Kulturni utrinki

VEČ ...|18. 10. 2024
Knjiga Enej Silvij Piccolomini ‒ Pij II.

Pred nami je prva slovenska knjiga Piju II., papežu, ki je bil najbolj povezan s slovenskim ozemljem, z naslovom Enej Silvij Piccolomini ‒ Pij II., Zgodnji humanistični spisi in zapisi o slovenskem ozemlju. Knjigo, ki je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi, bodo drevi ob 18. uri predstavili v knjižnici frančiškanskega samostana v Ljubljani na Tromostovju.

Knjiga Enej Silvij Piccolomini ‒ Pij II.

Pred nami je prva slovenska knjiga Piju II., papežu, ki je bil najbolj povezan s slovenskim ozemljem, z naslovom Enej Silvij Piccolomini ‒ Pij II., Zgodnji humanistični spisi in zapisi o slovenskem ozemlju. Knjigo, ki je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi, bodo drevi ob 18. uri predstavili v knjižnici frančiškanskega samostana v Ljubljani na Tromostovju.

kulturaliteraturaJan Dominik BogatajAnja BožičEnej Silvij PiccolominiPij II.

Kulturni utrinki

Knjiga Enej Silvij Piccolomini ‒ Pij II.

Pred nami je prva slovenska knjiga Piju II., papežu, ki je bil najbolj povezan s slovenskim ozemljem, z naslovom Enej Silvij Piccolomini ‒ Pij II., Zgodnji humanistični spisi in zapisi o slovenskem ozemlju. Knjigo, ki je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi, bodo drevi ob 18. uri predstavili v knjižnici frančiškanskega samostana v Ljubljani na Tromostovju.

VEČ ...|18. 10. 2024
Knjiga Enej Silvij Piccolomini ‒ Pij II.

Pred nami je prva slovenska knjiga Piju II., papežu, ki je bil najbolj povezan s slovenskim ozemljem, z naslovom Enej Silvij Piccolomini ‒ Pij II., Zgodnji humanistični spisi in zapisi o slovenskem ozemlju. Knjigo, ki je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi, bodo drevi ob 18. uri predstavili v knjižnici frančiškanskega samostana v Ljubljani na Tromostovju.

Jože Bartolj

kulturaliteraturaJan Dominik BogatajAnja BožičEnej Silvij PiccolominiPij II.

Sobotni duhovni večer

VEČ ...|23. 12. 2023
Pred 4. adventno nedeljo

V Sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali odlomke Božje besede za 4. adventno nedeljo. Za tem je bil duhovni nagovor murskosoboškega škofa Petra Štumpfa. Sledila je molitev prvih nedeljskih večernic in rožnega venca, s katerim smo prosili za bogastvo božjih milosti v dneh praznovanja božične skrivnosti. Mariji v čast smo tudi zapeli litanije. Ob sklepu duhovnega večera pa smo zmolili še adventne litanije. 

Pred 4. adventno nedeljo

V Sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali odlomke Božje besede za 4. adventno nedeljo. Za tem je bil duhovni nagovor murskosoboškega škofa Petra Štumpfa. Sledila je molitev prvih nedeljskih večernic in rožnega venca, s katerim smo prosili za bogastvo božjih milosti v dneh praznovanja božične skrivnosti. Mariji v čast smo tudi zapeli litanije. Ob sklepu duhovnega večera pa smo zmolili še adventne litanije. 

odnosidružinaduhovnost

Sobotni duhovni večer

Pred 4. adventno nedeljo

V Sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali odlomke Božje besede za 4. adventno nedeljo. Za tem je bil duhovni nagovor murskosoboškega škofa Petra Štumpfa. Sledila je molitev prvih nedeljskih večernic in rožnega venca, s katerim smo prosili za bogastvo božjih milosti v dneh praznovanja božične skrivnosti. Mariji v čast smo tudi zapeli litanije. Ob sklepu duhovnega večera pa smo zmolili še adventne litanije. 

