Kaj je mestni gozd?

V uvodni oddaji cikla Gozdovi naših mest smo izvedli, kaj sploh so mestni gozdovi, koliko jih imamo pri nas in v čem se razlikujejo od ostalih gozdov. Ali ste vedeli, da je zračna razdalja od vsakega slovenskega mesta do gozda največ 1 km? Z nami sta bila dr. Mojca Nastran in dr. Janez Pirnat z oddelka za gozdarstvo na Biotehniški fakulteti.

Novice iz življenja Cerkve dne 25. 4.

• Na TV Slovenija znova prenosi nedeljskih bogoslužij »v živo«.
• Papež: Mir, dosežen s pogajanji, je boljši od vojne brez konca.
• Goduje sv. Marko, tudi zavetnik Benetk, ki jih bo papež obiskal v nedeljo.

Utrip dneva dne 24. 4.

• Zdravniška društva in sindikati ob 100 dneh stavke: zdravstveni sistem razpada, vlada pa nič.
• Na upravnih enotah se že sedmo sredo zapored nadaljuje stavka zaposlenih.
• Kdaj posvetovalni referendumi? Opozicija izvedbi na dan evropskih volitev nasprotuje. Proti tudi SD.
• Na Brdu pri Kranju zasedanje skupnega odbora Slovenija-Koroška.
• Evropski parlament je obeležil največjo širitev EU, ko se ji je pridružila tudi Slovenija.
• ZDA bodo novo vojaško pomoč Ukrajini začele pošiljati še ta teden.
• V Avstraliji v protiterorističnih racijah aretirali sedem mladoletnikov.
• Pred 100 leti se je rodila etnomuzikologinja Zmaga Kumer; sodelovala je tudi z radiem.
• Šport: Dončić z Dallasom v končnici lige NBA izenačil serijo proti Los Angeles Clippers.
• Vreme: padavine bodo vse redkejše. Jutri bo sprva oblačno, padavine bodo ponehale.

Nenad Glücks: Nov primer cenzure na TV Slovenija?

Svoj odnos do katoličanov so danes znova izkazali pristojni na TV Slovenija s tem, ko so brez vednosti urednice in voditeljice oddaje Romane Kocjančič izrezali prispevek o prevodu Svetega pisma iz izvirnih jezikov v slovenščino. Če nekoliko karikiramo, iz pojasnila urednika uredništva verskih oddaj Vida Stanovnika izhaja, da je za vse skupaj kriv iranski režim.

Celoten komentar si lahko preberete na portalu Domovina.

Sašo Radovanovič - Knjiga Bombardiranje Slovenije 1944 - 1945

V pogovoru ste lahko prisluhnili mariborčanu Sašu Radovanoviču, ki je soavtor knjige Bombardiranje Slovenija 1944 - 1945. Gre za sorazmerno neznan segment naše zgodovine, ki pa še danes vpliva na življenje pri nas.  Maribor je bil zaradi strateške lege in tamkajšnje tovarne v zadnjih dveh letih druge sv. vojne eno najbolj bombardiranih mest. Zavezniki so nanj odvrgli kar 3.259 ton bomb in uničili 47 odstotkov stavb. Približno 10 odstotkov jih ni eksplodiralo in na njih še danes stoji kar nekaj zgradb, tudi šolskih ...

Utrip dneva dne 10. 4.

• Minister Poklukar zaradi azilnega doma izžvižgan na obisku v Središču ob Dravi.
• Po propadli mediaciji bo ministrstvo za zdravje rešitve iskalo z vodstvi zavodov.
• Na večini upravnih enot po Sloveniji danes stavkajo že peto sredo zapored.
• Z uredbo za hitro, lažje in bolj predvidljive postopke umeščanja sončnih elektrarn.
• Pred svetovnim dnevom za sistemsko ureditev rehabilitacije bolnikov s Parkinsonom. Evropski parlament popoldne sprejema migracijski pakt; ima tudi pomanjkljivosti?
• Odprtje razstave 3450 umorjenih – Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin.
• Molitev ramazanskega bajrama prvič v prenosu RTV Slovenija.
• Šport: Nogometaši Maribora so v 30. krogu Prve lige Telemach premagali Muro s 5:0.
• Vreme: Popoldne pretežno oblačno, pihal bo severovzhodnik; jutri se bo zjasnilo.

Kozolci kot edina slovenska etnična arhitektura

V sklopu promocije slovenske kulturne dediščine v svetu so v soorganizaciji KULTURA-NATURA SLOVENIJA, gibanja za ohranjanje in uveljavljanje slovenske kulturne in naravne dediščine ter Slovenske matice predstavili projekt Slovenski kozolec 1993–2024. Pogovarjali smo se s Slavkom Mežkom, »očetom« in vodjo projekta, ob katerem je nastala tudi razstava arhitekta Borana Hrelje iz Toronta. na dogodku je predaval prof. dr. Borut Juvanec: “Kozolec, spomenik slovenske arhitekture”. 

Kozolec sodi med med nenadomestljive prepoznavnosti slovenske ljudske arhitekture in kulturne krajine. »Kozolec je spoznavni znak Slovenije!« »Kozolec je spomenik slovenskega ljudskega stavbarstva.« (dr. Tone Cevc, 1993) »Kjer stojijo kozolci, najdeš slovenske korenine.« (Jaka Čop, 1993) »Kozolec je naša arhitektura, edina etnična arhitektura, kar jih poznam. Kozolec označuje etnični prostor Slovenije.« (prof. dr. Borut Juvanec).

Sodobni časi, novodobno kmetijstvo, spremenjeno in marsikje pozidano podeželje ter izginjajoča narodna osveščenost mu niso naklonjeni. S projektom Slovenski kozolec si s preprostim sloganom »Ohranimo slovenski kozolec!« že od leta 1993 na najrazličnejše načine prizadevajo opozoriti na nujo sistemske zaščite, raziskave, ovrednotenja in smiselnega ohranjanja tega pomnika našega stavbarstva, tesarskega znanja ter poltisočletnih tradicij. 

V Rutu nad Baško grapo je bilo leta 1996 ustanovljeno vseslovensko gibanje Ohranimo slovenski kozolec. Pred leti je vzniknila pobuda »Kozolec na UNESCO!« Z namensko avkcijo in prodajo legendarne knjige Slovenski kozolec se začenja zbirati sredstva za obnovo in revitalizacijo Slovenčevega stoha v Rutu nad Baško grapo, kamor bo umeščena tudi stalna predstavitev projekta. 

V Celju tekmovanje mladinskih zborov, začenja se sejem v Bologni

V Celju je potekalo 27. državno tekmovanje mladinskih zborov. Za najboljša sta bila razglašena Dekliški zbor Gimnazije Kranj in Dekliški zbor Gimnazije Celje Center. V Bologni se je začel vsakoletni sejem otroške in mladinske literature, na katerem se po letih prizadevanj kot častna gostja predstavlja Slovenija.