Slika beneškega slikarja Vittoreja Carpaccia Marija z detetom in svetniki se iz Padove vrača v Piran

Sliko beneškega renesančnega slikarja Vittoreja Carpaccia, na kateri so Marija z detetom in svetniki, bodo prihodnji teden iz Padove vrnili v piransko samostansko cerkev Sv. Frančiška. Delo so iz Pirana odpeljali v času druge svetovne vojne, že leta pa potekajo aktivnosti, da bi umetniška dela, ki so bila na hranjenje odpeljana v Italijo, dobila svoj prvotni prostor na mestu za katerega so bila ustvarjena. Nekaj več o tem nam je povedal nekdanji veleposlanik pri Svetem sedežu Tomaž Kunstelj iz ministrstva za zunanje zadeve.

Jože Bartolj

kultura likovna umetnost Vittore Carpaccio Tomaž Kunstelj vrnitev odpeljanih umetnin

28. 8. 2025
Slika beneškega slikarja Vittoreja Carpaccia Marija z detetom in svetniki se iz Padove vrača v Piran

Sliko beneškega renesančnega slikarja Vittoreja Carpaccia, na kateri so Marija z detetom in svetniki, bodo prihodnji teden iz Padove vrnili v piransko samostansko cerkev Sv. Frančiška. Delo so iz Pirana odpeljali v času druge svetovne vojne, že leta pa potekajo aktivnosti, da bi umetniška dela, ki so bila na hranjenje odpeljana v Italijo, dobila svoj prvotni prostor na mestu za katerega so bila ustvarjena. Nekaj več o tem nam je povedal nekdanji veleposlanik pri Svetem sedežu Tomaž Kunstelj iz ministrstva za zunanje zadeve.

Jože Bartolj

VEČ ...|28. 8. 2025
Slika beneškega slikarja Vittoreja Carpaccia Marija z detetom in svetniki se iz Padove vrača v Piran

Sliko beneškega renesančnega slikarja Vittoreja Carpaccia, na kateri so Marija z detetom in svetniki, bodo prihodnji teden iz Padove vrnili v piransko samostansko cerkev Sv. Frančiška. Delo so iz Pirana odpeljali v času druge svetovne vojne, že leta pa potekajo aktivnosti, da bi umetniška dela, ki so bila na hranjenje odpeljana v Italijo, dobila svoj prvotni prostor na mestu za katerega so bila ustvarjena. Nekaj več o tem nam je povedal nekdanji veleposlanik pri Svetem sedežu Tomaž Kunstelj iz ministrstva za zunanje zadeve.

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostVittore CarpaccioTomaž Kunsteljvrnitev odpeljanih umetnin

Kulturni utrinki

VEČ ...|27. 8. 2025
Veronikin večer poezije v Celju in koliščarji v Mestnem muzeju Ljubljana

Na celjskem Starem gradu so sinoči pripravili Veronikin večer poezije in glasbe, na katerem so razglasili letošnjo nagrajenko. To je postala Natalija Milovanović s pesniško zbirko Tuja mehkoba. Ob 150 letnici odkritja kolišč na Ljubljanskem barju so v Mestnem muzeju Ljubljana sinoči predvajali prvi del radijske igre Bobri v režiji Jožeta Valentiča po romanu Janeza Jalna. Življenje najstarejših prebivalcev tega prostora pa je predstavila kustosinja za prazgodovino v muzeju Irena Šinkovec.

Veronikin večer poezije v Celju in koliščarji v Mestnem muzeju Ljubljana

Na celjskem Starem gradu so sinoči pripravili Veronikin večer poezije in glasbe, na katerem so razglasili letošnjo nagrajenko. To je postala Natalija Milovanović s pesniško zbirko Tuja mehkoba. Ob 150 letnici odkritja kolišč na Ljubljanskem barju so v Mestnem muzeju Ljubljana sinoči predvajali prvi del radijske igre Bobri v režiji Jožeta Valentiča po romanu Janeza Jalna. Življenje najstarejših prebivalcev tega prostora pa je predstavila kustosinja za prazgodovino v muzeju Irena Šinkovec.

kultura literatura likovna umetnost glasba gledališče film

Kulturni utrinki

Veronikin večer poezije v Celju in koliščarji v Mestnem muzeju Ljubljana

Na celjskem Starem gradu so sinoči pripravili Veronikin večer poezije in glasbe, na katerem so razglasili letošnjo nagrajenko. To je postala Natalija Milovanović s pesniško zbirko Tuja mehkoba. Ob 150 letnici odkritja kolišč na Ljubljanskem barju so v Mestnem muzeju Ljubljana sinoči predvajali prvi del radijske igre Bobri v režiji Jožeta Valentiča po romanu Janeza Jalna. Življenje najstarejših prebivalcev tega prostora pa je predstavila kustosinja za prazgodovino v muzeju Irena Šinkovec.

VEČ ...|27. 8. 2025
Veronikin večer poezije v Celju in koliščarji v Mestnem muzeju Ljubljana

Na celjskem Starem gradu so sinoči pripravili Veronikin večer poezije in glasbe, na katerem so razglasili letošnjo nagrajenko. To je postala Natalija Milovanović s pesniško zbirko Tuja mehkoba. Ob 150 letnici odkritja kolišč na Ljubljanskem barju so v Mestnem muzeju Ljubljana sinoči predvajali prvi del radijske igre Bobri v režiji Jožeta Valentiča po romanu Janeza Jalna. Življenje najstarejših prebivalcev tega prostora pa je predstavila kustosinja za prazgodovino v muzeju Irena Šinkovec.

Jože Bartolj

kultura literatura likovna umetnost glasba gledališče film

Kulturni utrinki

VEČ ...|26. 8. 2025
Pogovor s fotografom Večnega koledarja Ognjišča Janezom Medveškom

Ob 30 letnici Radia Ognjišče in 60 letnici Revije Ognjišče smo izdali samostoječi koledar s spiralo, z lepo sliko in mislijo dneva. Vsak dan ima tudi označenega svetnika, ki goduje tisti dan, ali pa praznik, ki ga praznujemo. Za izjemne fotografije, ki nagovarjajo slovensko dušo je poskrbel slikar in pesnik, ki je tudi fotograf Janez Medvešek. 

Pogovor s fotografom Večnega koledarja Ognjišča Janezom Medveškom

Ob 30 letnici Radia Ognjišče in 60 letnici Revije Ognjišče smo izdali samostoječi koledar s spiralo, z lepo sliko in mislijo dneva. Vsak dan ima tudi označenega svetnika, ki goduje tisti dan, ali pa praznik, ki ga praznujemo. Za izjemne fotografije, ki nagovarjajo slovensko dušo je poskrbel slikar in pesnik, ki je tudi fotograf Janez Medvešek. 

kultura fotografija Janez Medvešek Večni koledar

Kulturni utrinki

Pogovor s fotografom Večnega koledarja Ognjišča Janezom Medveškom

Ob 30 letnici Radia Ognjišče in 60 letnici Revije Ognjišče smo izdali samostoječi koledar s spiralo, z lepo sliko in mislijo dneva. Vsak dan ima tudi označenega svetnika, ki goduje tisti dan, ali pa praznik, ki ga praznujemo. Za izjemne fotografije, ki nagovarjajo slovensko dušo je poskrbel slikar in pesnik, ki je tudi fotograf Janez Medvešek. 

VEČ ...|26. 8. 2025
Pogovor s fotografom Večnega koledarja Ognjišča Janezom Medveškom

Ob 30 letnici Radia Ognjišče in 60 letnici Revije Ognjišče smo izdali samostoječi koledar s spiralo, z lepo sliko in mislijo dneva. Vsak dan ima tudi označenega svetnika, ki goduje tisti dan, ali pa praznik, ki ga praznujemo. Za izjemne fotografije, ki nagovarjajo slovensko dušo je poskrbel slikar in pesnik, ki je tudi fotograf Janez Medvešek. 

Jože Bartolj

kultura fotografija Janez Medvešek Večni koledar

Kulturni utrinki

VEČ ...|25. 8. 2025
Razstava Stanka Oražma in 33. Aljaževi dnevi

V Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije je na ogled razstava z naslovom »Stanko Oražem: S fotoaparatom od Galicije do Tirolske, 1914-1918«. Na ogled so izbrane fotografije iz 1. svetovne vojne. Pred vrati so 33. Aljaževi dnevi, s katerimi bodo v Dovjem spet obudili spomin na Jakoba Aljaža – duhovnika, domoljuba, kulturnega delavca in očeta slovenskega planinstva. Letos, ko praznujemo 180. obletnico njegovega rojstva in 130 let Aljaževega stolpa, bo še posebej slovesno.

