Naš gost

VEČ ...|15. 3. 2025
Andrea Bellavite

Teolog, publicist, popotnik, kolesar in direktor Fundacije Socoba, ki upravlja baziliko v Ogleju, Andrea Bellavite je v svojem življenju prehodil zanimivo pot od župnika do župana. Pravi, da delo sploh ni tako različno, saj je bil v obeh službah pozoren predvsem na reveže, begunce in odrinjene. Zelo rad hodi in je idejni oče dveh poti: Nebeškega in Goriškega Camina. Spregovoril je tudi o poslanstvu starodavne oglejske bazilike v današnjem času.

Andrea Bellavite

Teolog, publicist, popotnik, kolesar in direktor Fundacije Socoba, ki upravlja baziliko v Ogleju, Andrea Bellavite je v svojem življenju prehodil zanimivo pot od župnika do župana. Pravi, da delo sploh ni tako različno, saj je bil v obeh službah pozoren predvsem na reveže, begunce in odrinjene. Zelo rad hodi in je idejni oče dveh poti: Nebeškega in Goriškega Camina. Spregovoril je tudi o poslanstvu starodavne oglejske bazilike v današnjem času.

spominživljenjehojapopotništvocaminoGoriški CaminoGoricaEvropska prestolnica kulturekultura

Naš gost

Andrea Bellavite

Teolog, publicist, popotnik, kolesar in direktor Fundacije Socoba, ki upravlja baziliko v Ogleju, Andrea Bellavite je v svojem življenju prehodil zanimivo pot od župnika do župana. Pravi, da delo sploh ni tako različno, saj je bil v obeh službah pozoren predvsem na reveže, begunce in odrinjene. Zelo rad hodi in je idejni oče dveh poti: Nebeškega in Goriškega Camina. Spregovoril je tudi o poslanstvu starodavne oglejske bazilike v današnjem času.

VEČ ...|15. 3. 2025
Andrea Bellavite

Teolog, publicist, popotnik, kolesar in direktor Fundacije Socoba, ki upravlja baziliko v Ogleju, Andrea Bellavite je v svojem življenju prehodil zanimivo pot od župnika do župana. Pravi, da delo sploh ni tako različno, saj je bil v obeh službah pozoren predvsem na reveže, begunce in odrinjene. Zelo rad hodi in je idejni oče dveh poti: Nebeškega in Goriškega Camina. Spregovoril je tudi o poslanstvu starodavne oglejske bazilike v današnjem času.

Blaž Lesnik

spominživljenjehojapopotništvocaminoGoriški CaminoGoricaEvropska prestolnica kulturekultura

Naš gost

VEČ ...|22. 2. 2025
Lojze Kobal

O svojem duhovniškem poslanstvu, glasbenem delu in še čem je pripovedoval župnik v Levpi Lojze Kobal. Igranja orgel se je učil pri prof. Jožetu Troštu, vodil razne pevske zbore, tudi v koprski stolnici, bil ravnatelj Orglarske šole Nova Gorica, na začetku pa sodeloval v enem prvih ansamblov, ki so ustvarjali t. i. duhovno ritmično glasbo, Klicarji.

Lojze Kobal

O svojem duhovniškem poslanstvu, glasbenem delu in še čem je pripovedoval župnik v Levpi Lojze Kobal. Igranja orgel se je učil pri prof. Jožetu Troštu, vodil razne pevske zbore, tudi v koprski stolnici, bil ravnatelj Orglarske šole Nova Gorica, na začetku pa sodeloval v enem prvih ansamblov, ki so ustvarjali t. i. duhovno ritmično glasbo, Klicarji.

spominživljenje

Naš gost

Lojze Kobal

O svojem duhovniškem poslanstvu, glasbenem delu in še čem je pripovedoval župnik v Levpi Lojze Kobal. Igranja orgel se je učil pri prof. Jožetu Troštu, vodil razne pevske zbore, tudi v koprski stolnici, bil ravnatelj Orglarske šole Nova Gorica, na začetku pa sodeloval v enem prvih ansamblov, ki so ustvarjali t. i. duhovno ritmično glasbo, Klicarji.

VEČ ...|22. 2. 2025
Lojze Kobal

O svojem duhovniškem poslanstvu, glasbenem delu in še čem je pripovedoval župnik v Levpi Lojze Kobal. Igranja orgel se je učil pri prof. Jožetu Troštu, vodil razne pevske zbore, tudi v koprski stolnici, bil ravnatelj Orglarske šole Nova Gorica, na začetku pa sodeloval v enem prvih ansamblov, ki so ustvarjali t. i. duhovno ritmično glasbo, Klicarji.

Marjan Bunič

spominživljenje

Iz naših krajev

VEČ ...|15. 2. 2025
Lenart, Celje, Mozirje, Novo mesto, Murska Sobota, Bled, Vrhnika

Poročali smo o večjih stiskah ljudi v Beli krajini, gradnji stanovanj v Celju, projektu zaposlovanja starejših v Slovenskih goricah, odprtju zbirnega centra na Vrhniki, vstavljanju mladic v reki Dreto in Savinjo, dograditvi nogometnega stadiona v Murski Soboti in gradnji parkirišč na Bledu.

Lenart, Celje, Mozirje, Novo mesto, Murska Sobota, Bled, Vrhnika

Poročali smo o večjih stiskah ljudi v Beli krajini, gradnji stanovanj v Celju, projektu zaposlovanja starejših v Slovenskih goricah, odprtju zbirnega centra na Vrhniki, vstavljanju mladic v reki Dreto in Savinjo, dograditvi nogometnega stadiona v Murski Soboti in gradnji parkirišč na Bledu.

politikadružbainfo

Iz naših krajev

Lenart, Celje, Mozirje, Novo mesto, Murska Sobota, Bled, Vrhnika

Poročali smo o večjih stiskah ljudi v Beli krajini, gradnji stanovanj v Celju, projektu zaposlovanja starejših v Slovenskih goricah, odprtju zbirnega centra na Vrhniki, vstavljanju mladic v reki Dreto in Savinjo, dograditvi nogometnega stadiona v Murski Soboti in gradnji parkirišč na Bledu.

VEČ ...|15. 2. 2025
Lenart, Celje, Mozirje, Novo mesto, Murska Sobota, Bled, Vrhnika

Poročali smo o večjih stiskah ljudi v Beli krajini, gradnji stanovanj v Celju, projektu zaposlovanja starejših v Slovenskih goricah, odprtju zbirnega centra na Vrhniki, vstavljanju mladic v reki Dreto in Savinjo, dograditvi nogometnega stadiona v Murski Soboti in gradnji parkirišč na Bledu.

Andrej Šinko

politikadružbainfo

Kulturni utrinki

VEČ ...|14. 2. 2025
Pogovor z Igorjem Komeljem

V dvorani Kulturnega doma v Gorici bo v nedeljo potekala osrednja proslava Slovencev v Italiji ob slovenskem kulturnem prazniku. Ob tem se je Blaž Lesnik pogovarjal z vodjo Kulturnega doma v Gorici Igorjem Komeljem.

Pogovor z Igorjem Komeljem

V dvorani Kulturnega doma v Gorici bo v nedeljo potekala osrednja proslava Slovencev v Italiji ob slovenskem kulturnem prazniku. Ob tem se je Blaž Lesnik pogovarjal z vodjo Kulturnega doma v Gorici Igorjem Komeljem.

kulturaKulturni dom GoricaIgor Komel

Kulturni utrinki

Pogovor z Igorjem Komeljem

V dvorani Kulturnega doma v Gorici bo v nedeljo potekala osrednja proslava Slovencev v Italiji ob slovenskem kulturnem prazniku. Ob tem se je Blaž Lesnik pogovarjal z vodjo Kulturnega doma v Gorici Igorjem Komeljem.

VEČ ...|14. 2. 2025
Pogovor z Igorjem Komeljem

V dvorani Kulturnega doma v Gorici bo v nedeljo potekala osrednja proslava Slovencev v Italiji ob slovenskem kulturnem prazniku. Ob tem se je Blaž Lesnik pogovarjal z vodjo Kulturnega doma v Gorici Igorjem Komeljem.

Jože Bartolj

kulturaKulturni dom GoricaIgor Komel

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|12. 2. 2025
Želite nastopiti na Dobrodošli doma 2025?

Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu je objavil javni poziv za sodelovanje na Dobrodošli doma 2025. Ta tradicionalna prireditev bo tokrat potekala v sklopu Evropske prestolnice kulture, ki je v obeh Goricah. Dogodek bo po navedbah urada nadgrajen in razširjen, osrednji del bo v soboto, 21. junija, z nastopi umetniških in kulturnih skupin ter posameznikov iz zamejstva in sveta. Točka ne sme biti daljša od deset minut. Sodelujejo lahko posamezniki, skupine, slovenska društva in organizacije iz zamejstva in tujine, ki delujejo na področju povezovanja Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja. Prispele ponudbe bo ocenila posebna komisija in presojala glede na umetniško kakovost zasedbe, enakovredno zastopanost kulturno-umetniških in geografskih področij, nastop bo moral biti tudi skladen s programskimi usmeritvami režiserja. Rok za prijavo je 28. februar.

Želite nastopiti na Dobrodošli doma 2025?

Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu je objavil javni poziv za sodelovanje na Dobrodošli doma 2025. Ta tradicionalna prireditev bo tokrat potekala v sklopu Evropske prestolnice kulture, ki je v obeh Goricah. Dogodek bo po navedbah urada nadgrajen in razširjen, osrednji del bo v soboto, 21. junija, z nastopi umetniških in kulturnih skupin ter posameznikov iz zamejstva in sveta. Točka ne sme biti daljša od deset minut. Sodelujejo lahko posamezniki, skupine, slovenska društva in organizacije iz zamejstva in tujine, ki delujejo na področju povezovanja Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja. Prispele ponudbe bo ocenila posebna komisija in presojala glede na umetniško kakovost zasedbe, enakovredno zastopanost kulturno-umetniških in geografskih področij, nastop bo moral biti tudi skladen s programskimi usmeritvami režiserja. Rok za prijavo je 28. februar.

družbarojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

Želite nastopiti na Dobrodošli doma 2025?

Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu je objavil javni poziv za sodelovanje na Dobrodošli doma 2025. Ta tradicionalna prireditev bo tokrat potekala v sklopu Evropske prestolnice kulture, ki je v obeh Goricah. Dogodek bo po navedbah urada nadgrajen in razširjen, osrednji del bo v soboto, 21. junija, z nastopi umetniških in kulturnih skupin ter posameznikov iz zamejstva in sveta. Točka ne sme biti daljša od deset minut. Sodelujejo lahko posamezniki, skupine, slovenska društva in organizacije iz zamejstva in tujine, ki delujejo na področju povezovanja Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja. Prispele ponudbe bo ocenila posebna komisija in presojala glede na umetniško kakovost zasedbe, enakovredno zastopanost kulturno-umetniških in geografskih področij, nastop bo moral biti tudi skladen s programskimi usmeritvami režiserja. Rok za prijavo je 28. februar.

VEČ ...|12. 2. 2025
Želite nastopiti na Dobrodošli doma 2025?

Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu je objavil javni poziv za sodelovanje na Dobrodošli doma 2025. Ta tradicionalna prireditev bo tokrat potekala v sklopu Evropske prestolnice kulture, ki je v obeh Goricah. Dogodek bo po navedbah urada nadgrajen in razširjen, osrednji del bo v soboto, 21. junija, z nastopi umetniških in kulturnih skupin ter posameznikov iz zamejstva in sveta. Točka ne sme biti daljša od deset minut. Sodelujejo lahko posamezniki, skupine, slovenska društva in organizacije iz zamejstva in tujine, ki delujejo na področju povezovanja Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja. Prispele ponudbe bo ocenila posebna komisija in presojala glede na umetniško kakovost zasedbe, enakovredno zastopanost kulturno-umetniških in geografskih področij, nastop bo moral biti tudi skladen s programskimi usmeritvami režiserja. Rok za prijavo je 28. februar.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|10. 2. 2025
Evropska prestolnica kulture

Z umetniškim spektaklom v Novi Gorici, ki si ga je v živo ogledalo več tisoč ljudi, se je na slovenski kulturni praznik z večurnim dogajanjem začela letošnja Evropska prestolnica kulture Nova Gorica-Gorica. 

Evropska prestolnica kulture

Z umetniškim spektaklom v Novi Gorici, ki si ga je v živo ogledalo več tisoč ljudi, se je na slovenski kulturni praznik z večurnim dogajanjem začela letošnja Evropska prestolnica kulture Nova Gorica-Gorica. 

kulturaEPKEvropska prestolnica kultureGO!2025

Kulturni utrinki

Evropska prestolnica kulture

Z umetniškim spektaklom v Novi Gorici, ki si ga je v živo ogledalo več tisoč ljudi, se je na slovenski kulturni praznik z večurnim dogajanjem začela letošnja Evropska prestolnica kulture Nova Gorica-Gorica. 

VEČ ...|10. 2. 2025
Evropska prestolnica kulture

Z umetniškim spektaklom v Novi Gorici, ki si ga je v živo ogledalo več tisoč ljudi, se je na slovenski kulturni praznik z večurnim dogajanjem začela letošnja Evropska prestolnica kulture Nova Gorica-Gorica. 

Jože Bartolj

kulturaEPKEvropska prestolnica kultureGO!2025

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|7. 2. 2025
Slovenski kulturni praznik v soseščini

Osrednji letošnji dogodek Slovencev v Italiji ob Prešernovem dnevu bo jutrišnja otvoritvena slovesnost Evropske prestolnice kulture v obeh Goricah, na kateri bo na petih glavnih prizoriščih sodelovalo več kot 2000 nastopajočih z obeh strani meje. Na Madžarskem proslavo pripravljajo nocoj v gledališki dvorani v Monoštru. Prirejata jo Zveza Slovencev na Madžarskem in Državna slovenska samouprava. Po navedbah Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu prireditev nosi naslov Iz sveta porabskih pravljic. Temeljna gradnika trdoživega duha slovenskega človeka sta od nekdaj bila jezik in kultura. Oba koreninita v starodavnem ljudskem izročilu, med drugim pravljičnem. Na Hrvaškem bodo Prešernov dan obeležili jutri v Hrvaškem kulturnem domu na Sušaku z gostovanjem Šentjakobskega gledališča Ljubljana, ki bo odigralo predstavo Dr. Moliere v režiji Milana Goloba.

Slovenski kulturni praznik v soseščini

Osrednji letošnji dogodek Slovencev v Italiji ob Prešernovem dnevu bo jutrišnja otvoritvena slovesnost Evropske prestolnice kulture v obeh Goricah, na kateri bo na petih glavnih prizoriščih sodelovalo več kot 2000 nastopajočih z obeh strani meje. Na Madžarskem proslavo pripravljajo nocoj v gledališki dvorani v Monoštru. Prirejata jo Zveza Slovencev na Madžarskem in Državna slovenska samouprava. Po navedbah Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu prireditev nosi naslov Iz sveta porabskih pravljic. Temeljna gradnika trdoživega duha slovenskega človeka sta od nekdaj bila jezik in kultura. Oba koreninita v starodavnem ljudskem izročilu, med drugim pravljičnem. Na Hrvaškem bodo Prešernov dan obeležili jutri v Hrvaškem kulturnem domu na Sušaku z gostovanjem Šentjakobskega gledališča Ljubljana, ki bo odigralo predstavo Dr. Moliere v režiji Milana Goloba.

družbarojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

Slovenski kulturni praznik v soseščini

Osrednji letošnji dogodek Slovencev v Italiji ob Prešernovem dnevu bo jutrišnja otvoritvena slovesnost Evropske prestolnice kulture v obeh Goricah, na kateri bo na petih glavnih prizoriščih sodelovalo več kot 2000 nastopajočih z obeh strani meje. Na Madžarskem proslavo pripravljajo nocoj v gledališki dvorani v Monoštru. Prirejata jo Zveza Slovencev na Madžarskem in Državna slovenska samouprava. Po navedbah Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu prireditev nosi naslov Iz sveta porabskih pravljic. Temeljna gradnika trdoživega duha slovenskega človeka sta od nekdaj bila jezik in kultura. Oba koreninita v starodavnem ljudskem izročilu, med drugim pravljičnem. Na Hrvaškem bodo Prešernov dan obeležili jutri v Hrvaškem kulturnem domu na Sušaku z gostovanjem Šentjakobskega gledališča Ljubljana, ki bo odigralo predstavo Dr. Moliere v režiji Milana Goloba.

VEČ ...|7. 2. 2025
Slovenski kulturni praznik v soseščini

Osrednji letošnji dogodek Slovencev v Italiji ob Prešernovem dnevu bo jutrišnja otvoritvena slovesnost Evropske prestolnice kulture v obeh Goricah, na kateri bo na petih glavnih prizoriščih sodelovalo več kot 2000 nastopajočih z obeh strani meje. Na Madžarskem proslavo pripravljajo nocoj v gledališki dvorani v Monoštru. Prirejata jo Zveza Slovencev na Madžarskem in Državna slovenska samouprava. Po navedbah Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu prireditev nosi naslov Iz sveta porabskih pravljic. Temeljna gradnika trdoživega duha slovenskega človeka sta od nekdaj bila jezik in kultura. Oba koreninita v starodavnem ljudskem izročilu, med drugim pravljičnem. Na Hrvaškem bodo Prešernov dan obeležili jutri v Hrvaškem kulturnem domu na Sušaku z gostovanjem Šentjakobskega gledališča Ljubljana, ki bo odigralo predstavo Dr. Moliere v režiji Milana Goloba.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|7. 2. 2025
Danes podelitev Prešernovih nagrad jutri začetek GO! 2025

