Slovencem po svetu in domovini
V Beneški palači v Naborjetu bodo v nedeljo popoldne odprli fotografsko razstavo o Tromeji umetnika Davideja Degana. Slednji je tudi avtor knjige Sclavanie, ki preko slik, pričevanj in esejev pripoveduje o pokrajini, kulturi in življenju v beneških vaseh. Knjiga je pred tremi leti izšla v italijanščini, slovenščini, furlanščini in angleščini in obravnava zgodovino, spremembe, vojne, potres in izseljevanje na območju ob meji. Slednje zaznamujeta dve tradiciji, slovansko-poganska in krščanska, ki še sobivata. V zadnjih mesecih se je Degano lotil fotografiranja v vaseh Rezije in Kanalske doline. Prav zaradi tega bodo fotografsko razstavo odprli prav v Beneški palači, ki velja za kulturno referenčno točko v okviru Skupnosti gorskega območja Železna in Kanalska dolina. Razstavo organizira Združenje don Mario Cernet v sodelovanju z Združenjem don Eugenio Blanchini, kulturnim društvom Rozajanski dum in Svetom slovenskih organizacij.
Slovencem po svetu in domovini
V Beneški palači v Naborjetu bodo v nedeljo popoldne odprli fotografsko razstavo o Tromeji umetnika Davideja Degana. Slednji je tudi avtor knjige Sclavanie, ki preko slik, pričevanj in esejev pripoveduje o pokrajini, kulturi in življenju v beneških vaseh. Knjiga je pred tremi leti izšla v italijanščini, slovenščini, furlanščini in angleščini in obravnava zgodovino, spremembe, vojne, potres in izseljevanje na območju ob meji. Slednje zaznamujeta dve tradiciji, slovansko-poganska in krščanska, ki še sobivata. V zadnjih mesecih se je Degano lotil fotografiranja v vaseh Rezije in Kanalske doline. Prav zaradi tega bodo fotografsko razstavo odprli prav v Beneški palači, ki velja za kulturno referenčno točko v okviru Skupnosti gorskega območja Železna in Kanalska dolina. Razstavo organizira Združenje don Mario Cernet v sodelovanju z Združenjem don Eugenio Blanchini, kulturnim društvom Rozajanski dum in Svetom slovenskih organizacij.
Slovencem po svetu in domovini
Na tromeji Slovenija-Italija-Avstrija bo to nedeljo spet moč začutiti čezmejno božično vzdušje v izvorni obliki. Združenje don Mario Černet v sodelovanju z župnijo Ukve in Združenjem don Eugenio Blanchini pripravlja poseben koncert. V cerkvi v Ukvah bodo ob 17.30 s slovenskimi adventnimi in božičnimi pesmimi nastopili zbor iz Furlanije-Julijske krajine, to je Lojze Bratuž iz Gorice, zbor z avstrijske Koroške, to je Kvartet spodnje Ziljske doline in zbor iz Slovenije, to je Amor vincit. Nekaj skladb bo zaigral tudi nadarjeni in že priljubljeni ukovški pianist Matteo Schönberg. Združenje don Mario Cernet je po poročanju petnajstdnevnika Dom še posebej veselo, da so sosedi in prijatelji na Zilji sestavili kvartet prav za to priložnost. Ostajamo v Kanalski dolini. Že v nedeljskem popoldnevu, ob 15.00, pa vabi Slovensko kulturno središče Planika v večnamensko dvorano v Ukvah. V okviru prireditve Pričevanja-Testimonianze bodo predstavili knjigo Kanalska saga dr. Rafka Dolharja, kuharske knjige, in pričevanja o Ukovških planinah in obnovi starega oltarja v Ovčji vasi. Planika organizira prireditev v sodelovanju z Inštitutom za slovensko kulturo, SPD Zila, Krščansko kulturno zvezo in Založbo Mladika.