VEČ ...|23. 12. 2023
Pred 4. adventno nedeljo

V Sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali odlomke Božje besede za 4. adventno nedeljo. Za tem je bil duhovni nagovor murskosoboškega škofa Petra Štumpfa. Sledila je molitev prvih nedeljskih večernic in rožnega venca, s katerim smo prosili za bogastvo božjih milosti v dneh praznovanja božične skrivnosti. Mariji v čast smo tudi zapeli litanije. Ob sklepu duhovnega večera pa smo zmolili še adventne litanije. 

Franci Trstenjak

odnosidružinaduhovnost

Informativne oddaje

VEČ ...|14. 12. 2022
Utrip dneva dne 14. 12.

  • Ministrica Bobnarjeva ob slovesu: delovala sem v skladu s prisego, dano ob imenovanju.
  • Horvat o predlogu pomoči gospodarstvu: Zakon je prazna lupina, spodbuden je le naslov.
  • Profesor Černič ne verjame v velik odmev Golobovih besed v Evropskem parlamentu.
  • Nagrada Saharov ukrajinskemu ljudstvu; nadškof ’Ševčuk’ o pravici praznovanja božiča.
  • Podelitev statusa kandidatke Bosni in Hercegovini bo tudi diplomatski uspeh Slovenije.
  • Katar: Argentinci izločili Hrvate, ti se bodo z današnjim poražencem pomerili za bron.
  • Obrtno podjetniška zbornica Nova Gorica bo dala več prostora mladim podjetnikom.
  • Slovenski kuharji na letošnjem svetovnem prvenstvu najbolj uspešni doslej.
  • Kristjan Čeh, Urša Bogataj in mešana skakalna ekipa športniki leta 2022.
  • Vreme: Danes oblačno; jutri večji del dneva suho, proti večeru bo začelo deževati.

Utrip dneva dne 14. 12.

  • Ministrica Bobnarjeva ob slovesu: delovala sem v skladu s prisego, dano ob imenovanju.
  • Horvat o predlogu pomoči gospodarstvu: Zakon je prazna lupina, spodbuden je le naslov.
  • Profesor Černič ne verjame v velik odmev Golobovih besed v Evropskem parlamentu.
  • Nagrada Saharov ukrajinskemu ljudstvu; nadškof ’Ševčuk’ o pravici praznovanja božiča.
  • Podelitev statusa kandidatke Bosni in Hercegovini bo tudi diplomatski uspeh Slovenije.
  • Katar: Argentinci izločili Hrvate, ti se bodo z današnjim poražencem pomerili za bron.
  • Obrtno podjetniška zbornica Nova Gorica bo dala več prostora mladim podjetnikom.
  • Slovenski kuharji na letošnjem svetovnem prvenstvu najbolj uspešni doslej.
  • Kristjan Čeh, Urša Bogataj in mešana skakalna ekipa športniki leta 2022.
  • Vreme: Danes oblačno; jutri večji del dneva suho, proti večeru bo začelo deževati.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 14. 12.
  • Ministrica Bobnarjeva ob slovesu: delovala sem v skladu s prisego, dano ob imenovanju.
  • Horvat o predlogu pomoči gospodarstvu: Zakon je prazna lupina, spodbuden je le naslov.
  • Profesor Černič ne verjame v velik odmev Golobovih besed v Evropskem parlamentu.
  • Nagrada Saharov ukrajinskemu ljudstvu; nadškof ’Ševčuk’ o pravici praznovanja božiča.
  • Podelitev statusa kandidatke Bosni in Hercegovini bo tudi diplomatski uspeh Slovenije.
  • Katar: Argentinci izločili Hrvate, ti se bodo z današnjim poražencem pomerili za bron.
  • Obrtno podjetniška zbornica Nova Gorica bo dala več prostora mladim podjetnikom.
  • Slovenski kuharji na letošnjem svetovnem prvenstvu najbolj uspešni doslej.
  • Kristjan Čeh, Urša Bogataj in mešana skakalna ekipa športniki leta 2022.
  • Vreme: Danes oblačno; jutri večji del dneva suho, proti večeru bo začelo deževati.
VEČ ...|14. 12. 2022
Utrip dneva dne 14. 12.
  • Ministrica Bobnarjeva ob slovesu: delovala sem v skladu s prisego, dano ob imenovanju.
  • Horvat o predlogu pomoči gospodarstvu: Zakon je prazna lupina, spodbuden je le naslov.
  • Profesor Černič ne verjame v velik odmev Golobovih besed v Evropskem parlamentu.
  • Nagrada Saharov ukrajinskemu ljudstvu; nadškof ’Ševčuk’ o pravici praznovanja božiča.
  • Podelitev statusa kandidatke Bosni in Hercegovini bo tudi diplomatski uspeh Slovenije.
  • Katar: Argentinci izločili Hrvate, ti se bodo z današnjim poražencem pomerili za bron.
  • Obrtno podjetniška zbornica Nova Gorica bo dala več prostora mladim podjetnikom.
  • Slovenski kuharji na letošnjem svetovnem prvenstvu najbolj uspešni doslej.
  • Kristjan Čeh, Urša Bogataj in mešana skakalna ekipa športniki leta 2022.
  • Vreme: Danes oblačno; jutri večji del dneva suho, proti večeru bo začelo deževati.

