Kulturni utrinki
18. marca je minilo natančno pol stoletja od izida Pahorjeve in Rebulove knjige Edvard Kocbek – pričevalec našega časa. Najpomembnejši del te knjige je pogovor z Edvardom Kocbekom, kjer je kot eden izmed voditeljev odpora proti okupatorju, razkrinkal medvojni partijski teror in povojni množični umor neoboroženih domobrancev. Ob tem je Igor Omerza izdal knjigo Kocbekovo tržaško pričevanje in Udba, ki smo jo tokrat predstavili.
Kulturni utrinki
18. marca je minilo natančno pol stoletja od izida Pahorjeve in Rebulove knjige Edvard Kocbek – pričevalec našega časa. Najpomembnejši del te knjige je pogovor z Edvardom Kocbekom, kjer je kot eden izmed voditeljev odpora proti okupatorju, razkrinkal medvojni partijski teror in povojni množični umor neoboroženih domobrancev. Ob tem je Igor Omerza izdal knjigo Kocbekovo tržaško pričevanje in Udba, ki smo jo tokrat predstavili.
Moja zgodba
Igor Omerza je izdal novo knjigo z naslovom Kocbek, Pahor, Jančar in Udba. Knjiga obravnava spremljanje treh pisateljev, ki jih je nadzorovala tajna politična policija bivšega komunističnega sistema. Avtor poudarja, da je še leta 1987 v Sloveniji Udba strogo nadzorovala več kot tisoč posameznikov ter še 15. 000 drugih, ki so bili z njimi povezani. Poleg tega so opravili skoraj 7 tisoč popolnih preverb in slabih 95 tisoč delnih preverb. Skupaj so torej v enem letu, tik pred začetkom demokratičnih sprememb še vedno nadzorovali skoraj 120.000 oseb.
Moja zgodba
Igor Omerza je izdal novo knjigo z naslovom Kocbek, Pahor, Jančar in Udba. Knjiga obravnava spremljanje treh pisateljev, ki jih je nadzorovala tajna politična policija bivšega komunističnega sistema. Avtor poudarja, da je še leta 1987 v Sloveniji Udba strogo nadzorovala več kot tisoč posameznikov ter še 15. 000 drugih, ki so bili z njimi povezani. Poleg tega so opravili skoraj 7 tisoč popolnih preverb in slabih 95 tisoč delnih preverb. Skupaj so torej v enem letu, tik pred začetkom demokratičnih sprememb še vedno nadzorovali skoraj 120.000 oseb.
Od slike do besede
Oddaja Od slike do besede je tokrat prinesla premišljevanje dveh literatov o dveh pesnikih.
Esejist in pisatelj dr. Denis Poniž je nekaj besed namenil letos preminulemu profesorju Francetu Piberniku, esejista in prevajalca dr. Andreja Capudra pa je vznemirjal Edvard Kocbek.
Od slike do besede
Oddaja Od slike do besede je tokrat prinesla premišljevanje dveh literatov o dveh pesnikih.
Esejist in pisatelj dr. Denis Poniž je nekaj besed namenil letos preminulemu profesorju Francetu Piberniku, esejista in prevajalca dr. Andreja Capudra pa je vznemirjal Edvard Kocbek.
Kulturni utrinki
V sredo 13. februarja ob 19.30 bo v Knjižnici Medvode predstavitev knjige dr. Mirka Bogomirja Mikliča z naslovom Sredi krute sile nežno trajam, o Edvardu Kocbeku, ki je izšla pri Mohorjevi iz Celovca.Javni sklad RS za kulturne dejavnosti prireja v Zavodu sv. Stanislava od 14. do 17. februarja tradicionalno srečanje ljubljanskih zborov, ki bo letos potekalo že 49. leto.V Četrtek, 14. februarja ob 11. uri bodo v Narodnem muzeju Slovenije na Metelkovi odprli gostujočo razstavo z naslovom Maksimilijan Skalar – človek mnogoterih talentov in vrlin.Zveza kulturnih društev Nova Gorica prireja v soboto 16. februarja drugi koncert v okviru Goriških zborovskih srečanj na katerem bo nastopil Oktet Gallus.
Kulturni utrinki
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 19. marec 2025 ob 05-ih
Svetovalnica
V terminu jutranje Svetovalnice ob 8h, so bile na sporedi Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček.
