Svetovalnica

VEČ ...|9. 10. 2025
Črevesje - naši drugi možgani?

Spregovorili smo o povezavi med črevesjem in našim zdravjem. Kako delujejo naši drugi možgani, kot nekateri pravijo črevesju, in na kakšen način prehrana, stres in življenjski slog vplivajo na ravnovesje črevesnih bakterij? Z nami je bila dr. Teja Klančič.

Črevesje - naši drugi možgani?

Spregovorili smo o povezavi med črevesjem in našim zdravjem. Kako delujejo naši drugi možgani, kot nekateri pravijo črevesju, in na kakšen način prehrana, stres in življenjski slog vplivajo na ravnovesje črevesnih bakterij? Z nami je bila dr. Teja Klančič.

zdravječrevesjebakterijeprehranasvetovanje

Svetovalnica

Črevesje - naši drugi možgani?

Spregovorili smo o povezavi med črevesjem in našim zdravjem. Kako delujejo naši drugi možgani, kot nekateri pravijo črevesju, in na kakšen način prehrana, stres in življenjski slog vplivajo na ravnovesje črevesnih bakterij? Z nami je bila dr. Teja Klančič.

VEČ ...|9. 10. 2025
Črevesje - naši drugi možgani?

Spregovorili smo o povezavi med črevesjem in našim zdravjem. Kako delujejo naši drugi možgani, kot nekateri pravijo črevesju, in na kakšen način prehrana, stres in življenjski slog vplivajo na ravnovesje črevesnih bakterij? Z nami je bila dr. Teja Klančič.

Blaž Lesnik

zdravječrevesjebakterijeprehranasvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|26. 4. 2019
Bi jedli superbakterije? Nemci (so) jih.

Letošnje leto bo očitno leto pretresov na trgu z mesom. Potem ko je začetek leta zaznamovala afera poljsko meso pa je predvsem nemško javnost tik pred veliko nočjo razburkalo poročilo nemške nevladne organizacije za varstvo potrošnikov Germanwatch, o izsledkih opravljene mikrobiološke analize 59 vzorcev piščančjega mesa, ki so jih vzeli v nemških trgovinah. Ta je namreč pokazala, da je kar 33 analiziranih vzorcev mesa, ali več kot polovica, bilo okuženo z bakterijami, ki imajo visoko odpornost na antibiotike, v nekaterih vzorcih je bilo najdenih celo več vrst takih bakterij, v kar tretjini vzorcev pa so našli t.i. super bakterije, ki so odporne celo proti antibiotikom zadnje izbire, ki se jih uporablja pri zdravljenju najtežjih okužb. Več v rubriki!

Bi jedli superbakterije? Nemci (so) jih.

Letošnje leto bo očitno leto pretresov na trgu z mesom. Potem ko je začetek leta zaznamovala afera poljsko meso pa je predvsem nemško javnost tik pred veliko nočjo razburkalo poročilo nemške nevladne organizacije za varstvo potrošnikov Germanwatch, o izsledkih opravljene mikrobiološke analize 59 vzorcev piščančjega mesa, ki so jih vzeli v nemških trgovinah. Ta je namreč pokazala, da je kar 33 analiziranih vzorcev mesa, ali več kot polovica, bilo okuženo z bakterijami, ki imajo visoko odpornost na antibiotike, v nekaterih vzorcih je bilo najdenih celo več vrst takih bakterij, v kar tretjini vzorcev pa so našli t.i. super bakterije, ki so odporne celo proti antibiotikom zadnje izbire, ki se jih uporablja pri zdravljenju najtežjih okužb. Več v rubriki!

kmetijstvopolitikasvetovanjezdravstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

Bi jedli superbakterije? Nemci (so) jih.
Letošnje leto bo očitno leto pretresov na trgu z mesom. Potem ko je začetek leta zaznamovala afera poljsko meso pa je predvsem nemško javnost tik pred veliko nočjo razburkalo poročilo nemške nevladne organizacije za varstvo potrošnikov Germanwatch, o izsledkih opravljene mikrobiološke analize 59 vzorcev piščančjega mesa, ki so jih vzeli v nemških trgovinah. Ta je namreč pokazala, da je kar 33 analiziranih vzorcev mesa, ali več kot polovica, bilo okuženo z bakterijami, ki imajo visoko odpornost na antibiotike, v nekaterih vzorcih je bilo najdenih celo več vrst takih bakterij, v kar tretjini vzorcev pa so našli t.i. super bakterije, ki so odporne celo proti antibiotikom zadnje izbire, ki se jih uporablja pri zdravljenju najtežjih okužb. Več v rubriki!
VEČ ...|26. 4. 2019
Bi jedli superbakterije? Nemci (so) jih.
Letošnje leto bo očitno leto pretresov na trgu z mesom. Potem ko je začetek leta zaznamovala afera poljsko meso pa je predvsem nemško javnost tik pred veliko nočjo razburkalo poročilo nemške nevladne organizacije za varstvo potrošnikov Germanwatch, o izsledkih opravljene mikrobiološke analize 59 vzorcev piščančjega mesa, ki so jih vzeli v nemških trgovinah. Ta je namreč pokazala, da je kar 33 analiziranih vzorcev mesa, ali več kot polovica, bilo okuženo z bakterijami, ki imajo visoko odpornost na antibiotike, v nekaterih vzorcih je bilo najdenih celo več vrst takih bakterij, v kar tretjini vzorcev pa so našli t.i. super bakterije, ki so odporne celo proti antibiotikom zadnje izbire, ki se jih uporablja pri zdravljenju najtežjih okužb. Več v rubriki!

Robert Božič

kmetijstvopolitikasvetovanjezdravstvo

Kmetijska oddaja

VEČ ...|3. 6. 2018
Grožnja bakterije Xylella fastidiosa

V nedeljski kmetijski oddaji smo gostili mag. Katarino Groznik, z Uprave za varno hrano. Spregovorila je o novi bakterijski grožnji nasadom oljk, češenj, tudi breskev in vinske trte, ki se proti nam širi iz Italije in Španije.

Grožnja bakterije Xylella fastidiosa

V nedeljski kmetijski oddaji smo gostili mag. Katarino Groznik, z Uprave za varno hrano. Spregovorila je o novi bakterijski grožnji nasadom oljk, češenj, tudi breskev in vinske trte, ki se proti nam širi iz Italije in Španije.

bakterijaXylella fastidiosamag. katarina groznik

Kmetijska oddaja

Grožnja bakterije Xylella fastidiosa
V nedeljski kmetijski oddaji smo gostili mag. Katarino Groznik, z Uprave za varno hrano. Spregovorila je o novi bakterijski grožnji nasadom oljk, češenj, tudi breskev in vinske trte, ki se proti nam širi iz Italije in Španije.
VEČ ...|3. 6. 2018
Grožnja bakterije Xylella fastidiosa
V nedeljski kmetijski oddaji smo gostili mag. Katarino Groznik, z Uprave za varno hrano. Spregovorila je o novi bakterijski grožnji nasadom oljk, češenj, tudi breskev in vinske trte, ki se proti nam širi iz Italije in Španije.

Robert Božič

bakterijaXylella fastidiosamag. katarina groznik

Priporočamo
|
Aktualno

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|6. 10. 2025
Cerkev in država, sodelavki za skupno dobro?

V oddaji smo tokrat gostili dva duhovnika, dr. Janeza Juhanta in dr. Sebastjana Valentana, oba dobra poznavalca razmer v Cerkvi in družbi nasploh. Govorili smo o prostoru, ki odpira sodelovanje, o dialogu in njegovem pomanjkanju, o zgodovinskih nerazrešenih vprašanjih. 

Cerkev in država, sodelavki za skupno dobro?

V oddaji smo tokrat gostili dva duhovnika, dr. Janeza Juhanta in dr. Sebastjana Valentana, oba dobra poznavalca razmer v Cerkvi in družbi nasploh. Govorili smo o prostoru, ki odpira sodelovanje, o dialogu in njegovem pomanjkanju, o zgodovinskih nerazrešenih vprašanjih. 