Radio Ognjišče

infonovice

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|9. 1. 2022
Božič po svetu, 2. del

Kako tradicijo slovenskega praznovanja božiča ohranjajo rojaki po svetu? Povezani smo bili z Melbournom (p. Simon Peter Berlec), Buenos Airesom (Toni Burja) in Lemontom pri Chicagu (p. Metod Ogorevc).

Božič po svetu, 2. del

Kako tradicijo slovenskega praznovanja božiča ohranjajo rojaki po svetu? Povezani smo bili z Melbournom (p. Simon Peter Berlec), Buenos Airesom (Toni Burja) in Lemontom pri Chicagu (p. Metod Ogorevc).

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Božič po svetu, 2. del

Kako tradicijo slovenskega praznovanja božiča ohranjajo rojaki po svetu? Povezani smo bili z Melbournom (p. Simon Peter Berlec), Buenos Airesom (Toni Burja) in Lemontom pri Chicagu (p. Metod Ogorevc).

VEČ ...|9. 1. 2022
Božič po svetu, 2. del

Kako tradicijo slovenskega praznovanja božiča ohranjajo rojaki po svetu? Povezani smo bili z Melbournom (p. Simon Peter Berlec), Buenos Airesom (Toni Burja) in Lemontom pri Chicagu (p. Metod Ogorevc).

Matjaž Merljak

družbarojaki

Komentar tedna

VEČ ...|22. 1. 2021
Božo Rustja: Ko ne bomo smeli več napisti datuma

Končno se morajo zagovorniki zamolčevanja božičnega praznika ali celo nasprotniki navzočnosti krščanstva v družbi zavedati, da so zelo nenačelni. Pod protest, v katerem bodo nastopili proti krščanstvu ali vsaj navzočnosti krščanstva v družbi, bodo napisali datum. Ta pa je vezan na rojstvo Jezusa Kristusa. Po njem štejemo leta in zgodovino človeštva delimo pred Kristusom in po Kristusu. Če bi sledili razmišljanju nasprotnikov, bi že s tem, ko napišemo datum, mešali vero v vse pore življenja, ker je pač naš datum vezan na božič, oziroma na Kristusovo rojstvo. 