Slovencem po svetu in domovini
Na tromeji Slovenija-Italija-Avstrija bo to nedeljo spet moč začutiti čezmejno božično vzdušje v izvorni obliki. Združenje don Mario Černet v sodelovanju z župnijo Ukve in Združenjem don Eugenio Blanchini pripravlja poseben koncert. V cerkvi v Ukvah bodo ob 17.30 s slovenskimi adventnimi in božičnimi pesmimi nastopili zbor iz Furlanije-Julijske krajine, to je Lojze Bratuž iz Gorice, zbor z avstrijske Koroške, to je Kvartet spodnje Ziljske doline in zbor iz Slovenije, to je Amor vincit. Nekaj skladb bo zaigral tudi nadarjeni in že priljubljeni ukovški pianist Matteo Schönberg. Združenje don Mario Cernet je po poročanju petnajstdnevnika Dom še posebej veselo, da so sosedi in prijatelji na Zilji sestavili kvartet prav za to priložnost. Ostajamo v Kanalski dolini. Že v nedeljskem popoldnevu, ob 15.00, pa vabi Slovensko kulturno središče Planika v večnamensko dvorano v Ukvah. V okviru prireditve Pričevanja-Testimonianze bodo predstavili knjigo Kanalska saga dr. Rafka Dolharja, kuharske knjige, in pričevanja o Ukovških planinah in obnovi starega oltarja v Ovčji vasi. Planika organizira prireditev v sodelovanju z Inštitutom za slovensko kulturo, SPD Zila, Krščansko kulturno zvezo in Založbo Mladika.
Slovencem po svetu in domovini
Šestnajsti november 2023 bo datum, ki bo ostal zapisan v zgodovini slovenske manjšine v Italiji, saj je od tistega dne slovenščina uradno postala predmet in učni jezik v vseh šolah Kanalske doline, piše petnajstdnevnik Dom. Pouk je stekel v okviru ministrske eksperimentacije po dolgoletnih naporih lokalnih uprav – resoluciji v prid večjezičnemu pouku sta občini Trbiž in Naborjet Ovča vas sicer sprejeli leta 2010. Ne gre spregledati prizadevanje nekaterih organizacij slovenske in nemške jezikovne skupnosti in odločilnega posega ustanov Republike Slovenije, ki so zagotovile učiteljici za letošnje šolsko leto – prva je na razpolago od 16. novembra, druga bo od decembra, saj v slovenski manjšini v Italiji ni bilo na voljo potrebnega kadra. S političnega vidika je najbolj zaslužen naborješko ovški župan Boris Preschern, ki je od začetka svojega županovanja leta 2014 med glave cilje postavil trijezični pouk. Dom med zaslužnimi navaja tudi Svet slovenskih organizacij, ki je preko svojih krajevnih članic, to sta združenji don Mario Cernet in don Eugenio Blanchini, odigral še kako pomembno vlogo pri vzpostavitvi večjezičnega pouka v Ukvah in na Trbižu. Kdo je zaslužen za večjezični pouk v Kanalski dolini, je že pred enim letom, takoj po ministrskem priznanju, jasno dala vedeti Občina Naborjet Ovčja vas, ko je izročila priznanja deželni odbornici za šolstvo Alessi Rosolen, nekdanjim občinskim odbornikom za šolstvo na Trbižu Barbari Lagger in v Naborjetu Ovčji vasi Stefanu Busettiniju, ter združenju don Mario Cernet in društvu Kanaltaler Kulturverein.
Slovencem po svetu in domovini
Šestnajsti november 2023 bo datum, ki bo ostal zapisan v zgodovini slovenske manjšine v Italiji, saj je od tistega dne slovenščina uradno postala predmet in učni jezik v vseh šolah Kanalske doline, piše petnajstdnevnik Dom. Pouk je stekel v okviru ministrske eksperimentacije po dolgoletnih naporih lokalnih uprav – resoluciji v prid večjezičnemu pouku sta občini Trbiž in Naborjet Ovča vas sicer sprejeli leta 2010. Ne gre spregledati prizadevanje nekaterih organizacij slovenske in nemške jezikovne skupnosti in odločilnega posega ustanov Republike Slovenije, ki so zagotovile učiteljici za letošnje šolsko leto – prva je na razpolago od 16. novembra, druga bo od decembra, saj v slovenski manjšini v Italiji ni bilo na voljo potrebnega kadra. S političnega vidika je najbolj zaslužen naborješko ovški župan Boris Preschern, ki je od začetka svojega županovanja leta 2014 med glave cilje postavil trijezični pouk. Dom med zaslužnimi navaja tudi Svet slovenskih organizacij, ki je preko svojih krajevnih članic, to sta združenji don Mario Cernet in don Eugenio Blanchini, odigral še kako pomembno vlogo pri vzpostavitvi večjezičnega pouka v Ukvah in na Trbižu. Kdo je zaslužen za večjezični pouk v Kanalski dolini, je že pred enim letom, takoj po ministrskem priznanju, jasno dala vedeti Občina Naborjet Ovčja vas, ko je izročila priznanja deželni odbornici za šolstvo Alessi Rosolen, nekdanjim občinskim odbornikom za šolstvo na Trbižu Barbari Lagger in v Naborjetu Ovčji vasi Stefanu Busettiniju, ter združenju don Mario Cernet in društvu Kanaltaler Kulturverein.
