Doživetja narave

VEČ ...|29. 11. 2024
Pokukajmo v ozadje Svetišč narave

Naša gostja pravljičarka in pisateljica Irena Cerar si je lansko leto zadala zanimiv izziv: za sedem tednov se je podala v naravo. Izbrala si je najbolj značilne slovenske habitate: divjino kočevskega gozda, pestrost rečnih mrtvic Mure, veličastje gorskega sveta, odpravila se je tudi ob morsko obalo in v kulturno krajino. Vtise je strnila v knjigo, vanjo pa izjemno spretno vtkala tudi strokovna spoznanja in mitološko ozadje.

Pokukajmo v ozadje Svetišč narave

Naša gostja pravljičarka in pisateljica Irena Cerar si je lansko leto zadala zanimiv izziv: za sedem tednov se je podala v naravo. Izbrala si je najbolj značilne slovenske habitate: divjino kočevskega gozda, pestrost rečnih mrtvic Mure, veličastje gorskega sveta, odpravila se je tudi ob morsko obalo in v kulturno krajino. Vtise je strnila v knjigo, vanjo pa izjemno spretno vtkala tudi strokovna spoznanja in mitološko ozadje.

naravahabitatibiodiverzitetanaravopisjeplaninstvobiodiverziteta

Doživetja narave

Pokukajmo v ozadje Svetišč narave

Naša gostja pravljičarka in pisateljica Irena Cerar si je lansko leto zadala zanimiv izziv: za sedem tednov se je podala v naravo. Izbrala si je najbolj značilne slovenske habitate: divjino kočevskega gozda, pestrost rečnih mrtvic Mure, veličastje gorskega sveta, odpravila se je tudi ob morsko obalo in v kulturno krajino. Vtise je strnila v knjigo, vanjo pa izjemno spretno vtkala tudi strokovna spoznanja in mitološko ozadje.

VEČ ...|29. 11. 2024
Pokukajmo v ozadje Svetišč narave

Naša gostja pravljičarka in pisateljica Irena Cerar si je lansko leto zadala zanimiv izziv: za sedem tednov se je podala v naravo. Izbrala si je najbolj značilne slovenske habitate: divjino kočevskega gozda, pestrost rečnih mrtvic Mure, veličastje gorskega sveta, odpravila se je tudi ob morsko obalo in v kulturno krajino. Vtise je strnila v knjigo, vanjo pa izjemno spretno vtkala tudi strokovna spoznanja in mitološko ozadje.

Blaž Lesnik

naravahabitatibiodiverzitetanaravopisjeplaninstvobiodiverziteta

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|13. 8. 2024
Roman Žveglič: Ne nimajo izkušenj!

Vlada prepričuje Evropsko komisijo, da slovenske »izkušnje kažejo, da je državno lastništvo nad naravnimi površinami edino uporabno orodje za doseganje naravovarstvenih ciljev.«  Kmetje se s tem ne strinjajo in zahtevajo, da se zavrže novela Zakona o ohranjanju narave, ki naj bi prinesla »uzakonitev predkupne pravice države na Natura 2000 območjih…« 

Roman Žveglič: Ne nimajo izkušenj!

Vlada prepričuje Evropsko komisijo, da slovenske »izkušnje kažejo, da je državno lastništvo nad naravnimi površinami edino uporabno orodje za doseganje naravovarstvenih ciljev.«  Kmetje se s tem ne strinjajo in zahtevajo, da se zavrže novela Zakona o ohranjanju narave, ki naj bi prinesla »uzakonitev predkupne pravice države na Natura 2000 območjih…« 

naravahabitatizakonNatura 2000

Minute za kmetijstvo in podeželje

Roman Žveglič: Ne nimajo izkušenj!

Vlada prepričuje Evropsko komisijo, da slovenske »izkušnje kažejo, da je državno lastništvo nad naravnimi površinami edino uporabno orodje za doseganje naravovarstvenih ciljev.«  Kmetje se s tem ne strinjajo in zahtevajo, da se zavrže novela Zakona o ohranjanju narave, ki naj bi prinesla »uzakonitev predkupne pravice države na Natura 2000 območjih…« 

VEČ ...|13. 8. 2024
Roman Žveglič: Ne nimajo izkušenj!

Vlada prepričuje Evropsko komisijo, da slovenske »izkušnje kažejo, da je državno lastništvo nad naravnimi površinami edino uporabno orodje za doseganje naravovarstvenih ciljev.«  Kmetje se s tem ne strinjajo in zahtevajo, da se zavrže novela Zakona o ohranjanju narave, ki naj bi prinesla »uzakonitev predkupne pravice države na Natura 2000 območjih…« 

Robert Božič

naravahabitatizakonNatura 2000

Kmetijska oddaja

VEČ ...|11. 8. 2024
Bomo priča mehki nacionalizaciji kemtijskih zemljišč?

Zakaj so v minulih mesecih v Bruselj pogosto leteli okoljski aktivisti in zakaj Golobova vlada, na izsiljevanje odhajajoče Evropske komisije, odgovarja s spremembo Zakona o ohranjanju narave, ki prinaša mehko nacionalizacijo kmetijskih zemljišč. Pa o rekordni populaciji bele štorklje in še druge najbolj aktualne novice s kmetijskega področja...

Bomo priča mehki nacionalizaciji kemtijskih zemljišč?

Zakaj so v minulih mesecih v Bruselj pogosto leteli okoljski aktivisti in zakaj Golobova vlada, na izsiljevanje odhajajoče Evropske komisije, odgovarja s spremembo Zakona o ohranjanju narave, ki prinaša mehko nacionalizacijo kmetijskih zemljišč. Pa o rekordni populaciji bele štorklje in še druge najbolj aktualne novice s kmetijskega področja...

kmetijstvohabitatiPUNzakon o ohranjaju narave

Kmetijska oddaja

Bomo priča mehki nacionalizaciji kemtijskih zemljišč?

Zakaj so v minulih mesecih v Bruselj pogosto leteli okoljski aktivisti in zakaj Golobova vlada, na izsiljevanje odhajajoče Evropske komisije, odgovarja s spremembo Zakona o ohranjanju narave, ki prinaša mehko nacionalizacijo kmetijskih zemljišč. Pa o rekordni populaciji bele štorklje in še druge najbolj aktualne novice s kmetijskega področja...

VEČ ...|11. 8. 2024
Bomo priča mehki nacionalizaciji kemtijskih zemljišč?

Zakaj so v minulih mesecih v Bruselj pogosto leteli okoljski aktivisti in zakaj Golobova vlada, na izsiljevanje odhajajoče Evropske komisije, odgovarja s spremembo Zakona o ohranjanju narave, ki prinaša mehko nacionalizacijo kmetijskih zemljišč. Pa o rekordni populaciji bele štorklje in še druge najbolj aktualne novice s kmetijskega področja...

Robert Božič

kmetijstvohabitatiPUNzakon o ohranjaju narave

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|1. 3. 2024
Franc Bogovič o sprejetju EU Uredbe o obnovi narave

Evropski poslanci so v torek potrdili Uredbo o obnovi narave, ki predvideva, da bodo države članice do leta 2030 sprejele ukrepe za obnovo vsaj 30 odstotkov habitatov, ki trenutno niso v dobrem stanju. Poleg tega bodo morale države vzpostaviti ukrepe za obnovo vsaj 60 odstotkov vsake od habitatnih skupin do leta 2040 in vsaj 90 odstotkov do leta 2050.Kmetje, gospodarstveniki in podjetniki po celotni EU svarijo, da se bodo zaradi tega začele rušiti hidroelektrarne, da bodo začeli ponovno poplavljati izsušene kmetijske površine, da se bodo nadaljevala zapiranja kmetij... in bo omejevano gospodarstvo.

Franc Bogovič o sprejetju EU Uredbe o obnovi narave

Evropski poslanci so v torek potrdili Uredbo o obnovi narave, ki predvideva, da bodo države članice do leta 2030 sprejele ukrepe za obnovo vsaj 30 odstotkov habitatov, ki trenutno niso v dobrem stanju. Poleg tega bodo morale države vzpostaviti ukrepe za obnovo vsaj 60 odstotkov vsake od habitatnih skupin do leta 2040 in vsaj 90 odstotkov do leta 2050.Kmetje, gospodarstveniki in podjetniki po celotni EU svarijo, da se bodo zaradi tega začele rušiti hidroelektrarne, da bodo začeli ponovno poplavljati izsušene kmetijske površine, da se bodo nadaljevala zapiranja kmetij... in bo omejevano gospodarstvo.

naravakmetijstvonaravaobnovahabitati

Minute za kmetijstvo in podeželje

Franc Bogovič o sprejetju EU Uredbe o obnovi narave

Evropski poslanci so v torek potrdili Uredbo o obnovi narave, ki predvideva, da bodo države članice do leta 2030 sprejele ukrepe za obnovo vsaj 30 odstotkov habitatov, ki trenutno niso v dobrem stanju. Poleg tega bodo morale države vzpostaviti ukrepe za obnovo vsaj 60 odstotkov vsake od habitatnih skupin do leta 2040 in vsaj 90 odstotkov do leta 2050.Kmetje, gospodarstveniki in podjetniki po celotni EU svarijo, da se bodo zaradi tega začele rušiti hidroelektrarne, da bodo začeli ponovno poplavljati izsušene kmetijske površine, da se bodo nadaljevala zapiranja kmetij... in bo omejevano gospodarstvo.

VEČ ...|1. 3. 2024
Franc Bogovič o sprejetju EU Uredbe o obnovi narave

Evropski poslanci so v torek potrdili Uredbo o obnovi narave, ki predvideva, da bodo države članice do leta 2030 sprejele ukrepe za obnovo vsaj 30 odstotkov habitatov, ki trenutno niso v dobrem stanju. Poleg tega bodo morale države vzpostaviti ukrepe za obnovo vsaj 60 odstotkov vsake od habitatnih skupin do leta 2040 in vsaj 90 odstotkov do leta 2050.Kmetje, gospodarstveniki in podjetniki po celotni EU svarijo, da se bodo zaradi tega začele rušiti hidroelektrarne, da bodo začeli ponovno poplavljati izsušene kmetijske površine, da se bodo nadaljevala zapiranja kmetij... in bo omejevano gospodarstvo.

Robert Božič

naravakmetijstvonaravaobnovahabitati

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|9. 7. 2025
Boleč korak nazaj pri priznavanju pravic jezikovnih manjšin

Napisi na železniški postaji v Čedadu bodo po novem le enojezični - v italijanščini, potem ko bili zadnjih deset let v treh jezikih, tudi v slovenščini, piše beneški petnajstdnevnik Dom. Poseg so izvedli v okviru obnove železniške proge Videm–Čedad, ki jo izvaja družba RFI, ki je del skupine italijanskih državnih železnic. Slednja je upravljanje proge prevzela iz rok družbe, ki je skrbela za progo Videm-Čedad. Dela, katerih zaključek je bil predviden spomladi letos, se bodo zavlekla še za eno leto, tako da bodo potniki še dolgo morali uporabljati nadomestne avtobuse. Trijezične table so namestili v začetku junija 2015 v okviru projekta »Vlak jezikov«, ki sta ga zasnovala in izvajala deželna agencija za furlanski jezik in omenjena družba za progo Videm-Čedad, z namenom, da bi storitve, obveščanje javnosti, železniško signalizacijo in vizualno podobo izvajali večjezično, sicer v italijanščini, furlanščini, slovenščini, nemščini in angleščini.

Boleč korak nazaj pri priznavanju pravic jezikovnih manjšin

Napisi na železniški postaji v Čedadu bodo po novem le enojezični - v italijanščini, potem ko bili zadnjih deset let v treh jezikih, tudi v slovenščini, piše beneški petnajstdnevnik Dom. Poseg so izvedli v okviru obnove železniške proge Videm–Čedad, ki jo izvaja družba RFI, ki je del skupine italijanskih državnih železnic. Slednja je upravljanje proge prevzela iz rok družbe, ki je skrbela za progo Videm-Čedad. Dela, katerih zaključek je bil predviden spomladi letos, se bodo zavlekla še za eno leto, tako da bodo potniki še dolgo morali uporabljati nadomestne avtobuse. Trijezične table so namestili v začetku junija 2015 v okviru projekta »Vlak jezikov«, ki sta ga zasnovala in izvajala deželna agencija za furlanski jezik in omenjena družba za progo Videm-Čedad, z namenom, da bi storitve, obveščanje javnosti, železniško signalizacijo in vizualno podobo izvajali večjezično, sicer v italijanščini, furlanščini, slovenščini, nemščini in angleščini.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Za življenje

VEČ ...|5. 7. 2025
Zakaj in kako polniti baterije?

Razmišljali smo o tem, kako poletne počitnice izkoristiti za izboljšanje odnosov - med zakoncema in v družinskem okolju. Kaj s psihološkega in duhovnega vidika pomeni napolniti baterije in kaj lahko družine z najstniki vključijo v počitniški čas, da bi okrepili medsebojno povezanost? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Zakaj in kako polniti baterije?

Razmišljali smo o tem, kako poletne počitnice izkoristiti za izboljšanje odnosov - med zakoncema in v družinskem okolju. Kaj s psihološkega in duhovnega vidika pomeni napolniti baterije in kaj lahko družine z najstniki vključijo v počitniški čas, da bi okrepili medsebojno povezanost? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Blaž Lesnik

počitnicedopustvzgojadružinaoddihodmikduhovnost

Naš gost

VEČ ...|5. 7. 2025
Dr. Dejan Valentinčič

K pogovoru pred letošnjo nedeljo Slovencev po svetu sem povabili raziskovalca izseljenstva dr. Dejana Valentinčiča. Po izobrazbi je pravnik, a se že vrsto let posveča temu področju in zato me je zanimalo, kaj ga je k temu nagnilo. Povabil sem ga, da kot predsednik pove več o delovanju Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa, o mednarodni zvezi evropskih izseljencev po svetu in o nedavni raziskavi, ki jo je opravila Ameriško slovenske izobraževalna fundacija ASEF o digitalni preobrazbi slovenskih izseljenskih skupnosti v Združenih državah Amerike in Kanadi. Nenazadnje sva se dotaknila ameriških Slovencev, ki so dejavni v politiki. Dejan Valentinčič (1987) je po izobrazbi pravnik in je vodja Centra za družboslovno raziskovanje na Inštitutu ASEF za izobraževanje in raziskovanje ter prodekan za raziskovalno in razvojno dejavnost Fakultete za slovenske in mednarodne študije na Novi univerzi. Kot izredni profesor za področji prava in politologije predava na Evropski pravni fakulteti (na kateri je z odliko diplomiral in magistriral), Fakulteti za slovenske in mednarodne študije ter Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, kjer je doktoriral.

Dr. Dejan Valentinčič

K pogovoru pred letošnjo nedeljo Slovencev po svetu sem povabili raziskovalca izseljenstva dr. Dejana Valentinčiča. Po izobrazbi je pravnik, a se že vrsto let posveča temu področju in zato me je zanimalo, kaj ga je k temu nagnilo. Povabil sem ga, da kot predsednik pove več o delovanju Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa, o mednarodni zvezi evropskih izseljencev po svetu in o nedavni raziskavi, ki jo je opravila Ameriško slovenske izobraževalna fundacija ASEF o digitalni preobrazbi slovenskih izseljenskih skupnosti v Združenih državah Amerike in Kanadi. Nenazadnje sva se dotaknila ameriških Slovencev, ki so dejavni v politiki. Dejan Valentinčič (1987) je po izobrazbi pravnik in je vodja Centra za družboslovno raziskovanje na Inštitutu ASEF za izobraževanje in raziskovanje ter prodekan za raziskovalno in razvojno dejavnost Fakultete za slovenske in mednarodne študije na Novi univerzi. Kot izredni profesor za področji prava in politologije predava na Evropski pravni fakulteti (na kateri je z odliko diplomiral in magistriral), Fakulteti za slovenske in mednarodne študije ter Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, kjer je doktoriral.

Matjaž Merljak

spominživljenjedelodružbarojakiizseljenstvozdakanada

Program zadnjega tedna

VEČ ...|10. 7. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 10. julij 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 10. julij 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Doživetja narave

VEČ ...|4. 7. 2025
Astrofotograf in lovec posebnih vremenskih pojavov Anže Levec

V Zanimivostih nočnega neba smo gostili študenta računalništva Anžeta Levca, ki je obiskoval izbirni predmet Astronomija na Elektrotehniško-računalniški strokovni šoli in gimnaziji Ljubljana. Posveča se tako astrofotografiji kot fotografiranju krajine in posebnih naravnih pojavov. V svoj objektiv je že ujel mogočen polarni sij, njegova velika želja pa je uloviti rdečo prikazen, ki se prikaže ob močnih nevihtah.

Astrofotograf in lovec posebnih vremenskih pojavov Anže Levec

V Zanimivostih nočnega neba smo gostili študenta računalništva Anžeta Levca, ki je obiskoval izbirni predmet Astronomija na Elektrotehniško-računalniški strokovni šoli in gimnaziji Ljubljana. Posveča se tako astrofotografiji kot fotografiranju krajine in posebnih naravnih pojavov. V svoj objektiv je že ujel mogočen polarni sij, njegova velika želja pa je uloviti rdečo prikazen, ki se prikaže ob močnih nevihtah.

Blaž Lesnik

vesoljeastronomijapolarni sijvremenski pojavimeteorologijardeča strelanarava

Via positiva

VEČ ...|10. 7. 2025
Sara Isaković

Sara Isaković ima zelo zanimivo življenje, širši javnosti je najbolj znana kot odlična športna plavalka in kot prva Slovenka s plavalno olimpijsko medaljo. Po študiju psihologije na kalifornijski univerzi Berkeley je uspešno - prav tako s področja psihologije, tudi magistrirala. Deluje na področju nevropsihologije. Pripravila je lasten program mentalnega treninga za letalske pilote, sodelovala pri drugih projektih po svetu, bila del start-up ekipe v Oslu, kjer je pomagala pri pripravah štirih norveških deklet za veslanje čez Atlantik.  Odločila se je za vrnitev v Slovenijo, kjer nadaljuje s svojim delom na področju psihologije, sodeluje s športniki, predava na različnih dogodkih. Napisala je tudi knjigo. 

Sara Isaković

Sara Isaković ima zelo zanimivo življenje, širši javnosti je najbolj znana kot odlična športna plavalka in kot prva Slovenka s plavalno olimpijsko medaljo. Po študiju psihologije na kalifornijski univerzi Berkeley je uspešno - prav tako s področja psihologije, tudi magistrirala. Deluje na področju nevropsihologije. Pripravila je lasten program mentalnega treninga za letalske pilote, sodelovala pri drugih projektih po svetu, bila del start-up ekipe v Oslu, kjer je pomagala pri pripravah štirih norveških deklet za veslanje čez Atlantik.  Odločila se je za vrnitev v Slovenijo, kjer nadaljuje s svojim delom na področju psihologije, sodeluje s športniki, predava na različnih dogodkih. Napisala je tudi knjigo. 

Nataša Ličen

pogovoršportpsihologijazdravjesvetovanjeodnosi

Kulturni utrinki

VEČ ...|10. 7. 2025
Poletni koncerti v Taverni Koper

Med 14. julijem in 11. avgustom 2025 bodo v Kopru potekali tradicionalni Poletni koncerti v Taverni Koper. Program brezplačnih koncertov, ki potekajo ob ponedeljkih zvečer in so namenjeni tako mladi kot starejši publiki, bo bogat, zanimiv in mednaroden. Občinstvo bo lahko prisluhnilo glasbenim izvajalcem različnih glasbenih zvrsti - od muzikala in cabareta, do etna, jazza in popa. Prireditve nam je predstavil umetniški vodja Niko Houška!

Poletni koncerti v Taverni Koper

Med 14. julijem in 11. avgustom 2025 bodo v Kopru potekali tradicionalni Poletni koncerti v Taverni Koper. Program brezplačnih koncertov, ki potekajo ob ponedeljkih zvečer in so namenjeni tako mladi kot starejši publiki, bo bogat, zanimiv in mednaroden. Občinstvo bo lahko prisluhnilo glasbenim izvajalcem različnih glasbenih zvrsti - od muzikala in cabareta, do etna, jazza in popa. Prireditve nam je predstavil umetniški vodja Niko Houška!

Jože Bartolj

kulturaglasbapoletni koncerti v Taverni KoperNiko Houšaka

Komentar Družina

VEČ ...|10. 7. 2025
Janez Dolinar: Dovolj tepeni ali bomo še malo potrpeli?

Še ne sto let nazaj je v nacistični Nemčiji v le nekaj letih postala evtanazija družbeno sprejemljiva in simbol »usmiljenja, sočutja, pomoči ubogim«. Mediji so s spretnim obračanjem besed to naredili povsem mimogrede.


 

Janez Dolinar: Dovolj tepeni ali bomo še malo potrpeli?

Še ne sto let nazaj je v nacistični Nemčiji v le nekaj letih postala evtanazija družbeno sprejemljiva in simbol »usmiljenja, sočutja, pomoči ubogim«. Mediji so s spretnim obračanjem besed to naredili povsem mimogrede.


 

Janez Dolinar

komentar

Spominjamo se

VEČ ...|10. 7. 2025
Spominjamo se dne 10. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 10. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče