Evropski poslanci so v torek potrdili Uredbo o obnovi narave, ki predvideva, da bodo države članice do leta 2030 sprejele ukrepe za obnovo vsaj 30 odstotkov habitatov, ki trenutno niso v dobrem stanju. Kmetje, gospodarstveniki in podjetniki po celotni EU svarijo, da se bodo zaradi tega začele rušiti hidroelektrarne, da bodo začeli ponovno poplavljati izsušene kmetijske površine, da se bodo nadaljevala zapiranja kmetij... in bo omejevano gospodarstvo. V kmetijski oddaji smo se o tem pogovarjali z EU poslancem Francem Bogovičem.
Evropski poslanci so v torek potrdili Uredbo o obnovi narave, ki predvideva, da bodo države članice do leta 2030 sprejele ukrepe za obnovo vsaj 30 odstotkov habitatov, ki trenutno niso v dobrem stanju. Kmetje, gospodarstveniki in podjetniki po celotni EU svarijo, da se bodo zaradi tega začele rušiti hidroelektrarne, da bodo začeli ponovno poplavljati izsušene kmetijske površine, da se bodo nadaljevala zapiranja kmetij... in bo omejevano gospodarstvo. V kmetijski oddaji smo se o tem pogovarjali z EU poslancem Francem Bogovičem.
Evropski poslanci so v torek potrdili Uredbo o obnovi narave, ki predvideva, da bodo države članice do leta 2030 sprejele ukrepe za obnovo vsaj 30 odstotkov habitatov, ki trenutno niso v dobrem stanju. Poleg tega bodo morale države vzpostaviti ukrepe za obnovo vsaj 60 odstotkov vsake od habitatnih skupin do leta 2040 in vsaj 90 odstotkov do leta 2050.Kmetje, gospodarstveniki in podjetniki po celotni EU svarijo, da se bodo zaradi tega začele rušiti hidroelektrarne, da bodo začeli ponovno poplavljati izsušene kmetijske površine, da se bodo nadaljevala zapiranja kmetij... in bo omejevano gospodarstvo.
Evropski poslanci so v torek potrdili Uredbo o obnovi narave, ki predvideva, da bodo države članice do leta 2030 sprejele ukrepe za obnovo vsaj 30 odstotkov habitatov, ki trenutno niso v dobrem stanju. Poleg tega bodo morale države vzpostaviti ukrepe za obnovo vsaj 60 odstotkov vsake od habitatnih skupin do leta 2040 in vsaj 90 odstotkov do leta 2050.Kmetje, gospodarstveniki in podjetniki po celotni EU svarijo, da se bodo zaradi tega začele rušiti hidroelektrarne, da bodo začeli ponovno poplavljati izsušene kmetijske površine, da se bodo nadaljevala zapiranja kmetij... in bo omejevano gospodarstvo.
Citat: Cerkev je odgovorna za stvarstvo in mora to odgovornost uveljavljati tudi javno.
Citat: Cerkev je odgovorna za stvarstvo in mora to odgovornost uveljavljati tudi javno.
Člani gospodarskih organizacij iz zamejstva so na letni konferenci, ki je danes potekala v Planici, govorili, kako aktualne izzive na področju čezmejnega sodelovanja spremeniti v priložnosti. Pregledali so delo Zamejske gospodarske koordinacije, ki je bila ustanovljena pred letom dni in izpostavili načrte za naprej. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je v izjavi za STA izpostavil pomen gospodarskega razvoja območij, kjer živijo manjšine, predvsem zaradi ohranjanja jezika, kulture in na splošno moči skupnosti. Minister za gospodarstvo Matjaž Han je napovedal poglobitev sodelovanja. Zavedamo se, da nam lahko naši ljudje v državah, kot so Avstrija, Hrvaška, Italija in Madžarska, neizmerno pomagajo pri preboju gospodarstva. Nenazadnje je Slovenija izvozno naravnana in 30 odstotkov vsega izvoza opravi s sosednjimi državami, je spomnil minister. Predsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta Robert Frandolič je izpostavil, da sodelovanje v Zamejski gospodarski koordinaciji izjemno dobro vpliva tudi na razvoj skupnosti zamejcev. Prepričani smo, da bodo narodnostne skupnosti v Italiji, Avstriji, na Hrvaškem in Madžarskem lahko obstale le, če bodo gospodarsko močne, je dejal.
Člani gospodarskih organizacij iz zamejstva so na letni konferenci, ki je danes potekala v Planici, govorili, kako aktualne izzive na področju čezmejnega sodelovanja spremeniti v priložnosti. Pregledali so delo Zamejske gospodarske koordinacije, ki je bila ustanovljena pred letom dni in izpostavili načrte za naprej. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je v izjavi za STA izpostavil pomen gospodarskega razvoja območij, kjer živijo manjšine, predvsem zaradi ohranjanja jezika, kulture in na splošno moči skupnosti. Minister za gospodarstvo Matjaž Han je napovedal poglobitev sodelovanja. Zavedamo se, da nam lahko naši ljudje v državah, kot so Avstrija, Hrvaška, Italija in Madžarska, neizmerno pomagajo pri preboju gospodarstva. Nenazadnje je Slovenija izvozno naravnana in 30 odstotkov vsega izvoza opravi s sosednjimi državami, je spomnil minister. Predsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta Robert Frandolič je izpostavil, da sodelovanje v Zamejski gospodarski koordinaciji izjemno dobro vpliva tudi na razvoj skupnosti zamejcev. Prepričani smo, da bodo narodnostne skupnosti v Italiji, Avstriji, na Hrvaškem in Madžarskem lahko obstale le, če bodo gospodarsko močne, je dejal.
S predsednikom sekcije gradbeništva pri OZS Zoranom Simčičem smo se pogovarjali o napovedih za letošnje leto.
S predsednikom sekcije gradbeništva pri OZS Zoranom Simčičem smo se pogovarjali o napovedih za letošnje leto.
Slovenska podjetja ali t. i. realni sektor so v lanskem letu pridelali 6,1 milijard evrov neto čistega dobička, kar je, ob neupoštevanju inflacije, 7 % več kot leto prej. Ob tem je imel isti sektor za 64 milijard evrov prihodkov. Slovensko gospodarstvo je tako ustvarilo veliko in že deveto leto zapored realno več kot leto prej, s tem pa ponovno omogočilo relativno stabilno družbeno sliko države z 2 milijonoma prebivalcev in enim izmed najbolj socialno izravnanih družbenih sistemov na svetu.
Sliši se skoraj idilično, a hudič je vedno v podrobnostih. Inflacija, energetska draginja, nizka dodana vrednost in zimzelena melodija o visoki obdavčenosti in splošnem nestimulativnem podjetniškem okolju na videz idilično sliko postavljajo v nekoliko drugačen kontekst.
A kako je mogoče, da ima nekdo s tako finančno kapaciteto domnevno tako malo vpliva na gospodarsko, davčno in zaposlovalno politiko države?
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Slovenska podjetja ali t. i. realni sektor so v lanskem letu pridelali 6,1 milijard evrov neto čistega dobička, kar je, ob neupoštevanju inflacije, 7 % več kot leto prej. Ob tem je imel isti sektor za 64 milijard evrov prihodkov. Slovensko gospodarstvo je tako ustvarilo veliko in že deveto leto zapored realno več kot leto prej, s tem pa ponovno omogočilo relativno stabilno družbeno sliko države z 2 milijonoma prebivalcev in enim izmed najbolj socialno izravnanih družbenih sistemov na svetu.
Sliši se skoraj idilično, a hudič je vedno v podrobnostih. Inflacija, energetska draginja, nizka dodana vrednost in zimzelena melodija o visoki obdavčenosti in splošnem nestimulativnem podjetniškem okolju na videz idilično sliko postavljajo v nekoliko drugačen kontekst.
A kako je mogoče, da ima nekdo s tako finančno kapaciteto domnevno tako malo vpliva na gospodarsko, davčno in zaposlovalno politiko države?
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Tokrat sta bila gosta v oddaji Za življenje zakonca Perko, ki sta spregovorila o vrednotah v zakonu, vabljeni k poslušanju.
Letos mineva 30 let od reforme lokalne samouprave in sprejetja temeljne zakonodaje za ustanovitev občin v Sloveniji. V oddaji smo zato govorili o tem, kakšen pomen imajo lokalne skupnosti za prebivalce, kateri so največji izzivi občin danes in kakšne novosti se obetajo na področju lokalne samouprave v bližnji prihodnosti. Naši gostje so bili vodja sektorja za lokalno samoupravo na Ministrstvu za javno upravo dr. Roman Lavtar, predsednik Skupnosti občin Slovenije in župan Občine Kočevje dr. Vladimir Prebilič, predsednik Združenja občin Slovenije in župan Občine Pivka dr. Robert Smrdelj ter župan Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah in član Interesne skupine lokalnih interesov v Državnem svetu RS David Klobasa.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Slišali smo novo glasbo pevk Katy Nichole in Anne Wilson - slednja ima nov kar cel album - za moške kvote pa sta v tokratnem izboru poskrbela Zach Williams in Josh Baldwin.
V oddaji smo slišali:
Pogovarjali smo se z ravnateljem študentske rezidence Jezuitskega kolegija Urbanom Gartnerjem in študentom nastanjenim v kolegiju Jakobom Praznikom. Predstavila sta nam kako tečejo dnevi pri njih, Jakob pa je z nami delil izkušnjo tako učenja kot preživljanja prostega časa v kolegiju.