Razstava Stanka Oražma in 33. Aljaževi dnevi

V Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije je na ogled razstava z naslovom »Stanko Oražem: S fotoaparatom od Galicije do Tirolske, 1914-1918«. Na ogled so izbrane fotografije iz 1. svetovne vojne. Pred vrati so 33. Aljaževi dnevi, s katerimi bodo v Dovjem spet obudili spomin na Jakoba Aljaža – duhovnika, domoljuba, kulturnega delavca in očeta slovenskega planinstva. Letos, ko praznujemo 180. obletnico njegovega rojstva in 130 let Aljaževega stolpa, bo še posebej slovesno.

kultura 33 Aljaževi dnevi Stanko Oražem

Kulturni utrinki

Razstava Stanka Oražma in 33. Aljaževi dnevi

V Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije je na ogled razstava z naslovom »Stanko Oražem: S fotoaparatom od Galicije do Tirolske, 1914-1918«. Na ogled so izbrane fotografije iz 1. svetovne vojne. Pred vrati so 33. Aljaževi dnevi, s katerimi bodo v Dovjem spet obudili spomin na Jakoba Aljaža – duhovnika, domoljuba, kulturnega delavca in očeta slovenskega planinstva. Letos, ko praznujemo 180. obletnico njegovega rojstva in 130 let Aljaževega stolpa, bo še posebej slovesno.

VEČ ...|25. 8. 2025
Razstava Stanka Oražma in 33. Aljaževi dnevi

V Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije je na ogled razstava z naslovom »Stanko Oražem: S fotoaparatom od Galicije do Tirolske, 1914-1918«. Na ogled so izbrane fotografije iz 1. svetovne vojne. Pred vrati so 33. Aljaževi dnevi, s katerimi bodo v Dovjem spet obudili spomin na Jakoba Aljaža – duhovnika, domoljuba, kulturnega delavca in očeta slovenskega planinstva. Letos, ko praznujemo 180. obletnico njegovega rojstva in 130 let Aljaževega stolpa, bo še posebej slovesno.

Jože Bartolj

kultura 33 Aljaževi dnevi Stanko Oražem

Kulturni utrinki

VEČ ...|22. 8. 2025
Dužina poje v Andražu pod goro Oljko

Prihodnjo soboto 30. avgusta ob 16.30 bo v Andražu pod goro Oljko tradicionalna, že 41. prireditev Družina poje. Na njej se bo predstavilo 32 družin, kjer še gojijo domače, ljudsko petje. Ob dogodku pripravljajo tudi spremljevalni program. Vse skupaj pa nam je predstavil vodja organizacijskega odbora David Zabukóvnik.

Dužina poje v Andražu pod goro Oljko

Prihodnjo soboto 30. avgusta ob 16.30 bo v Andražu pod goro Oljko tradicionalna, že 41. prireditev Družina poje. Na njej se bo predstavilo 32 družin, kjer še gojijo domače, ljudsko petje. Ob dogodku pripravljajo tudi spremljevalni program. Vse skupaj pa nam je predstavil vodja organizacijskega odbora David Zabukóvnik.

kultura likovna umetnost glasba film Družina poje David Zabukovnik

Kulturni utrinki

Dužina poje v Andražu pod goro Oljko

Prihodnjo soboto 30. avgusta ob 16.30 bo v Andražu pod goro Oljko tradicionalna, že 41. prireditev Družina poje. Na njej se bo predstavilo 32 družin, kjer še gojijo domače, ljudsko petje. Ob dogodku pripravljajo tudi spremljevalni program. Vse skupaj pa nam je predstavil vodja organizacijskega odbora David Zabukóvnik.

VEČ ...|22. 8. 2025
Dužina poje v Andražu pod goro Oljko

Prihodnjo soboto 30. avgusta ob 16.30 bo v Andražu pod goro Oljko tradicionalna, že 41. prireditev Družina poje. Na njej se bo predstavilo 32 družin, kjer še gojijo domače, ljudsko petje. Ob dogodku pripravljajo tudi spremljevalni program. Vse skupaj pa nam je predstavil vodja organizacijskega odbora David Zabukóvnik.

Jože Bartolj

kultura likovna umetnost glasba film Družina poje David Zabukovnik

Kulturni utrinki

VEČ ...|21. 8. 2025
Simpozij: 600 let od smrti Veronike Deseniške

Letos mineva 600 let od smrti Veronike Deseniške, tragične junakinje naše zgodovine. Ob tej priložnosti pripravljajo simpozij: Med resnico in legendo: Veronika Deseniška nekoč in danes, kjer bodo skozi raznolike poglede strokovnjakov obudili Veronikino zgodbo in jo postavili v širši kontekst slovenske zgodovine in kulture. Simpozij, ki bo 5. septembra 2025 v spominski sobi Josipine Urbančič na gradu Turn nad Preddvorom, nam je predstavila dddr. Mira Delavec Touhami.

Simpozij: 600 let od smrti Veronike Deseniške

Letos mineva 600 let od smrti Veronike Deseniške, tragične junakinje naše zgodovine. Ob tej priložnosti pripravljajo simpozij: Med resnico in legendo: Veronika Deseniška nekoč in danes, kjer bodo skozi raznolike poglede strokovnjakov obudili Veronikino zgodbo in jo postavili v širši kontekst slovenske zgodovine in kulture. Simpozij, ki bo 5. septembra 2025 v spominski sobi Josipine Urbančič na gradu Turn nad Preddvorom, nam je predstavila dddr. Mira Delavec Touhami.

kultura literatura Mira Delavec Touhami Josipina Turnograjska Veronika Deseniška

Kulturni utrinki

Simpozij: 600 let od smrti Veronike Deseniške

Letos mineva 600 let od smrti Veronike Deseniške, tragične junakinje naše zgodovine. Ob tej priložnosti pripravljajo simpozij: Med resnico in legendo: Veronika Deseniška nekoč in danes, kjer bodo skozi raznolike poglede strokovnjakov obudili Veronikino zgodbo in jo postavili v širši kontekst slovenske zgodovine in kulture. Simpozij, ki bo 5. septembra 2025 v spominski sobi Josipine Urbančič na gradu Turn nad Preddvorom, nam je predstavila dddr. Mira Delavec Touhami.

VEČ ...|21. 8. 2025
Simpozij: 600 let od smrti Veronike Deseniške

Letos mineva 600 let od smrti Veronike Deseniške, tragične junakinje naše zgodovine. Ob tej priložnosti pripravljajo simpozij: Med resnico in legendo: Veronika Deseniška nekoč in danes, kjer bodo skozi raznolike poglede strokovnjakov obudili Veronikino zgodbo in jo postavili v širši kontekst slovenske zgodovine in kulture. Simpozij, ki bo 5. septembra 2025 v spominski sobi Josipine Urbančič na gradu Turn nad Preddvorom, nam je predstavila dddr. Mira Delavec Touhami.

Jože Bartolj

kultura literatura Mira Delavec Touhami Josipina Turnograjska Veronika Deseniška

Kulturni utrinki

VEČ ...|20. 8. 2025
Likovna kolonija Umetniki za Karitas

Poslušate lahko pogovor z Anamarijo Stibilj Šajn ob začetku 31. likovne kolonije Umetniki za Karitas, ki v tem času poteka na Sinjem vrhu nad Ajdovščino!

Likovna kolonija Umetniki za Karitas

Poslušate lahko pogovor z Anamarijo Stibilj Šajn ob začetku 31. likovne kolonije Umetniki za Karitas, ki v tem času poteka na Sinjem vrhu nad Ajdovščino!

kultura likovna umetnost Umetniki za Karitas Anamarija Stibilj Šajn

Kulturni utrinki

Likovna kolonija Umetniki za Karitas

Poslušate lahko pogovor z Anamarijo Stibilj Šajn ob začetku 31. likovne kolonije Umetniki za Karitas, ki v tem času poteka na Sinjem vrhu nad Ajdovščino!

VEČ ...|20. 8. 2025
Likovna kolonija Umetniki za Karitas

Poslušate lahko pogovor z Anamarijo Stibilj Šajn ob začetku 31. likovne kolonije Umetniki za Karitas, ki v tem času poteka na Sinjem vrhu nad Ajdovščino!

Jože Bartolj

kultura likovna umetnost Umetniki za Karitas Anamarija Stibilj Šajn

Kulturni utrinki

VEČ ...|19. 8. 2025
Plečnik in A-cappella (4given) - Seminar za cerkvene glasbenike

Jutri (v sredo, 20. avgusta), ob 20.30, bo v koncertnem ciklu Plečnik in A-cappella, v paviljonu na Kongresnem trgu nastopila Vokalna skupina 4given. Tja nas je povabil umetniški vodja cikla Niko Houška. Povabili pa smo vas tudi na seminar za cerkvene glasbenike, ki bo v soboto, 6. septembra v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju. Brezplačno izobraževanje za pevce dirigente in organiste pripravlja Zavod za cerkveno glasbo. 

Plečnik in A-cappella (4given) - Seminar za cerkvene glasbenike

Jutri (v sredo, 20. avgusta), ob 20.30, bo v koncertnem ciklu Plečnik in A-cappella, v paviljonu na Kongresnem trgu nastopila Vokalna skupina 4given. Tja nas je povabil umetniški vodja cikla Niko Houška. Povabili pa smo vas tudi na seminar za cerkvene glasbenike, ki bo v soboto, 6. septembra v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju. Brezplačno izobraževanje za pevce dirigente in organiste pripravlja Zavod za cerkveno glasbo. 

kultura Zavod za cerkveno glasbo Niko Houška Plečnik in A-cappella 4given

Kulturni utrinki

Plečnik in A-cappella (4given) - Seminar za cerkvene glasbenike

Jutri (v sredo, 20. avgusta), ob 20.30, bo v koncertnem ciklu Plečnik in A-cappella, v paviljonu na Kongresnem trgu nastopila Vokalna skupina 4given. Tja nas je povabil umetniški vodja cikla Niko Houška. Povabili pa smo vas tudi na seminar za cerkvene glasbenike, ki bo v soboto, 6. septembra v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju. Brezplačno izobraževanje za pevce dirigente in organiste pripravlja Zavod za cerkveno glasbo. 

VEČ ...|19. 8. 2025
Plečnik in A-cappella (4given) - Seminar za cerkvene glasbenike

Jutri (v sredo, 20. avgusta), ob 20.30, bo v koncertnem ciklu Plečnik in A-cappella, v paviljonu na Kongresnem trgu nastopila Vokalna skupina 4given. Tja nas je povabil umetniški vodja cikla Niko Houška. Povabili pa smo vas tudi na seminar za cerkvene glasbenike, ki bo v soboto, 6. septembra v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju. Brezplačno izobraževanje za pevce dirigente in organiste pripravlja Zavod za cerkveno glasbo. 

Jože Bartolj

kultura Zavod za cerkveno glasbo Niko Houška Plečnik in A-cappella 4given

Kulturni utrinki
Pregledujemo kulturna dogajanja v Sloveniji v preteklih in napovedujemo nekatere kulturne prireditve v prihodnjih dneh.
Jože Bartolj

Jože Bartolj

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|24. 8. 2025
Kdo je bil Zdenko Roter? Pogovor z Igorjem Omerzo

2. avgusta je nekaj pred 99. rojstnim dnem umrl profesor sociologije, šef ljubljanske Udbe, ki je kasneje postal svetovalec predsednika Milana Kučana Zdenko Roter. Kdo je bil pravzaprav bil ta zasliševalec škofa Vovka, številnih po vojni zaprtih duhovnikov? O tem nam je nekaj več povedal eden največjih poznavalcev arhivskega gradiva bivših tajnih služb pri nas mag. Igor Omerza.

Kdo je bil Zdenko Roter? Pogovor z Igorjem Omerzo

2. avgusta je nekaj pred 99. rojstnim dnem umrl profesor sociologije, šef ljubljanske Udbe, ki je kasneje postal svetovalec predsednika Milana Kučana Zdenko Roter. Kdo je bil pravzaprav bil ta zasliševalec škofa Vovka, številnih po vojni zaprtih duhovnikov? O tem nam je nekaj več povedal eden največjih poznavalcev arhivskega gradiva bivših tajnih služb pri nas mag. Igor Omerza.

