Ali je danes mogoče vzgajati ob navdihu, ki prihaja iz Svetega pisma?

Gost Svetovalnice je bil Aleš Čerin, skupaj smo razmišljali o vzgoji. Ali je danes mogoče vzgajati ob navdihu, ki prihaja iz Svetega pisma? V čem zahtevajo današnji izzivi prihodnji rodov nove prijeme in kaj nas lahko nauči zgodba preroka Danijela in njegovih prijateljev?

Kdo bo prišel v nebesa?

V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.

Milost v tvojih očeh

Milost v tvojih očeh je naslov knjige, katere vsebina je podrobna razlaga prvih dveh Mojzesovih knjig. Z nami je bila avtorica, prevajalka Svetega pisma s. Snežna Večko.

Slovenija je dobila nov prevod Svetega pisma, ki je nastal iz izvirnih jezikov oziroma jeruzalemske izdaje

Slovenija je dobila nov prevod Svetega pisma. Nastal je iz izvirnih jezikov tako imenovane jeruzalemske izdaje. Na novinarski konferenci so ga predstavili direktor Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umestnosti Oto Luthar, predsednik Slovenske škofovske konference, novomeški škof Andrej Saje, predsednik SAZU Peter Štih, rektor ljubljanske univerze Gregor Majdič, rektor mariborske univerze Zdravko Kačič, dekan Teološke fakultete Univerze v Ljubljani Janez Vodičar in direktor Družine Tone Rode. Nov prevod standardnega prevoda ne ukinja, pač pa ga pomembno dopolnjuje. Dogodka se je udeležila Mateja Subotičanec, ki je pred mikrofon povabila najbolj zaslužnega za končni izdelek: profesorja doktorja Jožeta Krašovca.
Sveto pismo so prevajali: Milan Holc, Maria Carmela Palmisano, Terezija Snežna Večko, Bogomir Trošt, Janez Zupet, Maksimilijan Matjaž, Miran Špelič in Jože Krašovec, ki je bil tudi glavni urednik projekta.
Jeruzalemski prevod je izšel v sozaložništvi Slovenske škofovske konference in založbe Družina. AS/MS

Kadar si žalosten

V minuli oddaji smo bili v družbi knjižice Kadar si v skrbeh, nocoj pa nam je prispevala vsebino knjižica Svetopisemske družbe Kadar si žalosten. Vsi se srečujemo z žalostjo. Eni bolj drugi manj, gotovo pa ne more nihče reči, da ni kdaj žalosten, da ga kdaj boli pri duši in v srcu. Tudi v trenutkih žalosti nam more zelo pomagati Sveto pismo. Izbrani odlomki naj nam pomagajo premagati žalost.

Le kdo je brez skrbi? Ni takšnega junaka.

V oddaji PRO nam je delala družbo knjižica Svetopisemske družbe Kadar si v skrbeh. Le kdo je brez skrbi? Ni takšnega junaka. Vsi imamo zvrhano mero skrbi. In odlično pomoč nam daje Sveto pismo. Zato smo slišali kratke odlomke, ki nam lahko pomagajo pri soočanju s skrbmi in tudi preganjanju le teh.

Sveto pismo - kako ga brati?

Kako brati Sveto pismo? O tem sta nekaj več povedala dr. Samo Skralovnik in dr. Matjaž Celarc.

Pogovor o jeziku s prof. dr. Markom Jesenškom

Ob kulturnem prazniku smo na pogovor povabili prof. dr. Marka Jesenška, jezikoslovca, univerzitetnega profesorja na Oddelku za slovanske jezike in književnost Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Pogovarjali smo se o jezikovni politiki, ohranjanju slovenščine in večjezičnosti. Govorili o ljubezni do maternega jezika, z njim povezanim državotvornim ohranjanjem širše slovenske kulture.

Prof. dr. Marko Jesenšek predava staro cerkveno slovanščino, diahronijo slovenskega jezika in jezikovno politiko ter jezikovno načrtovanje. To je trenutno najbolj aktualno? 
»Ja, počasi tudi to ne bo več. Prihajam v tista leta, ko razmišljam že o upokojitvi, dve, tri leta bom še aktivno vpet, potem pa zaključim. Za seboj imam nekaj dobrih naslednikov, dobri doktorski študentki, za kateri verjamem, da bosta tako diahronijo jezika kot tudi jezikovno politiko lepo nadaljevali. Predvsem je odprto vprašanje jezikovne politike, ki je zadnja leta pri nas vezana zlasti na vprašanje učnega jezika. Ne vem zakaj, ampak ko kdorkoli od kolegov na univerzi postane rektor, o jeziku ne zna več razmišljati. Večinoma so rektorji tisti, ki mislijo, da je treba učni jezik prilagoditi globalnemu prostoru in tudi globalnemu jeziku - angleščini. Mnogokrat, s tihim soglasjem vodstva fakultete in univerze, moji kolegi zakonsko določilo o predavanju v slovenskem jeziku na univerzi obidejo. Omenjeni osmi člen pravi, da je učni jezik slovenski, lahko pa se, če je v predavalnici večje število študentov iz tujine, izbere tudi jezik, ki ga ta skupina razume. Zakoni pri nas pa so taki, da jih zelo radi izigravamo. Vidite, tako da se ta ideja, da je za tuje študente treba predavati v trivialni angleščini, ruši sama. Humanist bo težko povedal, razložil, odpredaval vse, kar želi povedati, na enak način v angleščini ali v slovenščini. Zmanjka besed.«

Umetnostni jezik in bogastvo besednega zaklada

»Umetnostni jezik je najbogatejši, tudi humanisti moramo imeti bogat besedni zaklad. Ko razmišljam, da Slovenci mislimo, kako dobro govorimo tuje jezike, zlasti angleško, je ta večinoma uboga. Če uporabljamo pet tisoč besed, je že veliko. Običajno se sporazumevamo z dva do tri tisoč besedami. A tudi to je še vedno šibek besedni zaklad. In ob tem se pojavljajo želje, da bi s takšno angleščino predavali na univerzi. Nesprejemljivo. Odprimo recimo Sveto pismo, vidimo, kaj se je s takšno idejo nekoč že dogajalo. Babilonska zmešnjava jezika je že takrat pokazala, kam lahko takšna anomalija pripelje, in danes smo približno na tisti stopnji, ko bo spet treba jezike premešati, da se bo v tej trivialni globalni angleščini našlo dovolj prostora za nacionalne in materne jezike. Sem optimist. Če pogledamo v zgodovino, prepričani smo bili, da bo nemščina »pojedla« naš jezik. Slovensko, oziroma v različicah slovenskega jezika: kramščini, koroščini, prekmurščini, štajerščini, se je govorilo bolj ali manj samo v zaprtih krogih doma, v družini ali pa v kakšni ožji skupini tistih izobražencev, humanistov in redkih drugih, ki so bili prepričani, da se jeziku ne smejo odpovedati.«

Slovenščina in njena usoda

»Slovenščina je preživela. Bog ve, v katero smer bo šel razvoj, a noben jezik ni večen. Škrabec je rekel, umrli so kralji med jeziki, sanskrt, stara grščina, latinščina, ogromno jezikov, ki so veljali - tako kot je rekel - za kraljeve jezike. Tudi jezik, tako kot midva, se rodi, razvija, dobro funkcionira, dokler je pri moči, ampak ne za vedno. Tako kot je naše tuzemsko življenje omejeno z rojstvom in smrtjo, je podobno tudi z jezikom. Pa vendar, slovenščina je bila, tega se premalo zavedamo, jezik, za katerega bi lahko rekli, da je sodil med najbolj razvite evropske jezike. Si predstavljate, da smo dobili, med trinajstimi ali štirinajstimi jeziki na svetu, leta 1584 v takratnem kranjskem jeziku prevod celotnega Svetega pisma? Premalo jih danes to še ve. Bili smo osmi jezik v Evropi in s tem seveda tudi na svetu, ki je dobil svojo slovnico.«

»Gledamo danes le še globalno, vidimo tega ameriškega policaja, ki se nam zdi, da je vse, kar od tam prihaja, idealno in da je treba vse posnemati, prihajajo pa v zadnjem času z njihovim posredovanjem večinoma v naš prostor negativne stvari. Ne zavedamo pa se, da imamo bogatejšo tradicijo, bolj razvito kulturo, na kateri bi morali graditi in svetu pokazati, da sta jezik, tradicija, da je kultura tisto, kar nas bo obdržalo, ne pa vojne, prepiri in politikantstvo. Globalni svet nima prihodnosti. Evropska zveza teoretično lahko preživi samo, če se bo dosledno upoštevalo, to na čemer je nastala, kulturno in jezikovno raznolikost.«

V pogovoru je dr. Marko Jesenšek omenil zgodovinske primere prevladujočih jezikov in opozoril na potrebo po učenju več jezikov v današnjem svetu. Izpostavil je tudi pomen ljubezni do lastnega jezika ter pozval k spremembi izobraževalne politike, ki bi poskrbela za večje jezikovno znanje. Spomnil je tudi na strokovno razpravo med Kopitarjem in Čopom o kranjskem jeziku in poudaril vlogo Čopa pri normiranju jezika in Prešernovem ustvarjanju.