Da so dobra oskrba v bolnišnici in topli človeški odnosi ključ do uspešnega zdravljenja, ve dobro ena od treh prejemnikov Hipokratovega priznanja prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, ki je opravila izjemno delo na področju raziskovanja medicine in prepoznavnosti slovenske medicinske dediščine. 

Tudi hrana lahko lepo pomaga pri ohranjanju zdravja in pri preprečevanju prehladov. Prehrana naj bo pestra, mešana, bogata s sadjem in zelenjavo. Hkrati poskrbimo, da bomo redno imeli obroke, ne da bo prvi obrok šele popoldne, na pragu večera. Pri sadju so na prvem mestu domača jabolka, sledijo pomaranče, mandarine, grenivke, zlasti rdeče, tudi kakšne fige, suhe slive ... Zelenjava naj bo sezonska: por, zelje - sveže ali kislo, kisla repa, sveža koleraba ... Zelo bogat s C vitaminom in železom je peteršilj. Svežega narežemo in damo na kruh, namazan z maslom. Sicer pa ga jedem dodajamo ob koncu priprave oziroma kuhanja, lahko ga postrežemo v posebni skodelici in si ga vsak po okusu dodaja. Zdravju koristita tudi česen in čebula, sploh sveža, presna. Čebulo naprimer lahko za malico narežemo in ponudimo k suhi salami. Lahko jo umešamo k skuti, pokapljamo z bučnim oljem ...

Govorili smo o težavi, ki sicer ni življenjsko ogrožajoča, je pa lahko skrajno moteča. Kaj lahko pri kroničnem zaprtju storimo sami in kdaj poiskati zdravniško pomoč? Kaj privede do pojava lenega črevesja in kako si pomagati, če se pojavijo hemoroidi. Na ta in podobna vprašanja je odgovarjal naš gost, kirurg prim. Valentin Sojar.

Branko Ravnik je maja, ko je nastopil funkcijo Prehranskega varuha, postavil tri prioritete za svoj pet-letni mandat: ničelno toleranco do nepoštenih praks v verigi s hrano, vzpostavitev novega poslovnega modela za certificirano pridelavo ter promocijo dobrih praks. Po 100 dneh opravljanja funkcije je stopil pred novinarje.

Gostja junijske oddaje je bila Štefanija Lukič Zlobec, predsednica Spominčice – Alzheimer Slovenija. Tema pogovora pa, kaj lahko sami storimo za to, da ne zbolimo za demenco oziroma, da bolezen vsaj zamaknemo. V resnici namreč nismo povsem nemočni; marsikaj je v naši moči. Redna fizična aktivnost, zdrava prehrana, kakovosten spanec, družabno življenje, ustvarjalnost in umska vadba so preventivne dejavnosti, ki so nam pri tem lahko v veliko pomoč.

Tokrat smo povabili na dogodke, ki jih prinaša mednarodna Noč gegrafije in izpostavili večerni kolesarski izlet po Ljubljani. V drugem delu pa je ultrakolesar Stanko Verstovšek spregovoril o poteku svojega delovnega dneva in o prehrani, ki jo mora športnik takšnega kova uživati.

Ameriški podatki o duševnem zdravju najstnikov kažejo, da je vsaka tretja najstnica v zadnjem letu resno premišljevala o samomoru, stopnja depresije pa se je v zadnjem desetletju podvojila pri vseh najstnikih. Strokovnjaki izpostavljajo naslednje rešitve: zdrava prehrana, gibanje v naravi in medsebojni odnosi. S pomočjo spletne strani Aleteia.si smo že lani pripravili dva prispevka s to tematiko in smo ju ob tednu katoliškega šolstva ponovili.

Na Inštitutu za nutricionistiko so pripravili poletno serijo prispevkov, v katerih razkrivajo ozadja zanimivih prehranskih mitov in vprašanj. Teme objavljajo na spletni strani prehrana.si. Javnost želijo seznaniti z verodostojnimi vsebinami na področju prehrane. Varnost živil na pikniku, Kaj je slabše - sladkor ali sladila? in še mnogo drugih zelo aktualnih vprašanj. V studiu smo gostili prof. dr. Igorja Pravsta, vodjo raziskovalne skupine Prehrana in javno zdravje.