Jože Bartolj

spominpolitikaZdenko RoterIgor OmerzaUDBA

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|25. 8. 2025
Mag. Branko Cestnik

Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil p. Branko Cestnik. Z njim smo govorili o več temah, ki so zaznamovale to poletje. Najprej smo izpostavili tisoče otrok, ki so obiskovali oratorije na cerkvenih dvoriščih, kaj je nedvomno znamenje tihega zaupanja v vzgojno vlogo Cerkve. Ob tem smo se spomnili tudi 80-letnice konca 2. svetovne vojne in se vprašali, ali res ne znamo brez vojne v Evropi in v Sveti deželi? 

Mag. Branko Cestnik

Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil p. Branko Cestnik. Z njim smo govorili o več temah, ki so zaznamovale to poletje. Najprej smo izpostavili tisoče otrok, ki so obiskovali oratorije na cerkvenih dvoriščih, kaj je nedvomno znamenje tihega zaupanja v vzgojno vlogo Cerkve. Ob tem smo se spomnili tudi 80-letnice konca 2. svetovne vojne in se vprašali, ali res ne znamo brez vojne v Evropi in v Sveti deželi? 

Radio Ognjišče

politikaBranko Cestnik

Pogovor o

VEČ ...|27. 8. 2025
O pomenu kakovostne paliativne oskrbe in podpore žalujočim

Ob začetku zbiranja podpisov pod zahtevo za razpis referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja bomo v oddaji Pogovor o predvajali posnetek okrogle mize, ki se še kako dotika tega področja. V letošnjem marcu so jo pripravili na Univerzi Sigmunda Freuda. O žalovanja v času paliativne  oskrbe in umiranja bližnje osebe so spregovorili nekdanja državna koordinatorica za razvoj paliativne medicine Mateja Lopuh, vodja programa Žalovanje odraslih, otrok in mladih pri Slovenskem društvu Hospic Tamara Zemlič Radović in član komisije za medicinsko etiko, pediater dr. Urh Grošelj. Omizje je povezovala Mateja Feltrin Novljan.

O pomenu kakovostne paliativne oskrbe in podpore žalujočim

Ob začetku zbiranja podpisov pod zahtevo za razpis referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja bomo v oddaji Pogovor o predvajali posnetek okrogle mize, ki se še kako dotika tega področja. V letošnjem marcu so jo pripravili na Univerzi Sigmunda Freuda. O žalovanja v času paliativne  oskrbe in umiranja bližnje osebe so spregovorili nekdanja državna koordinatorica za razvoj paliativne medicine Mateja Lopuh, vodja programa Žalovanje odraslih, otrok in mladih pri Slovenskem društvu Hospic Tamara Zemlič Radović in član komisije za medicinsko etiko, pediater dr. Urh Grošelj. Omizje je povezovala Mateja Feltrin Novljan.

Radio Ognjišče

politikaživljenje

Komentar tedna

VEČ ...|22. 8. 2025
Janez Juhant: Dan spomina na žrtve vseh totalitarnih sistemov

Avtor ob dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov (23. avgust) opozarja na dolžnost politike, da spoštuje človekovo dostojanstvo, pravičnost in ustavne temelje demokracije. Kritizira zanikanje zločinov komunizma, ki jih primerja s fašizmom in nacizmom, ter poziva k enakovrednemu spoštovanju vseh žrtev – od domobrancev do žrtev Golega otoka. Izpostavi tudi vlogo nekaterih vplivnih oseb iz preteklosti, kot sta Zdenko Roter in Mitja Ribičič, ter poziva k razkritju resnice in spravi. Zaključi z apelom mladim, naj varujejo demokracijo in preprečijo ponovitev zgodovinskih zlorab.

Janez Juhant: Dan spomina na žrtve vseh totalitarnih sistemov

Avtor ob dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov (23. avgust) opozarja na dolžnost politike, da spoštuje človekovo dostojanstvo, pravičnost in ustavne temelje demokracije. Kritizira zanikanje zločinov komunizma, ki jih primerja s fašizmom in nacizmom, ter poziva k enakovrednemu spoštovanju vseh žrtev – od domobrancev do žrtev Golega otoka. Izpostavi tudi vlogo nekaterih vplivnih oseb iz preteklosti, kot sta Zdenko Roter in Mitja Ribičič, ter poziva k razkritju resnice in spravi. Zaključi z apelom mladim, naj varujejo demokracijo in preprečijo ponovitev zgodovinskih zlorab.

Janez Juhant

komentartotalitarizemkomunizemfašizemžrtvedemokracijaUDBAGoli otokčlovekove pravicespravazgodovinski spomin

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|27. 8. 2025
Državna sekretarka se je srečala z zamejskimi gospodarstveniki

Državna sekretarka Vesna Humar se je na sejmu AGRA srečala s člani Zamejske gospodarske koordinacije iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške. Kot so sporočili z Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, je bilo srečanje namenjeno pregledu aktualnih zadev. Državna sekretarka je predstavila aktivnosti v zvezi z načrtovano spremembo zakonodaje, ki bo uredila delovanje in povezovanje zamejskih gospodarskih struktur. Ob tem je poudarila: Glavni cilj zakona je vzpostaviti podlago, da se oblikuje razvojni program za vsa štiri slovenska zamejstva. To pomeni, da bomo v naslednjih štirih letih vlagali v razvoj gospodarskih in turističnih dejavnosti v sosednjih državah. Če bodo dobra delovna mesta, bodo mladi ljudje ostajali doma, bodo družine ostajale doma in bodo tudi naše zamejske skupnosti imele boljšo, lepšo prihodnost. Po sestanku, ki mu je sopredsedoval državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan, je sledil skupni ogled sejma AGRA. Ob tem je potekalo srečanje z vodstvom in predstavniki Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij. Državna sekretarka je obiskala tudi stojnico Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Muraba, kjer so predstavili projekte čezmejnega povezovanja.

Državna sekretarka se je srečala z zamejskimi gospodarstveniki

Državna sekretarka Vesna Humar se je na sejmu AGRA srečala s člani Zamejske gospodarske koordinacije iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške. Kot so sporočili z Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, je bilo srečanje namenjeno pregledu aktualnih zadev. Državna sekretarka je predstavila aktivnosti v zvezi z načrtovano spremembo zakonodaje, ki bo uredila delovanje in povezovanje zamejskih gospodarskih struktur. Ob tem je poudarila: Glavni cilj zakona je vzpostaviti podlago, da se oblikuje razvojni program za vsa štiri slovenska zamejstva. To pomeni, da bomo v naslednjih štirih letih vlagali v razvoj gospodarskih in turističnih dejavnosti v sosednjih državah. Če bodo dobra delovna mesta, bodo mladi ljudje ostajali doma, bodo družine ostajale doma in bodo tudi naše zamejske skupnosti imele boljšo, lepšo prihodnost. Po sestanku, ki mu je sopredsedoval državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan, je sledil skupni ogled sejma AGRA. Ob tem je potekalo srečanje z vodstvom in predstavniki Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij. Državna sekretarka je obiskala tudi stojnico Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Muraba, kjer so predstavili projekte čezmejnega povezovanja.

Matjaž Merljak

družbarojakigospodarstvo

Kulturni utrinki

VEČ ...|28. 8. 2025
Slika beneškega slikarja Vittoreja Carpaccia Marija z detetom in svetniki se iz Padove vrača v Piran

Sliko beneškega renesančnega slikarja Vittoreja Carpaccia, na kateri so Marija z detetom in svetniki, bodo prihodnji teden iz Padove vrnili v piransko samostansko cerkev Sv. Frančiška. Delo so iz Pirana odpeljali v času druge svetovne vojne, že leta pa potekajo aktivnosti, da bi umetniška dela, ki so bila na hranjenje odpeljana v Italijo, dobila svoj prvotni prostor na mestu za katerega so bila ustvarjena. Nekaj več o tem nam je povedal nekdanji veleposlanik pri Svetem sedežu Tomaž Kunstelj iz ministrstva za zunanje zadeve.

Slika beneškega slikarja Vittoreja Carpaccia Marija z detetom in svetniki se iz Padove vrača v Piran

Sliko beneškega renesančnega slikarja Vittoreja Carpaccia, na kateri so Marija z detetom in svetniki, bodo prihodnji teden iz Padove vrnili v piransko samostansko cerkev Sv. Frančiška. Delo so iz Pirana odpeljali v času druge svetovne vojne, že leta pa potekajo aktivnosti, da bi umetniška dela, ki so bila na hranjenje odpeljana v Italijo, dobila svoj prvotni prostor na mestu za katerega so bila ustvarjena. Nekaj več o tem nam je povedal nekdanji veleposlanik pri Svetem sedežu Tomaž Kunstelj iz ministrstva za zunanje zadeve.

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostVittore CarpaccioTomaž Kunsteljvrnitev odpeljanih umetnin

Spominjamo se

VEČ ...|28. 8. 2025
Spominjamo se dne 28. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 28. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|28. 8. 2025
Zdrava pisarna

S Sebastjanom Štarklom iz podjetja Zdrava pisarna smo govorili o ergonomsko oblikovani pisarniški opremi. 

Zdrava pisarna

S Sebastjanom Štarklom iz podjetja Zdrava pisarna smo govorili o ergonomsko oblikovani pisarniški opremi. 

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|28. 8. 2025
Rulada

Enostavna sladica iz biskvita je lahko rulada. Potrebujemo jajca, sladkor in moko. Na eno jajce eno žlico sladkorja in eno žlico moke ter nožev vrh pecilnega praška. Za en pekač pripravimo biskvit iz 4-5 jajc. Najprej naredimo sneg, dodamo sladkor, nato pa rumenjake. Miksamo 2-3 minute. Nato metlice vzamemo v roko in v velikih obratih zamešamo moko s pecilnim praškom. Nekaj moke lahko nadomestimo z žlico ali dvema orehov, dodamo lahko tudi malo cimeta. Maso vlijemo na dobro namazan in pomokan ali s peki papirjem obložen pekač (peki papir še pomažemo z nekaj kapljicami olja). To pečemo 10 minut pri 200 °C. Še vroče ločimo od robov pekača in pustimo, da s malo ohladi, nato pa obrnemo na pladenj ali desko. Lahko naredimo tudi biskvit, kjer na eno jajce vzamemo 2 žlici sladkorja, 2 žlici moke in 2 žlici olja. Prav tako najprej naredimo sneg, dodamo sladkor in rumenjake ter olje (lahko je pol olivnega in pol sončničnega). Z metlico v roki zamešamo še moko s pecilnim praškom. Lahko dodamo še malo naribane limonine lupine. Maso zlijemo na namazan pekač z višjimi stranicami in dodamo še narezano sveže sadje ali pa iz kompota. Pečemo 15-20 minut. Sladico v obeh primerih navlažimo s sadnim sokom in namažemo z marmelado. Rolado ob slovesnostih lahko oblijemo s čokolado ali okrasimo s stepeno sladko smetano in na vrhu dodamo narezano sadje.  

Rulada

Enostavna sladica iz biskvita je lahko rulada. Potrebujemo jajca, sladkor in moko. Na eno jajce eno žlico sladkorja in eno žlico moke ter nožev vrh pecilnega praška. Za en pekač pripravimo biskvit iz 4-5 jajc. Najprej naredimo sneg, dodamo sladkor, nato pa rumenjake. Miksamo 2-3 minute. Nato metlice vzamemo v roko in v velikih obratih zamešamo moko s pecilnim praškom. Nekaj moke lahko nadomestimo z žlico ali dvema orehov, dodamo lahko tudi malo cimeta. Maso vlijemo na dobro namazan in pomokan ali s peki papirjem obložen pekač (peki papir še pomažemo z nekaj kapljicami olja). To pečemo 10 minut pri 200 °C. Še vroče ločimo od robov pekača in pustimo, da s malo ohladi, nato pa obrnemo na pladenj ali desko. Lahko naredimo tudi biskvit, kjer na eno jajce vzamemo 2 žlici sladkorja, 2 žlici moke in 2 žlici olja. Prav tako najprej naredimo sneg, dodamo sladkor in rumenjake ter olje (lahko je pol olivnega in pol sončničnega). Z metlico v roki zamešamo še moko s pecilnim praškom. Lahko dodamo še malo naribane limonine lupine. Maso zlijemo na namazan pekač z višjimi stranicami in dodamo še narezano sveže sadje ali pa iz kompota. Pečemo 15-20 minut. Sladico v obeh primerih navlažimo s sadnim sokom in namažemo z marmelado. Rolado ob slovesnostih lahko oblijemo s čokolado ali okrasimo s stepeno sladko smetano in na vrhu dodamo narezano sadje.  

Matjaž Merljak

kuhajmo