Zamejski Slovenci so v ospredju letošnjih Tednov ljubiteljske kulture. Slogan Brezmejni kulturni prostor so izbrali v duhu Evropske prestolnice kulture v obeh Goricah. Odprtje bo potekalo v Slovenj Gradcu, za ambasadorja pa so izbrali upokojenega etnomuzikologa in profesorja z avstrijske Koroške Engelberta Logarja. Na novinarski konferenci je predstavil razmeroma živahno ljubiteljsko kulturno dogajanje na avstrijskem Koroškem, ki večinoma poteka prek različnih društev, zvez in dogodkov. To je tista vrv, ki se je držimo. Če bomo izpustili to, bomo izgubili tudi jezik, je prepričan. Izpostavil je tudi pomen čezmejnega sodelovanja na prireditvah in z društvi v Sloveniji ter tudi kot strokovnjak poudaril, da so Slovenci pevski narod. Med evropskimi narodi so petju najbolj naklonjeni Slovenci in Irci. Od 15. maja do 17. junija bo potekalo več kot tisoč dogodkov po Sloveniji in v zamejstvu. Javni sklad za kulturne dejavnosti pričakuje okoli 100.000 udeležencev. 

Predstavili smo skladbe, ki so se letos potegovale za vstopnico za evropsko tekmovanje slepih in slabovidnih glasbenikov, ki bo maja v Berlinu. Obširneje pa poročali o razstavi Umetnost onkraj vidnega, ki je na ogled v okviru programa Evropska prestolnica kulture 2025 Nova Gorica, Gorica ter o razstavi Od točkopisa do E-bralca, ki predstavlja razvoj pismenosti slepih pri nas.

Poročali smo o obsežnih investicijah na Bledu, novem vstopnem objektu v Tolminskih koritih, velikonočno pasijonski razstavi v Poljanski dolini, dirki po Italiji, na kateri bodo kolesarji eno od etap odpeljali v Sloveniji, spomladanskih razstavah cvetja v Mozirskem gaju in Arboretumu Volčji potok.

Civilna iniciativa za pokop umorjenih na Goriškem pristojnim oblastem Republike Slovenije in oblastem na Goriškem, da “sprejmejo sklep o dostojnem pokopu žrtev, ki so bile zaradi ideološkega obračunavanja umorjene po drugi svetovni vojni” in še vedno ležijo v breznih Trnovskega gozda in drugod po Goriškem. V iniciativi, ki jo zastopata škofov vikar za Evropsko prestolnico kulture Bogdan Vidmar in novogoriški podžupan Anton Harej, se zavedajo, da bo za uresničitev te pobude potrebnih več let, morda celo desetletij. Predlagajo pa, da vsaj do prvega koraka pride letos, ko Gorica in Nova Gorica nosita naziv evropske prestolnice kulture. Z Antonom Harejem smo se pogovarjali o tem, kaj v pobudi predlagajo, in kakšen je namen slovensko-italijanske strokovne konference za trajni mir med narodoma in pokop umorjenih, ki bo v prostorih Občine Nova Gorica 2. aprila letos.

Teolog, publicist, popotnik, kolesar in direktor Fundacije Socoba, ki upravlja baziliko v Ogleju, Andrea Bellavite je v svojem življenju prehodil zanimivo pot od župnika do župana. Pravi, da delo sploh ni tako različno, saj je bil v obeh službah pozoren predvsem na reveže, begunce in odrinjene. Zelo rad hodi in je idejni oče dveh poti: Nebeškega in Goriškega Camina. Spregovoril je tudi o poslanstvu starodavne oglejske bazilike v današnjem času.

O svojem duhovniškem poslanstvu, glasbenem delu in še čem je pripovedoval župnik v Levpi Lojze Kobal. Igranja orgel se je učil pri prof. Jožetu Troštu, vodil razne pevske zbore, tudi v koprski stolnici, bil ravnatelj Orglarske šole Nova Gorica, na začetku pa sodeloval v enem prvih ansamblov, ki so ustvarjali t. i. duhovno ritmično glasbo, Klicarji.

Poročali smo o večjih stiskah ljudi v Beli krajini, gradnji stanovanj v Celju, projektu zaposlovanja starejših v Slovenskih goricah, odprtju zbirnega centra na Vrhniki, vstavljanju mladic v reki Dreto in Savinjo, dograditvi nogometnega stadiona v Murski Soboti in gradnji parkirišč na Bledu.

V dvorani Kulturnega doma v Gorici bo v nedeljo potekala osrednja proslava Slovencev v Italiji ob slovenskem kulturnem prazniku. Ob tem se je Blaž Lesnik pogovarjal z vodjo Kulturnega doma v Gorici Igorjem Komeljem.