V Cankarjevem domu bo danes zvečer vsakoletna državna proslava pred kulturnim praznikom, 8. februarjem. Nova Gorica skupaj z Gorico pa bo jutri uradno prevzela naziv Evropske prestolnice kulture.

Danes podelitev Prešernovih nagrad jutri začetek GO! 2025

V Cankarjevem domu bo danes zvečer vsakoletna državna proslava pred kulturnim praznikom, 8. februarjem. Nova Gorica skupaj z Gorico pa bo jutri uradno prevzela naziv Evropske prestolnice kulture.

kulturaPrešernove nagradeEvropska prestolnica kultureGO!2025

Kulturni utrinki

Danes podelitev Prešernovih nagrad jutri začetek GO! 2025

V Cankarjevem domu bo danes zvečer vsakoletna državna proslava pred kulturnim praznikom, 8. februarjem. Nova Gorica skupaj z Gorico pa bo jutri uradno prevzela naziv Evropske prestolnice kulture.

VEČ ...|7. 2. 2025
Danes podelitev Prešernovih nagrad jutri začetek GO! 2025

V Cankarjevem domu bo danes zvečer vsakoletna državna proslava pred kulturnim praznikom, 8. februarjem. Nova Gorica skupaj z Gorico pa bo jutri uradno prevzela naziv Evropske prestolnice kulture.

Jože Bartolj

kulturaPrešernove nagradeEvropska prestolnica kultureGO!2025

Priporočamo
|
Aktualno

Pogovor o

VEČ ...|12. 3. 2025
Stanje in izzivi dolgotrajne oskrbe po novem

V oddaji smo spregovorili o stanju in izzivih deinstitucionalizacije in uvedbe dolgotrajne oskrbe v Sloveniji. Že več kot leto in pol je namreč minilo od uveljavitve vladnega zakona, ki na tem področju prinaša postopno uveljavljanje več pravic. Pred kratkim se je sklenila tudi javna razprava o spremembah in popravkih tega zakona, ki je kompleksen, saj poleg storitvenega dela opredeljuje še financiranje. Sem spada tako imenovani obvezni solidarnostni prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki ga bomo od 1. julija letos plačevali zaposleni, delodajalci in upokojenci. V oddaji so spregovorili državni sekretar na Ministrstvu za solidarno prihodnost Luka Omladič, Suzi Kvas iz Socialne zbornice Slovenije, Vijola Bertalanič iz Zveze društev upokojencev Slovenije, Tatjana Milavec iz Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije in Denis Sahernik iz Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. 

Stanje in izzivi dolgotrajne oskrbe po novem

V oddaji smo spregovorili o stanju in izzivih deinstitucionalizacije in uvedbe dolgotrajne oskrbe v Sloveniji. Že več kot leto in pol je namreč minilo od uveljavitve vladnega zakona, ki na tem področju prinaša postopno uveljavljanje več pravic. Pred kratkim se je sklenila tudi javna razprava o spremembah in popravkih tega zakona, ki je kompleksen, saj poleg storitvenega dela opredeljuje še financiranje. Sem spada tako imenovani obvezni solidarnostni prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki ga bomo od 1. julija letos plačevali zaposleni, delodajalci in upokojenci. V oddaji so spregovorili državni sekretar na Ministrstvu za solidarno prihodnost Luka Omladič, Suzi Kvas iz Socialne zbornice Slovenije, Vijola Bertalanič iz Zveze društev upokojencev Slovenije, Tatjana Milavec iz Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije in Denis Sahernik iz Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. 

Petra Stopar

politikaživljenje

Svetovalnica

VEČ ...|14. 3. 2025
Živali iz zavetišča

V državi deluje več zavetišč za živali. Kako poteka njihovo delo in kako lahko žival posvojimo sami, kakšni so pogoji in kaj od nas pričakujejo? O tem smo govorili z gostjo Oljo Ivanovič iz ljubljanskega zavetišča. 

Živali iz zavetišča

V državi deluje več zavetišč za živali. Kako poteka njihovo delo in kako lahko žival posvojimo sami, kakšni so pogoji in kaj od nas pričakujejo? O tem smo govorili z gostjo Oljo Ivanovič iz ljubljanskega zavetišča. 

Radio Ognjišče, Tanja Dominko

svetovanje

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|10. 3. 2025
Dr. Aleš Maver o vojni v Ukrajini ter odnosih med ZDA in Evropsko unijo

Z nami je bil znova politični analitik in zgodovinar dr. Aleš Maver. Govoril je o razpletanju vojne v Ukrajini v luči spremenjene zunanje politike ZDA, o aktualnih izzivih Evropske unije, o izidu predčasnih parlamentarnih volitev v Nemčiji in končanju politične negotovosti v Avstriji.

Dr. Aleš Maver o vojni v Ukrajini ter odnosih med ZDA in Evropsko unijo

Z nami je bil znova politični analitik in zgodovinar dr. Aleš Maver. Govoril je o razpletanju vojne v Ukrajini v luči spremenjene zunanje politike ZDA, o aktualnih izzivih Evropske unije, o izidu predčasnih parlamentarnih volitev v Nemčiji in končanju politične negotovosti v Avstriji.

Helena Križnik

politika

Za življenje

VEČ ...|15. 3. 2025
Kako svetovati mladim pri izbiri življenjske poti

Nada Zupančič Bajželj je govorila o kritiki in pohvali, o tem, kako izrekamo pohvalo in kritiko.

Kako svetovati mladim pri izbiri življenjske poti

Nada Zupančič Bajželj je govorila o kritiki in pohvali, o tem, kako izrekamo pohvalo in kritiko.

Radio Ognjišče

vzgojamladiodnosidružbapogovor

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|14. 3. 2025
Prijave k večjezičnemu pouku stoodstotne

Na Večstopenjskem zavodu Trbiž v Kanalski dolini v Italiji so mesta za poskusni večjezični pouk za naslednje šolsko leto stoodstotno zasedena. Obiskovalo ga bo 28 otrok v vrtcu v Ukvah, 34 na Trbižu in 26 na Centralnem Trbižu. V osnovnih šolah v omenjenih krajih ga bodo izvajali v prvih treh razredih. Na Trbižu bo k pouku hodilo 76 otrok. V četrtih in petih razredih bodo še naprej ponudili projektni večjezični pouk. Po trenutnih podatkih bo septembra v Ukve skupno hodilo 42 učencev, 55 na Centralni Trbiž in 35 na Trbiž. Potreben učiteljski kader je po pisanju beneškega petnajstdnevnika Dom zagotovljen le za to šolsko leto, za naslednje, ko bodo potrebe večje, pa še ne. Poskusni večjezični pok poteka v občinah Trbiž in Naborjet-Ovčja vas v italijanščini, nemščini, slovenščini in furlanščini; v Tablji in Klužah pa v italijanščini, nemščini in furlanščini, saj občini ne spadata v območje zaščitnega zakona.

Prijave k večjezičnemu pouku stoodstotne

Na Večstopenjskem zavodu Trbiž v Kanalski dolini v Italiji so mesta za poskusni večjezični pouk za naslednje šolsko leto stoodstotno zasedena. Obiskovalo ga bo 28 otrok v vrtcu v Ukvah, 34 na Trbižu in 26 na Centralnem Trbižu. V osnovnih šolah v omenjenih krajih ga bodo izvajali v prvih treh razredih. Na Trbižu bo k pouku hodilo 76 otrok. V četrtih in petih razredih bodo še naprej ponudili projektni večjezični pouk. Po trenutnih podatkih bo septembra v Ukve skupno hodilo 42 učencev, 55 na Centralni Trbiž in 35 na Trbiž. Potreben učiteljski kader je po pisanju beneškega petnajstdnevnika Dom zagotovljen le za to šolsko leto, za naslednje, ko bodo potrebe večje, pa še ne. Poskusni večjezični pok poteka v občinah Trbiž in Naborjet-Ovčja vas v italijanščini, nemščini, slovenščini in furlanščini; v Tablji in Klužah pa v italijanščini, nemščini in furlanščini, saj občini ne spadata v območje zaščitnega zakona.

Matjaž Merljak

družbarojakišolstvo

Radijska kateheza

VEČ ...|15. 3. 2025
Kako sočutno in pravilno povedati slabo novico?

Gost kateheze je bil nekdanji bolniški župnik v UKC Ljubljana in rektor bazilike na Ptujski Gori p. Toni Brinjovc. Kot pomemben del komunikacije z bolniki in svojci vidi tudi trenutke, ko je potrebno povedati slabo novico. O pravilnih načinih posredovanja je poučeval tudi zdravstvene delavce, saj se je ob  spremljanju bolnikov veliko koristnega naučil.

Kako sočutno in pravilno povedati slabo novico?

Gost kateheze je bil nekdanji bolniški župnik v UKC Ljubljana in rektor bazilike na Ptujski Gori p. Toni Brinjovc. Kot pomemben del komunikacije z bolniki in svojci vidi tudi trenutke, ko je potrebno povedati slabo novico. O pravilnih načinih posredovanja je poučeval tudi zdravstvene delavce, saj se je ob  spremljanju bolnikov veliko koristnega naučil.

s. Meta Potočnik

duhovnostmisijonarji upanjakomunikacijabolniki 

Sobotni duhovni večer

VEČ ...|15. 3. 2025
Pred 2. postno nedeljo

V Sobotnem duhovnem večeru ste slišali duhovni nagovor ljubljanskega pomožnega škofa Franca Šuštarja. Nadaljevali smo z molitvijo prvih večernic 2. postne nedelje in z molitvijo križevega pota, s katerim smo prosili za papeža Frančiška ob njegovi obletnici izvolitve za Petrovega naslednika.   Sledila je Radijska kateheza – za bolnike. Nekdanji bolniški župnik v Ljubljani minorit p. Toni Brinjovc nam je spregovoril, kako bolnikom in svojcem sporočiti težko in slabo novico. Njegova konkretna priporočila pridejo prav tudi v vsakdanji komunikaciji. Ob sklepu duhovnega večera je bilo še premišljevanje Boža Rustje, ki ga je pripravil za postni čas v letošnjem svetem letu in ob 60. letnici revije Ognjišče.

Pred 2. postno nedeljo

V Sobotnem duhovnem večeru ste slišali duhovni nagovor ljubljanskega pomožnega škofa Franca Šuštarja. Nadaljevali smo z molitvijo prvih večernic 2. postne nedelje in z molitvijo križevega pota, s katerim smo prosili za papeža Frančiška ob njegovi obletnici izvolitve za Petrovega naslednika.   Sledila je Radijska kateheza – za bolnike. Nekdanji bolniški župnik v Ljubljani minorit p. Toni Brinjovc nam je spregovoril, kako bolnikom in svojcem sporočiti težko in slabo novico. Njegova konkretna priporočila pridejo prav tudi v vsakdanji komunikaciji. Ob sklepu duhovnega večera je bilo še premišljevanje Boža Rustje, ki ga je pripravil za postni čas v letošnjem svetem letu in ob 60. letnici revije Ognjišče.

Franci Trstenjak

odnosidružinaduhovnost

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|15. 3. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 15. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 15. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Naš gost

VEČ ...|15. 3. 2025
Andrea Bellavite

Teolog, publicist, popotnik, kolesar in direktor Fundacije Socoba, ki upravlja baziliko v Ogleju, Andrea Bellavite je v svojem življenju prehodil zanimivo pot od župnika do župana. Pravi, da delo sploh ni tako različno, saj je bil v obeh službah pozoren predvsem na reveže, begunce in odrinjene. Zelo rad hodi in je idejni oče dveh poti: Nebeškega in Goriškega Camina. Spregovoril je tudi o poslanstvu starodavne oglejske bazilike v današnjem času.

Andrea Bellavite

Teolog, publicist, popotnik, kolesar in direktor Fundacije Socoba, ki upravlja baziliko v Ogleju, Andrea Bellavite je v svojem življenju prehodil zanimivo pot od župnika do župana. Pravi, da delo sploh ni tako različno, saj je bil v obeh službah pozoren predvsem na reveže, begunce in odrinjene. Zelo rad hodi in je idejni oče dveh poti: Nebeškega in Goriškega Camina. Spregovoril je tudi o poslanstvu starodavne oglejske bazilike v današnjem času.

Blaž Lesnik

spominživljenjehojapopotništvocaminoGoriški CaminoGoricaEvropska prestolnica kulturekultura