Slovencem po svetu in domovini
V Kulturnem domu Simona Gregorčiča v Kobaridu bo jutri potekalo 51. Novoletno srečanje, tradicionalna prireditev Slovencev z obeh strani meje. Slavnostni nagovor bo imel minister Matej Arčon, v imenu Slovencev iz Benečije, Rezije in Kanalske doline pa bo govoril predsednik združenja don Eugenio Blanchini, Igor Jelen, ki je bil pred časom tudi govornik na Dnevu emigranta v Čedadu. V pogovoru za naš radio je naglasil, da se življenje spreminja in da je vse več možnosti za življenje na podeželju, tudi v zamejskih dolinah. Kulturni program jutrišnjega 51. Novoletnega srečanja v Kobaridu bodo oblikovali posamezniki in skupine z obeh strani meje. Nastopili bodo mešani pevski zbor Sveti Anton iz Kobarida, Barski oktet in Otroška folklorna skupina dvojezične šole v Špetru. Podelili bodo Gujonovo priznanje.
Slovencem po svetu in domovini
V Kulturnem domu Simona Gregorčiča v Kobaridu bo jutri potekalo 51. Novoletno srečanje, tradicionalna prireditev Slovencev z obeh strani meje. Slavnostni nagovor bo imel minister Matej Arčon, v imenu Slovencev iz Benečije, Rezije in Kanalske doline pa bo govoril predsednik združenja don Eugenio Blanchini, Igor Jelen, ki je bil pred časom tudi govornik na Dnevu emigranta v Čedadu. V pogovoru za naš radio je naglasil, da se življenje spreminja in da je vse več možnosti za življenje na podeželju, tudi v zamejskih dolinah. Kulturni program jutrišnjega 51. Novoletnega srečanja v Kobaridu bodo oblikovali posamezniki in skupine z obeh strani meje. Nastopili bodo mešani pevski zbor Sveti Anton iz Kobarida, Barski oktet in Otroška folklorna skupina dvojezične šole v Špetru. Podelili bodo Gujonovo priznanje.
Slovencem po svetu in domovini
V Čedadu v Beneški Sloveniji je na praznik svetih treh kraljev potekala tradicionalna prireditev Dan emigranta. 59-ič po vrsti sta jo pripravila Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza. Slavnostna govornika sta bila senatorka Tatjana Rojc in v imenu slovenskih organizacij predsednik Združenja don Eugenio Blanchini Igor Jelen. Zbrane je pozdravila tudi županja občine Čedad. Dogajanje so s pristnimi beneškimi pesmimi popestrili mladi beneški glasbeniki, predstavljene so bile tudi tri pesmi iz lanskoletnega 34. Sejma Beneške piesmi. Prireditev se je zaključila s komedijo Jest san Berto v izvedbi Beneškega gledališča. Dogodka so se udeležili številni predstavniki oblasti in institucij tako iz dežele Furlanije Julijske krajine kot iz Slovenije ter župani obmejnih občin in Posočja. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je v pozdravu podčrtal edinstvenost čezmejnega prostora, ki je preplet različnih kultur in narodov. Zahvalil se je slovenskim organizacijam, ki gojijo slovensko kulturo in identiteto ter hkrati tudi italijanskim mestom, ki razumejo položaj Slovencev, ki sprejemajo in se zavedajo, da nas ta raznolikost še kako bogati.
Slovencem po svetu in domovini
V Čedadu v Beneški Sloveniji je na praznik svetih treh kraljev potekala tradicionalna prireditev Dan emigranta. 59-ič po vrsti sta jo pripravila Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza. Slavnostna govornika sta bila senatorka Tatjana Rojc in v imenu slovenskih organizacij predsednik Združenja don Eugenio Blanchini Igor Jelen. Zbrane je pozdravila tudi županja občine Čedad. Dogajanje so s pristnimi beneškimi pesmimi popestrili mladi beneški glasbeniki, predstavljene so bile tudi tri pesmi iz lanskoletnega 34. Sejma Beneške piesmi. Prireditev se je zaključila s komedijo Jest san Berto v izvedbi Beneškega gledališča. Dogodka so se udeležili številni predstavniki oblasti in institucij tako iz dežele Furlanije Julijske krajine kot iz Slovenije ter župani obmejnih občin in Posočja. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je v pozdravu podčrtal edinstvenost čezmejnega prostora, ki je preplet različnih kultur in narodov. Zahvalil se je slovenskim organizacijam, ki gojijo slovensko kulturo in identiteto ter hkrati tudi italijanskim mestom, ki razumejo položaj Slovencev, ki sprejemajo in se zavedajo, da nas ta raznolikost še kako bogati.
Naš gost
Igor Tuta je pred kratkim praznoval osemdesetletnico. Je vsestranski kulturni delavec, s pomembno in dolgoletno vlogo med Slovenci v zamejskem prostoru. Vso svojo delovno dobo je posvetil Radiu Trst A, sodeloval je tudi pri številnih televizijskih dokumentarnih oddajah. Od otroštva predan skavt, tudi po njegovi zaslugi je v tržaškem okolju to gibanje zelo živo. Med njegovimi vidnejšimi zanimanji je tudi filatelija. V zadnjih letih pa se največ posveča publicistiki.
Svetovalnica
V Prazničnem jutru velikega petka - ko so v ospredju žalovanje, premišljevanje o preizkušnjah, trpljenju, pa tudi možnosti, ko se ob odpovedih lahko še bolj odpremo Bogu ter postanemo razpoložljivejši za Njegovo milost in delovanje - smo k pogovoru povabili Tomaža Mikuša, jezuita, ki je med drugim tudi duhovni voditelj programa za zlorabljene Od bolečine k milosti.
Kmetijska oddaja
Zadnje informacije o izbruhu slinavke in parkljevke na Madžarskem in Slovaškem, v osrednjem delu pa je mag. Jože Mohar opozoril na dobro prakso setve koruze za silažo. Na koncu pa še nekaj informacij za rejce drobnice.
Moja zgodba
Tokrat smo prisluhnili zanimivi in ganljivi pripovedi Pavle Kovač Škraba, ki je kot begunka, skupaj s starši, pred skoraj osemdesetimi leti zapustila Slovenijo in preko begunskih taborišč v Avstriji prispela v Argentino. Tudi tam je bila njihova družina zelo preizkušena. To je bil 1. del pričevanja.
Duhovna misel
Nekoč je vladal kralj, ki ni imel otrok. Poslal je sle po vsem kraljestvu. Ljudem je sporočil, da se lahko vsak mlad ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Ritem srca
Dnevu primerno nas je glasba vodila k razmišljanju o križu. Z glasbo in izvajalci smo simbolično romali od slovenskega Ribniškega pasijona, na Hrvaško, k Marinu Karačiču in VIS Veritas aeterna, pa potem k norveški vokalni zasedbi iz Osla, od tam pa čez lužo k novi glasbi prijateljske naveze, ki deluje pod imenom Sons Of Sunday – Sinovi nedelje. Naše glasbeno potovanje po poti križa smo sklenili na jugu, v Argentini, pri pevki Athenas.
Petkov večer
V času, ki je rezerviran za oddajo Petkov večer, smo prisluhnili Pasijonu Mengore, ki ga je leta 2010 v obliki sonetnega venca napisal Leon Oblak.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Doživetja narave
4. julija letos bo minilo sto let od smrti »moža osmih blagrov«, kot je Piera Giorgia Frassatija imenoval papež Janez Pavel II. S svojo predanostjo socialni pravičnosti, dobrodelnosti in z vero, ki jo je živel skozi dejanja, je utelešal duha blagrov. Med jubilejnim svetoletnim srečanjem mladih bo Frassati 3. avgusta razglašen za svetnika. Na veliki petek smo osvetlili njegovo življenje in njegov odnos do gora, ki jih je zelo rad obiskoval.