Slovencem po svetu in domovini
Magda Wolnik-Mierzwa, novinarka in ustanoviteljica Skupnosti sv. Egidija v Varšavi na Poljskem, je v soboto, 15. marca 2025, v Peterlinovi dvorani v Trstu prejela 15. Nagrado Nadje Maganja. Podeljujejo jo Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta, Slovenska zamejska skavtska organizacija, Nadjina družina ter Skupnost sv. Egidija v Furlaniji-Julijski krajini. Z njo nagradijo ženske, ki utelešajo vrednote, ki so bile pri srcu prezgodaj umrli tržaški šolnici, publicistki in kulturni delavki Nadji Maganja Jevnikar. Letošnja nagrajenka se je rodila v bližini Gdanska leta 1977, študirala je sociologijo in novinarstvo. Z možem in tremi posvojenimi otroki živi v Varšavi. Zaposlena je pri katoliški radijski in televizijski družbi, ki je del Papeške fundacije za Cerkev v stiski. Dokumentarce o položaju odrinjenih, a tudi o delu v njihovo korist, je posnela po vsem svetu. Pri Skupnosti sv. Egidija se posveča zlasti ostarelim in brezdomcem, zadnja leta še posebej beguncem iz Ukrajine.
Naš gost
Teolog, publicist, popotnik, kolesar in direktor Fundacije Socoba, ki upravlja baziliko v Ogleju, Andrea Bellavite je v svojem življenju prehodil zanimivo pot od župnika do župana. Pravi, da delo sploh ni tako različno, saj je bil v obeh službah pozoren predvsem na reveže, begunce in odrinjene. Zelo rad hodi in je idejni oče dveh poti: Nebeškega in Goriškega Camina. Spregovoril je tudi o poslanstvu starodavne oglejske bazilike v današnjem času.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba smo prisluhnili trem pričevalcem, ki jih je v začetku leta 2024 med Slovenci v Avstraliji posnel sodelavec Študijskega centra za narodno spravo Renato Podbersič. Svoje življenjske zgodbe so z nami delili Francke Anžin, Lidije Čušin in Mirka Cudermana.
Kulturni utrinki
18. marca je minilo natančno pol stoletja od izida Pahorjeve in Rebulove knjige Edvard Kocbek – pričevalec našega časa. Najpomembnejši del te knjige je pogovor z Edvardom Kocbekom, kjer je kot eden izmed voditeljev odpora proti okupatorju, razkrinkal medvojni partijski teror in povojni množični umor neoboroženih domobrancev. Ob tem je Igor Omerza izdal knjigo Kocbekovo tržaško pričevanje in Udba, ki smo jo tokrat predstavili.
Komentar Domovina.je
V tokratnem komentarju avtorica razmišlja, da v Sloveniji potekata trenutno vsaj dve pomembni stvari, ki kažeta na usmerjenost vladajoče koalicije, ki bi nas morali skrbeti. Gre za področji Zdravstva in turizma.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je sestro Nikolina prosila za nasvet za pripravo sočnih piščančjih prsi. Sestra je povedala, da jih lahko dela v omaki kot piščančje zrezke, lahko naredi obaro ali pa jih prepraži za rižoto ali h kuhanim testeninam. Meso nareže na koščke in soli, po želji doda še poper in pokaplja z olivnim oljem. To lahko stori že zvečer in si s tem pomaga k hitrejši pripravi jedi. Čebulo olupimo in sesekljamo ter damo pražit. Takoj dodamo še narezano meso. Prilijemo nekaj žlic tekočine in nežno dušimo, da meso ostane mehko. Če bomo delali rižoto, lahko dodamo polnozrnat ali navadni glaziran riž ali ajdovo kašo, zalijemo z dvakratno količino vrele vode (lahko uporabimo tudi krompirjevko). Posolimo, dodamo lovorjev list in pokrijemo, da se mirno kuha oziroma brbota. Za zrezke pa meso ustrezno nareže in posoli, nežno popra in doda nekaj kapljic olja. To lahko stori zvečer, naloži v posodo in pokrije. Naslednji dan jih hitro opeče, da bodo ostali sočni. Ob meso lahko naložimo fino sesekljano čebulico, stisnemo malo česna in dobimo nekaj omake, ki jo po potrebi zgostimo.