Po podatkih Statističnega urada RS smo bili v lanskem letu znova priče precejšnjemu skoku cen krmil, gnojil, zaščitnih sredstev in drugih inputov v kmetijski pridelavi. Najbolj so se podražila krmila, sledijo gnojila, precej pa se je podražila tudi oprema in mehanizacija za kmetijsko pridelavo.

Včeraj je vlada končno zagnala že pred precej časa obljubljeni Primerjalnik cen osnovnih živil. Med ljudmi je zbudil precej pozornosti, saj se je, verjetno zaradi precejšnjega obiska, spletna stran včeraj zvečer na trenutke zatikala. A vlada bi, ker so ji seveda na voljo vsi podatki, lahko vedela, da mehak pristop ne bo rodil sadov. Na to namreč zelo jasno kažejo izkušnje Varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano, ki že leta ne more doseči ničesar oprijemljivega…

Predsednik KGZS Roman Žveglič je prepričan, da bi kmetije, če ne bi bile že celo desetletje izčrpavane z nizkimi odkupnimi cenami, razvoj lahko financirale s svojimi sredstvi. To je tudi pojasnil na primeru mlekarskih kmetij, ki so v zadnjem desetletju izgubile okroglih 200 milijonov sredstev.

Strmo rast vhodnih surovin kmetijske pridelave na Evropskih trgih na svojih plečih občutijo slovenski potrošniki ter slovenski kmetje in zadruge. Potrošniki zato, ker so soočeni s podražitvami hrane, kmetje pa zaradi padca odkupnih cen. To da za slovenske prašiče ni interesa v naših klavnicah in morajo kmetje prodajne poti iskati v Avstriji je za zadružnike absolutno nesprejemljivo, saj slovenskega kmeta postavlja v situacijo, ko mora zaradi lastnega preživetja odločati, da kakovostno slovensko meso, ki ga potrošnik želi, proda preko meja,« pravi Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije.