Svetovalnica
Tokrat smo opozorili na spletne prevare, ki jih tudi v Sloveniji ne manjka. Kako se zaščititi, na kaj moramo biti pozorni? O tem je spregovorila predsednica Združenja bank Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo.
Svetovalnica
Tokrat smo opozorili na spletne prevare, ki jih tudi v Sloveniji ne manjka. Kako se zaščititi, na kaj moramo biti pozorni? O tem je spregovorila predsednica Združenja bank Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo.
Svetovalnica
Neka misel pravi, da brez knjižnic nimamo ne preteklosti ne prihodnosti. O tem, kaj je mreža splošnih knjižnic in kaj tudi v poletnem času, ko imamo več časa za branje, nudijo knjižnice je več povedala naša gostja predsednica Združenja splošnih knjižnic Vesna Horžen.
Svetovalnica
Neka misel pravi, da brez knjižnic nimamo ne preteklosti ne prihodnosti. O tem, kaj je mreža splošnih knjižnic in kaj tudi v poletnem času, ko imamo več časa za branje, nudijo knjižnice je več povedala naša gostja predsednica Združenja splošnih knjižnic Vesna Horžen.
Naš pogled
Smo v času sezonske selitve narodov, ki v poletnih močno zaznamuje tudi našo prometno realnost. Včasih med potjo v službo opazujem neskončne kolone vozil v katerih se ljudje iz celotne Evrope skozi slovenski prometni lijak pretakajo nekam tja na jug, oddihu in poletnim sanjam naproti. In ko se tako, stoječ v koloni, čudim obsegu te migracije ter poskušam doumeti kaj vse poganja in na kaj vse vpliva ta sezonski pojav, si v igri kratkočasja poskušam predstavljati kakšna so, seveda namišljena, življenja in zgodbe mimoidočih.
Tako je svoje poletno razmišljanje začel Andrej Jerman. Celoten komentar si lahko preberete na spletnih straneh Radia Ognjišče.
Naš pogled
Smo v času sezonske selitve narodov, ki v poletnih močno zaznamuje tudi našo prometno realnost. Včasih med potjo v službo opazujem neskončne kolone vozil v katerih se ljudje iz celotne Evrope skozi slovenski prometni lijak pretakajo nekam tja na jug, oddihu in poletnim sanjam naproti. In ko se tako, stoječ v koloni, čudim obsegu te migracije ter poskušam doumeti kaj vse poganja in na kaj vse vpliva ta sezonski pojav, si v igri kratkočasja poskušam predstavljati kakšna so, seveda namišljena, življenja in zgodbe mimoidočih.
Tako je svoje poletno razmišljanje začel Andrej Jerman. Celoten komentar si lahko preberete na spletnih straneh Radia Ognjišče.
Komentar Družina
Ko načrtujemo svoje počitnice in dopust, se vprašajmo: Kaj je tisto, kar mi daje resnični počitek?
Komentar Družina
Ko načrtujemo svoje počitnice in dopust, se vprašajmo: Kaj je tisto, kar mi daje resnični počitek?
Za življenje
O počitnicah, počitku ter tudi o tem, ali gre Bog na počitnice boste slišali v tokratni oddaji Za življenje. Z nami je bil župnik Martin Golob.
Za življenje
O počitnicah, počitku ter tudi o tem, ali gre Bog na počitnice boste slišali v tokratni oddaji Za življenje. Z nami je bil župnik Martin Golob.
Svetovalnica
Kje se lahko kopamo in na kaj moramo biti pozorni pri izbiri kopališča? Z nami je bila Ivanka Gale z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Svetovalnica
Kje se lahko kopamo in na kaj moramo biti pozorni pri izbiri kopališča? Z nami je bila Ivanka Gale z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Nedeljski klepet
V avgustovskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja psihologinja Janja Frelih Gorjanc, ki nam je povedala, kako si nabrati moči v času poletnega dopusta, da ne izgubimo vsega počitniškega kapitala ob prvem jesenskem izzivu. Povedala je, kako sploh dopustovati v času epidemije in zakaj je pomembno, da se za kvaliteto življenja trudimo vsak dan in ne čakamo zgolj počitnic, ko si lahko končno oddahnemo.
Nedeljski klepet
V avgustovskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja psihologinja Janja Frelih Gorjanc, ki nam je povedala, kako si nabrati moči v času poletnega dopusta, da ne izgubimo vsega počitniškega kapitala ob prvem jesenskem izzivu. Povedala je, kako sploh dopustovati v času epidemije in zakaj je pomembno, da se za kvaliteto življenja trudimo vsak dan in ne čakamo zgolj počitnic, ko si lahko končno oddahnemo.