Božo Rustja: Ko ne bomo smeli več napisti datuma

Končno se morajo zagovorniki zamolčevanja božičnega praznika ali celo nasprotniki navzočnosti krščanstva v družbi zavedati, da so zelo nenačelni. Pod protest, v katerem bodo nastopili proti krščanstvu ali vsaj navzočnosti krščanstva v družbi, bodo napisali datum. Ta pa je vezan na rojstvo Jezusa Kristusa. Po njem štejemo leta in zgodovino človeštva delimo pred Kristusom in po Kristusu. Če bi sledili razmišljanju nasprotnikov, bi že s tem, ko napišemo datum, mešali vero v vse pore življenja, ker je pač naš datum vezan na božič, oziroma na Kristusovo rojstvo. 

družbakomentarpolitika

Komentar tedna

Božo Rustja: Ko ne bomo smeli več napisti datuma

Končno se morajo zagovorniki zamolčevanja božičnega praznika ali celo nasprotniki navzočnosti krščanstva v družbi zavedati, da so zelo nenačelni. Pod protest, v katerem bodo nastopili proti krščanstvu ali vsaj navzočnosti krščanstva v družbi, bodo napisali datum. Ta pa je vezan na rojstvo Jezusa Kristusa. Po njem štejemo leta in zgodovino človeštva delimo pred Kristusom in po Kristusu. Če bi sledili razmišljanju nasprotnikov, bi že s tem, ko napišemo datum, mešali vero v vse pore življenja, ker je pač naš datum vezan na božič, oziroma na Kristusovo rojstvo. 

VEČ ...|22. 1. 2021
Božo Rustja: Ko ne bomo smeli več napisti datuma

Končno se morajo zagovorniki zamolčevanja božičnega praznika ali celo nasprotniki navzočnosti krščanstva v družbi zavedati, da so zelo nenačelni. Pod protest, v katerem bodo nastopili proti krščanstvu ali vsaj navzočnosti krščanstva v družbi, bodo napisali datum. Ta pa je vezan na rojstvo Jezusa Kristusa. Po njem štejemo leta in zgodovino človeštva delimo pred Kristusom in po Kristusu. Če bi sledili razmišljanju nasprotnikov, bi že s tem, ko napišemo datum, mešali vero v vse pore življenja, ker je pač naš datum vezan na božič, oziroma na Kristusovo rojstvo. 

Božo Rustja

družbakomentarpolitika

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|10. 1. 2021
Božič po svetu, 3. del

Pandemija je močno vplivala na pripravo na božič in na praznovanje pri rojakih. A ne samo negativno. V Freyming-Merlebachu je bilo na sveti večer celo več ljudi, kot prejšnja leta. V Münchnu so ljudje zelo pogrešali božične pesmi pri bogoslužju, se je pa zato spet slišalo petje po družinah. V Montrealu pa tako tihega obeleževanja božiča ni bilo že več let. Naši sogovorniki so bili slovenski župniki Jože Kamin, Janez Pucelj in lazarist Franc Letonja. 

Božič po svetu, 3. del

Pandemija je močno vplivala na pripravo na božič in na praznovanje pri rojakih. A ne samo negativno. V Freyming-Merlebachu je bilo na sveti večer celo več ljudi, kot prejšnja leta. V Münchnu so ljudje zelo pogrešali božične pesmi pri bogoslužju, se je pa zato spet slišalo petje po družinah. V Montrealu pa tako tihega obeleževanja božiča ni bilo že več let. Naši sogovorniki so bili slovenski župniki Jože Kamin, Janez Pucelj in lazarist Franc Letonja. 

rojaki

Slovencem po svetu in domovini

Božič po svetu, 3. del

Pandemija je močno vplivala na pripravo na božič in na praznovanje pri rojakih. A ne samo negativno. V Freyming-Merlebachu je bilo na sveti večer celo več ljudi, kot prejšnja leta. V Münchnu so ljudje zelo pogrešali božične pesmi pri bogoslužju, se je pa zato spet slišalo petje po družinah. V Montrealu pa tako tihega obeleževanja božiča ni bilo že več let. Naši sogovorniki so bili slovenski župniki Jože Kamin, Janez Pucelj in lazarist Franc Letonja. 

VEČ ...|10. 1. 2021
Božič po svetu, 3. del

Pandemija je močno vplivala na pripravo na božič in na praznovanje pri rojakih. A ne samo negativno. V Freyming-Merlebachu je bilo na sveti večer celo več ljudi, kot prejšnja leta. V Münchnu so ljudje zelo pogrešali božične pesmi pri bogoslužju, se je pa zato spet slišalo petje po družinah. V Montrealu pa tako tihega obeleževanja božiča ni bilo že več let. Naši sogovorniki so bili slovenski župniki Jože Kamin, Janez Pucelj in lazarist Franc Letonja. 

Matjaž Merljak

rojaki

Iz Betanije

VEČ ...|28. 12. 2020
Čas pričakovanja božiča

Z nami je bil duhovnik g. Milan Knep.

Čas pričakovanja božiča

Z nami je bil duhovnik g. Milan Knep.

duhovnost

Iz Betanije

Čas pričakovanja božiča

Z nami je bil duhovnik g. Milan Knep.

VEČ ...|28. 12. 2020
Čas pričakovanja božiča

Z nami je bil duhovnik g. Milan Knep.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ...|12. 10. 2024
Dr. Ludvik Toplak

Spoznali smo življenjsko pot in delo dr. Ludvika Toplaka, člana Evropske akademije znanosti in umetnosti, ustanovitelja univerze Alma mater Europea, nekdanjega rektorja mariborske univerze in nekdanjega veleposlanika v Vatikanu. Kratek čas je bil tudi poslanec državnega zbora, a pravi, da so se poti s tedanjo politiko razšle zaradi privatizacije. Kakšen je njegov današnji pogled nazaj in kako gleda na aktualne razmere v družbi?

Dr. Ludvik Toplak

Spoznali smo življenjsko pot in delo dr. Ludvika Toplaka, člana Evropske akademije znanosti in umetnosti, ustanovitelja univerze Alma mater Europea, nekdanjega rektorja mariborske univerze in nekdanjega veleposlanika v Vatikanu. Kratek čas je bil tudi poslanec državnega zbora, a pravi, da so se poti s tedanjo politiko razšle zaradi privatizacije. Kakšen je njegov današnji pogled nazaj in kako gleda na aktualne razmere v družbi?

Tanja Dominko

spominživljenje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|17. 10. 2024
Več evrov za zamejce in izseljence

Proračuna za prihodnji leti predvidevata občutno povečanje sredstev za Slovence v zamejstvu in po svetu glede na letošnje in lansko leto. Državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar je na današnji seji pristojne komisije državnega zbora povedala tudi konkretne številke: prihodnje leto 13 milijonov evrov, v letu 2026 pa malo več kot 12,1 milijona evrov. Milijon razlike je zaradi izvedbe projekta Evropska prestolnica kulture, ki bo potekal v Novi Gorici in Gorici, velika večina tega denarja bo namenjenega društvom in organizacijam, ki se bodo udeležili in sooblikovali dejavnosti, ki se bodo zgodile junija v obeh mestih. Državna sekretarka je še izpostavila, da država tudi prvič v zgodovini namenja namenska sredstva za spodbujanje vračanja Slovencev po svetu v domovino - doslej so za ta namen vzpostavili infotočko.

Več evrov za zamejce in izseljence

Proračuna za prihodnji leti predvidevata občutno povečanje sredstev za Slovence v zamejstvu in po svetu glede na letošnje in lansko leto. Državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar je na današnji seji pristojne komisije državnega zbora povedala tudi konkretne številke: prihodnje leto 13 milijonov evrov, v letu 2026 pa malo več kot 12,1 milijona evrov. Milijon razlike je zaradi izvedbe projekta Evropska prestolnica kulture, ki bo potekal v Novi Gorici in Gorici, velika večina tega denarja bo namenjenega društvom in organizacijam, ki se bodo udeležili in sooblikovali dejavnosti, ki se bodo zgodile junija v obeh mestih. Državna sekretarka je še izpostavila, da država tudi prvič v zgodovini namenja namenska sredstva za spodbujanje vračanja Slovencev po svetu v domovino - doslej so za ta namen vzpostavili infotočko.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|14. 10. 2024
Prof. dr. Ernest Petrič o aktualnem dogajanju

