost! Plebisciti skozi čas”. Naša gosta sta bila direktor muzeja dr. Željko Oset in kustosinja Barbara Zalar. V oddaji pa ste lahko slišali tudi spomine vrhunskega športnika Francija Petka na čas plebiscita in osamosvajanja.

Jože Bartolj

spominpolitikaMuzej slovenske osamosvojitveBarbara ZalarŽeljko OsetFranci Petek

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|7. 6. 2022
Kozolci in čebelnjaki, biseri ljudskega stavbarstva

Damjan Popelar, po izobrazbi arhitekt, je v desetih letih izdelal približno petindvajset umetniških projektov velikega merila, pred petimi leti pa je začel izdelovati miniaturna pročelja kozolcev ter čebelnjakov, za katera pravi sta dva slovenska bisera. Z Damjanom smo se pogovarjali o dveh njegovih razstavah Kozolci iz sence pozabe ter Slovenski čebelnjak skozi čas.  

Kozolci in čebelnjaki, biseri ljudskega stavbarstva

Damjan Popelar, po izobrazbi arhitekt, je v desetih letih izdelal približno petindvajset umetniških projektov velikega merila, pred petimi leti pa je začel izdelovati miniaturna pročelja kozolcev ter čebelnjakov, za katera pravi sta dva slovenska bisera. Z Damjanom smo se pogovarjali o dveh njegovih razstavah Kozolci iz sence pozabe ter Slovenski čebelnjak skozi čas.  

kulturadediščinaizročilozgodovinamuzejstvo

Zakladi naše dediščine

Kozolci in čebelnjaki, biseri ljudskega stavbarstva

Damjan Popelar, po izobrazbi arhitekt, je v desetih letih izdelal približno petindvajset umetniških projektov velikega merila, pred petimi leti pa je začel izdelovati miniaturna pročelja kozolcev ter čebelnjakov, za katera pravi sta dva slovenska bisera. Z Damjanom smo se pogovarjali o dveh njegovih razstavah Kozolci iz sence pozabe ter Slovenski čebelnjak skozi čas.  

VEČ ...|7. 6. 2022
Kozolci in čebelnjaki, biseri ljudskega stavbarstva

Damjan Popelar, po izobrazbi arhitekt, je v desetih letih izdelal približno petindvajset umetniških projektov velikega merila, pred petimi leti pa je začel izdelovati miniaturna pročelja kozolcev ter čebelnjakov, za katera pravi sta dva slovenska bisera. Z Damjanom smo se pogovarjali o dveh njegovih razstavah Kozolci iz sence pozabe ter Slovenski čebelnjak skozi čas.  

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročilozgodovinamuzejstvo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|24. 5. 2022
Kronika tolminskih vasi po zapisih Neže Rejec

Čemanova iz Poljubinja pri Tolminu je vse življenje skrbno zapisovala kroniko domače vasi. Njeno gradivo je dragocena zapuščina, del jo hrani Tolminski muzej. Pogovarjali smo se z njeno sorodnico, Tatjano Melink. 

Kronika tolminskih vasi po zapisih Neže Rejec

Čemanova iz Poljubinja pri Tolminu je vse življenje skrbno zapisovala kroniko domače vasi. Njeno gradivo je dragocena zapuščina, del jo hrani Tolminski muzej. Pogovarjali smo se z njeno sorodnico, Tatjano Melink. 

kulturadediščinaizročilozgodovinamuzejstvo

Zakladi naše dediščine

Kronika tolminskih vasi po zapisih Neže Rejec

Čemanova iz Poljubinja pri Tolminu je vse življenje skrbno zapisovala kroniko domače vasi. Njeno gradivo je dragocena zapuščina, del jo hrani Tolminski muzej. Pogovarjali smo se z njeno sorodnico, Tatjano Melink. 

VEČ ...|24. 5. 2022
Kronika tolminskih vasi po zapisih Neže Rejec

Čemanova iz Poljubinja pri Tolminu je vse življenje skrbno zapisovala kroniko domače vasi. Njeno gradivo je dragocena zapuščina, del jo hrani Tolminski muzej. Pogovarjali smo se z njeno sorodnico, Tatjano Melink. 

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročilozgodovinamuzejstvo

Kulturni utrinki

VEČ ...|19. 5. 2022
Valvasorjeva priznanja in Razstava Plečnik na Gorenjskem

Valvasorjeva priznanja in Razstava Plečnik na Gorenjskem

kulturaValvasorjeva priznanjaMednarodni dan muzejevPlečnik na Gorenjskem

Kulturni utrinki

Valvasorjeva priznanja in Razstava Plečnik na Gorenjskem
VEČ ...|19. 5. 2022
Valvasorjeva priznanja in Razstava Plečnik na Gorenjskem

Jože Bartolj

kulturaValvasorjeva priznanjaMednarodni dan muzejevPlečnik na Gorenjskem

Kulturni utrinki

VEČ ...|13. 5. 2022
V Narodnem muzeju predstavili uniformo cesarja Franca Jožefa

Kulturni utrinki

V Narodnem muzeju predstavili uniformo cesarja Franca Jožefa
VEČ ...|13. 5. 2022
Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|14. 8. 2022
Okrogla miza o Kočevskem procesu

Študijski center za narodno spravo in Nova univerza sta v sredo, 18. maja 2022 pripravila okroglo mizo o Kočevskem procesu, z naslovom Brez pravice do pritožbe. Sodelujoči predavatelji dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Matej Avbelj, dr. Jernej Letnar Černič in moderatorka Alenka Puhar so odstirali dileme o procesu, pri katerem govorimo o izvensodnih umorih s strani revolucionarnega sodišča. Prisluhnete lahko posnetku.

Okrogla miza o Kočevskem procesu

Študijski center za narodno spravo in Nova univerza sta v sredo, 18. maja 2022 pripravila okroglo mizo o Kočevskem procesu, z naslovom Brez pravice do pritožbe. Sodelujoči predavatelji dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Matej Avbelj, dr. Jernej Letnar Černič in moderatorka Alenka Puhar so odstirali dileme o procesu, pri katerem govorimo o izvensodnih umorih s strani revolucionarnega sodišča. Prisluhnete lahko posnetku.

Jože Bartolj

spominpolitikakočevski procesBrez pravice do pritožedr. Tamara Griesser Pečardr. Matej Avbeljdr. Jernej Letnar Černič

Kmetijska oddaja

VEČ ...|14. 8. 2022
Irena Šinko, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

V pogovoru smo se dotaknii najbolj aktulanih tem s področij, ki jih pokriva. 

Irena Šinko, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

V pogovoru smo se dotaknii najbolj aktulanih tem s področij, ki jih pokriva. 

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Duhovna misel

VEČ ...|17. 8. 2022
Potrebujemo hrbtenico

Samo ljudje s hrbtenico ustvarjajo nov svet.

Potrebujemo hrbtenico

Samo ljudje s hrbtenico ustvarjajo nov svet.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Sol in luč

VEČ ...|16. 8. 2022
Kardinal Tomaš Špidlik: Profesor Ulipispirus

Vse življenje sem iskal Jezusovo obličje in zdaj sem srečen in miren, ker grem, da ga gledam. To so zadnje besede kardinala Tomáša Špidlika, svetovno znanega strokovnjaka za vzhodno krščanstvo, ki ga s Slovenci tesno povezuje Center Aletti.

Že od mladosti je patra Špidlika zaznamovala ljubezen do literature in iz te drže so zrasle pravljice, ki na svež in neposreden način prinašajo življenjske resnice. Tri takšne zgodbe, ki so zbrane v knjigi z naslovom Profesor Ulipispirus (založba Ognjišče), smo prebrali v tokratni oddaji.

Kardinal Tomaš Špidlik: Profesor Ulipispirus

Vse življenje sem iskal Jezusovo obličje in zdaj sem srečen in miren, ker grem, da ga gledam. To so zadnje besede kardinala Tomáša Špidlika, svetovno znanega strokovnjaka za vzhodno krščanstvo, ki ga s Slovenci tesno povezuje Center Aletti.

Že od mladosti je patra Špidlika zaznamovala ljubezen do literature in iz te drže so zrasle pravljice, ki na svež in neposreden način prinašajo življenjske resnice. Tri takšne zgodbe, ki so zbrane v knjigi z naslovom Profesor Ulipispirus (založba Ognjišče), smo prebrali v tokratni oddaji.

Tadej Sadar

odnosiduhovnost

Naš pogled

VEČ ...|9. 8. 2022
Prepir gre na dopust

Smo v času sezonske selitve narodov, ki v poletnih močno zaznamuje tudi našo prometno realnost. Včasih med potjo v službo opazujem neskončne kolone vozil v katerih se ljudje iz celotne Evrope skozi slovenski prometni lijak pretakajo nekam tja na jug, oddihu in poletnim sanjam naproti. In ko se tako, stoječ v koloni, čudim obsegu te migracije ter poskušam doumeti kaj vse poganja in na kaj vse vpliva ta sezonski pojav, si v igri kratkočasja poskušam predstavljati kakšna so, seveda namišljena, življenja in zgodbe mimoidočih.

Tako je svoje poletno razmišljanje začel Andrej Jerman. Celoten komentar si lahko preberete na spletnih straneh Radia Ognjišče.

Prepir gre na dopust

Smo v času sezonske selitve narodov, ki v poletnih močno zaznamuje tudi našo prometno realnost. Včasih med potjo v službo opazujem neskončne kolone vozil v katerih se ljudje iz celotne Evrope skozi slovenski prometni lijak pretakajo nekam tja na jug, oddihu in poletnim sanjam naproti. In ko se tako, stoječ v koloni, čudim obsegu te migracije ter poskušam doumeti kaj vse poganja in na kaj vse vpliva ta sezonski pojav, si v igri kratkočasja poskušam predstavljati kakšna so, seveda namišljena, življenja in zgodbe mimoidočih.

Tako je svoje poletno razmišljanje začel Andrej Jerman. Celoten komentar si lahko preberete na spletnih straneh Radia Ognjišče.

Andrej Jerman

komentardopustpoletjepočitnicepotovanjeprepir

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|17. 8. 2022
Novosti in disko glasba

Petra Ceglar in Jonatan Haller sta tik pred poletjem posnela dinamično skladbo No pasa nada. V drugem delu oddaje pa nas DJ Dady spet vodi skozi zgodovino disko glasbe.

Novosti in disko glasba

Petra Ceglar in Jonatan Haller sta tik pred poletjem posnela dinamično skladbo No pasa nada. V drugem delu oddaje pa nas DJ Dady spet vodi skozi zgodovino disko glasbe.

Marjan Bunič, Jure Sešek

mladistariglasbakulturazabavadisco

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|17. 8. 2022
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 17. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 17. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ...|17. 8. 2022
Migracije

Kako se z izzivom spopada Slovenija, smo vprašali varnostnega strokovnjaka Boštjana Perneta. Svoj pogled, zakaj na problematiko ne zmore ustrezno in enotno odgovoriti Evropska unija, pa je razgrnila evropska poslanka Romana Tomc. Vabljeni k poslušanju!

Migracije

Kako se z izzivom spopada Slovenija, smo vprašali varnostnega strokovnjaka Boštjana Perneta. Svoj pogled, zakaj na problematiko ne zmore ustrezno in enotno odgovoriti Evropska unija, pa je razgrnila evropska poslanka Romana Tomc. Vabljeni k poslušanju!

Helena Križnik

politikaživljenjemigracije

Kulturni utrinki

VEČ ...|17. 8. 2022
Umetniki za Karitas 2022