Radijska kateheza
Pogovarjali semo se z msgr. Mirom Šlibarjem. Rdeča nit pogovora je stavek iz Markovega enangelija »Pojdite sami zase v samoten kraj in se malo odpočijte!«
Moja zgodba
Tokrat je bil z nami eden od zgodovinarjev v postopku za mučence XX. stoletja, žrtve komunizma, zgodovinar in profesor dr. Aleš Maver. Govorili smo o duhovniku mučencu Ignaciju (Nacetu) Nadrahu. Tega sta preganjala italijanski fašizem in nemški nacizem, mučeniško smrt pa je doživel pod komunizmom. Ubit je bil dve leti po koncu 2. svetovne vojne, leta 1947 v župnišču pri pri Sv. Mariji v Puščavi na Pohorju.
Lahko noč, moj angel
Sredi turobne jeseni, ki se preveša v zimo me na mizi pričakajo …
Naš gost
Pogovarjali smo se s kantavtorjem in pevcem brez dlake na jeziku Adijem Smolarjem. Kot kot pravi sam, v svojih pesmih izbira besede, ki podučijo. Z nami pa je delil tudi osebno izkušnjo ločitve.
Slovencem po svetu in domovini
Na stičišču romanskega, germanskega in slovanskega sveta, v Kanalski dolini pod Svetimi Višarjami, je nedavno stekel poskus italijansko-slovensko-nemško-furlanske šole. To pomeni, da pouk poteka v teh jezikih in se tudi učijo vseh štirih jezikov. Da je to dragocena obogatitev prostora in najlepše darilo za prihodnje generacije, je včeraj, v ponedeljek, 27. 11. 2023, ob obisku rojakov dejal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Srečal se je s predstavniki Združenja Don Mario Černet, Slovenskega kulturnega središča Planika in z župani gorenjskih in severnoprimorskih občin. Društvoma se je zahvalil za delovanje in povezovanje Slovencev, dal pa je tudi pobudo za ustanovitev Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje, v okviru katerega bi lahko povezali tri sosednje države, Slovenijo, Italijo in Avstrijo in bi skrbelo za krepitev področja na več ravneh. Sogovorniki so pobudo sprejeli z naklonjenostjo in se že dogovorili za prve korake. Kanalska dolina je kulturno in jezikovno zelo raznolika, prepletajo se namreč italijanski, nemški, slovenski in furlanski jezik, zato je zelo aktualno vprašanje poučevanja slovenščine v tamkajšnjih šolah. V zadnjih letih je bilo vloženega kar nekaj truda za uveljavitev večjezičnega italijansko-slovensko-nemško-furlanskega pouka, ki je letos prvič eksperimentalno stekel na vseh stopnjah.
Ohranjanje jezika, kulture in identitete je v veliki meri povezano tudi z demografskimi in gospodarskimi razmerami. Medsebojno sodelovanje med kraji na obeh straneh meje dobro teče že desetletja. Vsi se namreč soočajo s podobnimi razvojnimi vprašanji, zato je povezovanje še kako dobrodošlo.
Nedavno je svojo enoto v Trbižu v Kanalski dolini skupaj s Svetom slovenskih organizacij odprla Kmečka zveza, poleti ustanovljena projektna pisarna SDGZ pa pomaga pri pripravi evropskih projektov na celotnem območju, kjer živi slovenska manjšina v Italiji. Pri Združenju Don Mario Černet posebno pozornost namenjajo vključevanju mladih, so izredno aktivni, skozi leto pripravljajo več dogodkov in sodelujejo z drugimi organizacijami. Slovensko kulturno središče Planika pa pripravlja izbirne tečaje slovenskega jezika in izdaja publikacije. V njihovih prostorih mlade glasbenike poučuje tudi Glasbena matica.
Kmetijska oddaja
V oddaji smo slišali o dveh postopkih nadzora inšpekcijskega odvzema govedi, z EU poslancem Francem Bogovičem smo se pogovarjali o zavrnitvi uredbe SUR, dr. Janez Benedičič pa je predstavil tudi zanimiv Evropsko partnerstvo za inovacije (EIP) projekt na področju živinoreje.
Kulturni utrinki
Komentar Družina
Še tako majhna možna izbira na bolje v temi bolečine, strahu, samote, revščine in občutka brezizhodnosti lahko človeku da neverjetno moč.
Ni meje za dobre ideje
Dr. Sabina Šegula je pred adventom povabila cvetličarje k izdelavi enega ali dveh adventnih vencev v dobrodelni namen, podarili so jih družinam poplavljenih domov, da bi jim vsaj nekoliko pričarali praznično razpoloženje. Odziv je bil dober, celo iz tujine. V pogovoru smo jo povprašali tudi o božični krasitvi bazilike sv. Petra v Vatikanu, ki jo že po tradiciji ob največjih praznikih krasita skupaj s Petrom Ribičem.
Minute za kmetijstvo in podeželje
Delodajalci in samozaposleni morajo prijaviti poškodbe pri delu, ki so se zgodile zaposlenim med opravljanjem dela, na službeni poti ter na poti na delo in iz dela, če prevoz organizira delodajalec. Poškodbo je potrebno prijaviti, če je delavec zaradi nje odsoten z dela najmanj en dan. Prijava poškodbe s strani delodajalca in potrditev pri zdravniku pomeni, da je delavec upravičen do izplačila 100% nadomestila za čas bolniške. To veja tudi za kmečke zavarovance.