Z dr. Ernestom Petričem tokrat o pravni državi, ki je na veliki preizkušnji. o varovalnih mehanizmih demokracije, o ustavnem sodišču, ki skuša branti avtoriteto oblasti, o predsednici državnega zbora in njenih pravnih akrobacijah, o sodniku v okovih ... Slovenija je v Varnostnem svetu zavzela propalestinsko držo, je to prednost ali ovira pri njeni zunanji politiki. Tudi o Gazi in Libanonu, ki sta ju ugrabila Hamas in Hezbolah, pa o pretiranem odgovoru Izraela, ki bo svojo državo branil do konca... In za konec še o predčasnih volitvah in o tem kaj preostane volivcem.

Prof. dr. Ernest Petrič o aktualnem dogajanju

Z dr. Ernestom Petričem tokrat o pravni državi, ki je na veliki preizkušnji. o varovalnih mehanizmih demokracije, o ustavnem sodišču, ki skuša branti avtoriteto oblasti, o predsednici državnega zbora in njenih pravnih akrobacijah, o sodniku v okovih ... Slovenija je v Varnostnem svetu zavzela propalestinsko držo, je to prednost ali ovira pri njeni zunanji politiki. Tudi o Gazi in Libanonu, ki sta ju ugrabila Hamas in Hezbolah, pa o pretiranem odgovoru Izraela, ki bo svojo državo branil do konca... In za konec še o predčasnih volitvah in o tem kaj preostane volivcem.

Tone Gorjup

politika

Moja zgodba

VEČ ...|13. 10. 2024
Spominska slovesnost na Teharjah 2024 

Na roženvensko nedeljo 6. oktobra je bila v Spominskem parku na Teharjah slovesnost v spomin na žrtve uničevalnega koncentracijskega taborišča, ki so jih od tu vodili v smrt v rudniške rove v okolici Celja. Sveto mašo jo je daroval nadškof dr. Anton Stres. Po maši je bil še kulturni program, kjer je bil osrednji govorec nekdanji predsednik državnega zbora dr. France Cukjati. V današnji oddaji ste lahko slišali nekaj poudarkov iz omenjene slovesnosti. 

Spominska slovesnost na Teharjah 2024 

Na roženvensko nedeljo 6. oktobra je bila v Spominskem parku na Teharjah slovesnost v spomin na žrtve uničevalnega koncentracijskega taborišča, ki so jih od tu vodili v smrt v rudniške rove v okolici Celja. Sveto mašo jo je daroval nadškof dr. Anton Stres. Po maši je bil še kulturni program, kjer je bil osrednji govorec nekdanji predsednik državnega zbora dr. France Cukjati. V današnji oddaji ste lahko slišali nekaj poudarkov iz omenjene slovesnosti. 

Jože Bartolj

spominpolitikaTeharjeFrance CukjatiAnton StresMiha HermanPeter Sušnik

Globine

VEČ ...|8. 10. 2024
O molitvi

Govorili smo o moči in pomenu molitve. Katekizem pravi, da je »molitev povzdigovanje duha k Bogu.« Kako moliti in koliko? Ali lahko s svojo molitvijo prepričamo Boga, da izpolni naše želje? Jezus je namreč rekel: Če ostanete v meni in moje besede ostanejo v vas, prosíte, kar koli hočete, in se vam bo zgodilo. V mesecu rožnega venca in misijonov sta bila z nami župnik v Preski Jure Koželj in misijonar Tone Kerin, ki se je z Madagaskarja letos preselil v Slovenijo in prevzel župnijo Brusnice. Pridružite se nam – ob 20. uri v živo!

O molitvi

Govorili smo o moči in pomenu molitve. Katekizem pravi, da je »molitev povzdigovanje duha k Bogu.« Kako moliti in koliko? Ali lahko s svojo molitvijo prepričamo Boga, da izpolni naše želje? Jezus je namreč rekel: Če ostanete v meni in moje besede ostanejo v vas, prosíte, kar koli hočete, in se vam bo zgodilo. V mesecu rožnega venca in misijonov sta bila z nami župnik v Preski Jure Koželj in misijonar Tone Kerin, ki se je z Madagaskarja letos preselil v Slovenijo in prevzel župnijo Brusnice. Pridružite se nam – ob 20. uri v živo!

Blaž Lesnik

duhovnostmolitevrožni venecmisijoniodnosiveraBogzaupanje

Kulturni utrinki

VEČ ...|18. 10. 2024
Knjiga Enej Silvij Piccolomini ‒ Pij II.

Pred nami je prva slovenska knjiga Piju II., papežu, ki je bil najbolj povezan s slovenskim ozemljem, z naslovom Enej Silvij Piccolomini ‒ Pij II., Zgodnji humanistični spisi in zapisi o slovenskem ozemlju. Knjigo, ki je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi, bodo drevi ob 18. uri predstavili v knjižnici frančiškanskega samostana v Ljubljani na Tromostovju.

Knjiga Enej Silvij Piccolomini ‒ Pij II.

Pred nami je prva slovenska knjiga Piju II., papežu, ki je bil najbolj povezan s slovenskim ozemljem, z naslovom Enej Silvij Piccolomini ‒ Pij II., Zgodnji humanistični spisi in zapisi o slovenskem ozemlju. Knjigo, ki je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi, bodo drevi ob 18. uri predstavili v knjižnici frančiškanskega samostana v Ljubljani na Tromostovju.

Jože Bartolj

kulturaliteraturaJan Dominik BogatajAnja BožičEnej Silvij PiccolominiPij II.

Vabilo na pot

VEČ ...|18. 10. 2024
Peš romanje iz Tržiča na Brezje

15. oktobra smo obeležili svetovni dan hoje, v Vabilu na pot pa smo se v napovedi romanja, ki ga pripravljajo šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja, iz Tržiča peš odpravili na Brezje, nekaj besed pa bomo namenili tudi hoji za spomin.

Peš romanje iz Tržiča na Brezje

15. oktobra smo obeležili svetovni dan hoje, v Vabilu na pot pa smo se v napovedi romanja, ki ga pripravljajo šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja, iz Tržiča peš odpravili na Brezje, nekaj besed pa bomo namenili tudi hoji za spomin.

Blaž Lesnik

rekreacijahojanaravašport

Spominjamo se

VEČ ...|18. 10. 2024
Spominjamo se dne 18. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 18. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|18. 10. 2024
Kutinova marmelada

Sadje skrtačimo in dobro operemo, da se da olupiti in z nožem razrežemo na četrtine. Tudi peščišče je treba dobro izrezati. V lonec dodamo še nekaj tekočine in med kuhanjem večkrat premešamo. Ko je kuhano, zmiksamo s paličnim mešalnikom. Po okusu sladkamo in prilijemo domač ribezov  ali malinov sok (lahko tudi malo limoninega soka). Nato naj se kuha še 10 do 15 minut, da se sladkor raztopi in je marmelada primerno gosta. Nalagamo jo v pogrete kozarce in dobro zapremo. Ta marmelada je izredno dobra za polnjenje buhteljnov in rogljičkov, ker ne steče. 

Kutinova marmelada

Sadje skrtačimo in dobro operemo, da se da olupiti in z nožem razrežemo na četrtine. Tudi peščišče je treba dobro izrezati. V lonec dodamo še nekaj tekočine in med kuhanjem večkrat premešamo. Ko je kuhano, zmiksamo s paličnim mešalnikom. Po okusu sladkamo in prilijemo domač ribezov  ali malinov sok (lahko tudi malo limoninega soka). Nato naj se kuha še 10 do 15 minut, da se sladkor raztopi in je marmelada primerno gosta. Nalagamo jo v pogrete kozarce in dobro zapremo. Ta marmelada je izredno dobra za polnjenje buhteljnov in rogljičkov, ker ne steče. 

Matjaž Merljak

kuhajmo