Radio Ognjišče, Tanja Dominko

politika

Svetovalnica

VEČ ...|9. 10. 2025
Črevesje - naši drugi možgani?

Spregovorili smo o povezavi med črevesjem in našim zdravjem. Kako delujejo naši drugi možgani, kot nekateri pravijo črevesju, in na kakšen način prehrana, stres in življenjski slog vplivajo na ravnovesje črevesnih bakterij? Z nami je bila dr. Teja Klančič.

Črevesje - naši drugi možgani?

Spregovorili smo o povezavi med črevesjem in našim zdravjem. Kako delujejo naši drugi možgani, kot nekateri pravijo črevesju, in na kakšen način prehrana, stres in življenjski slog vplivajo na ravnovesje črevesnih bakterij? Z nami je bila dr. Teja Klančič.

Blaž Lesnik

zdravječrevesjebakterijeprehranasvetovanje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|8. 10. 2025
V Dolini obeležje Josipu Pangercu

V Dolini pri Trstu so se včeraj spomnili pomembnega rojaka Josipa Pangerca, ki je bil župan, deželnozborski poslanec in ugleden član slovenske skupnosti in je prispeval k razvoju občine in ohranjanju slovenske besede ter kulture v času zahtevnih zgodovinskih razmer. Umrl je pred 100 leti. Na spominski slovesnosti je ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik blagoslovil novo obeležje, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon pa je k temu položil venec in zbrane nagovoril. Podpredsednik vlade se je sicer v Dolini pri Trstu srečal z županom Aleksandrom Corettijem in predstavniki slovenskih društev in tudi z župnikom in škofovim vikarjem za slovenske vernike v tržaški škofiji Tomažem Kunaverjem, si ogledal gradbišče nastajajočega muzeja v Pangerčevi rojstni hiši, torkljo in večnamenski prostor Majence. Izrazil je zadovoljstvo in ponos, da delovanje različnih društev na Tržaškem tvori zelo pomembno in dragoceno celoto. To, kar počnejo naša društva danes, je zagotovo dokaz, da je ta prostor v zamejstvu s svojo matično domovino enoten kulturni prostor.

V Dolini obeležje Josipu Pangercu

V Dolini pri Trstu so se včeraj spomnili pomembnega rojaka Josipa Pangerca, ki je bil župan, deželnozborski poslanec in ugleden član slovenske skupnosti in je prispeval k razvoju občine in ohranjanju slovenske besede ter kulture v času zahtevnih zgodovinskih razmer. Umrl je pred 100 leti. Na spominski slovesnosti je ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik blagoslovil novo obeležje, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon pa je k temu položil venec in zbrane nagovoril. Podpredsednik vlade se je sicer v Dolini pri Trstu srečal z županom Aleksandrom Corettijem in predstavniki slovenskih društev in tudi z župnikom in škofovim vikarjem za slovenske vernike v tržaški škofiji Tomažem Kunaverjem, si ogledal gradbišče nastajajočega muzeja v Pangerčevi rojstni hiši, torkljo in večnamenski prostor Majence. Izrazil je zadovoljstvo in ponos, da delovanje različnih društev na Tržaškem tvori zelo pomembno in dragoceno celoto. To, kar počnejo naša društva danes, je zagotovo dokaz, da je ta prostor v zamejstvu s svojo matično domovino enoten kulturni prostor.

Matjaž Merljak

družbarojakikulturacerkev

Duhovna misel

VEČ ...|9. 10. 2025
Sklepni dotik

Fadis je bil eden največjih kiparjev stare Grčije. Pripovedujejo, da je bil izredno pazljiv in je z izredno skrbjo oblikoval zadnje udarce, s katerimi je oblikoval ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Sklepni dotik

Fadis je bil eden največjih kiparjev stare Grčije. Pripovedujejo, da je bil izredno pazljiv in je z izredno skrbjo oblikoval zadnje udarce, s katerimi je oblikoval ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Za življenje

VEČ ...|4. 10. 2025
Kako živeti danes v duhu sv. Frančiška?

Vprašali smo se, ali je življenje nekaj, kar imamo, ali nekaj, kar smo? O vlogi hvaležnosti, sprejemanja in duhovne drže v življenju smo govorili na godovni dan zavetnika stvarstva Sv. Frančiška Asiškega. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Svoje vprašanje zanj lahko pošljete za.zivljenje@ognjisce.si!

Kako živeti danes v duhu sv. Frančiška?

Vprašali smo se, ali je življenje nekaj, kar imamo, ali nekaj, kar smo? O vlogi hvaležnosti, sprejemanja in duhovne drže v življenju smo govorili na godovni dan zavetnika stvarstva Sv. Frančiška Asiškega. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Svoje vprašanje zanj lahko pošljete za.zivljenje@ognjisce.si!

Blaž Lesnik

Frančišekduhovnostvzgojaživljenje

Kulturni utrinki

VEČ ...|9. 10. 2025
Dddr. Mira Delavec Touhami - pogovor o novih literarnih delih

Trikratna doktorica Mira Delavec Touhami je pripravila tri domoznanska knjižna dela povezana z našo literarno zgodovino. Roman Iztrgane korenine je pred kratkim izdala pri Celjski Mohorjevi družbi, predstavili pa smo še dve drugi deli za mladino povezani z imenom Matije Valjavca.

Dddr. Mira Delavec Touhami - pogovor o novih literarnih delih

Trikratna doktorica Mira Delavec Touhami je pripravila tri domoznanska knjižna dela povezana z našo literarno zgodovino. Roman Iztrgane korenine je pred kratkim izdala pri Celjski Mohorjevi družbi, predstavili pa smo še dve drugi deli za mladino povezani z imenom Matije Valjavca.

Jože Bartolj

kulturaliteraturaMira Delavec TouhamiIztrgane korenineMatija Valjavec

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|9. 10. 2025
Raba tehnologije v geografskih informacijskih sistemih

Konec septembra se je na Centru za energetsko učinkovitost Inštituta Jožef Štefan odvil drugi seminar z naslovom »Uporaba tehnologije geografskih informacijskih sistemov za energetsko načrtovanje«. Blaž Lesnik se je pogovarjal z dr. Juretom Čižman z Inštituta Jožef Štefan in vodjo seminarja dr. Tomažem Šturmom.

Raba tehnologije v geografskih informacijskih sistemih

Konec septembra se je na Centru za energetsko učinkovitost Inštituta Jožef Štefan odvil drugi seminar z naslovom »Uporaba tehnologije geografskih informacijskih sistemov za energetsko načrtovanje«. Blaž Lesnik se je pogovarjal z dr. Juretom Čižman z Inštituta Jožef Štefan in vodjo seminarja dr. Tomažem Šturmom.

Blaž Lesnik, Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Svetovalnica

VEČ ...|9. 10. 2025
Črevesje - naši drugi možgani?

Spregovorili smo o povezavi med črevesjem in našim zdravjem. Kako delujejo naši drugi možgani, kot nekateri pravijo črevesju, in na kakšen način prehrana, stres in življenjski slog vplivajo na ravnovesje črevesnih bakterij? Z nami je bila dr. Teja Klančič.

Črevesje - naši drugi možgani?

Spregovorili smo o povezavi med črevesjem in našim zdravjem. Kako delujejo naši drugi možgani, kot nekateri pravijo črevesju, in na kakšen način prehrana, stres in življenjski slog vplivajo na ravnovesje črevesnih bakterij? Z nami je bila dr. Teja Klančič.

Blaž Lesnik

zdravječrevesjebakterijeprehranasvetovanje

Duhovna misel

VEČ ...|9. 10. 2025
Sklepni dotik

Fadis je bil eden največjih kiparjev stare Grčije. Pripovedujejo, da je bil izredno pazljiv in je z izredno skrbjo oblikoval zadnje udarce, s katerimi je oblikoval ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Sklepni dotik

Fadis je bil eden največjih kiparjev stare Grčije. Pripovedujejo, da je bil izredno pazljiv in je z izredno skrbjo oblikoval zadnje udarce, s katerimi je oblikoval ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost