Koper je minuli konec tedna gostil enega največjih medverskih dogodkov pri nas. Skupaj se je na štirih srečanjih zbralo več kot 2000 ljudi, med njimi so bili visoki predstavniki krščanskih cerkva in islamske skupnosti, diplomati, gospodarstveniki, mladi in drugi snovalci družbenega življenja. Bolj kot številke je po srečanju pomembno to, kako se je dotaknilo udeležencev, nam je dejal generalni vikar koprske škofije Slavko Rebec. Podobno so za naš radio ocenili predsednik Slovenske škofovske konference škof Andrej Saje, murskosoboški škof Peter Štumpf, Silvester Gabršček in župnik v Kopru Primož Krečič.
Koper je minuli konec tedna gostil enega največjih medverskih dogodkov pri nas. Skupaj se je na štirih srečanjih zbralo več kot 2000 ljudi, med njimi so bili visoki predstavniki krščanskih cerkva in islamske skupnosti, diplomati, gospodarstveniki, mladi in drugi snovalci družbenega življenja. Bolj kot številke je po srečanju pomembno to, kako se je dotaknilo udeležencev, nam je dejal generalni vikar koprske škofije Slavko Rebec. Podobno so za naš radio ocenili predsednik Slovenske škofovske konference škof Andrej Saje, murskosoboški škof Peter Štumpf, Silvester Gabršček in župnik v Kopru Primož Krečič.
V Kopru bo konec tedna potekal Forum za dialog in mir v Evropi in na Balkanu. Zanimalo nas je, kakšno vlogo ima pri tem škofija Koper kot gostiteljica dogodka. Tone Gorjup je poklical generalnega vikarja Slavka Rebca.
V Kopru bo konec tedna potekal Forum za dialog in mir v Evropi in na Balkanu. Zanimalo nas je, kakšno vlogo ima pri tem škofija Koper kot gostiteljica dogodka. Tone Gorjup je poklical generalnega vikarja Slavka Rebca.
Slišali smo Duhovni nagovor, ki ga je pripravil celjski škof Maksimilijan Matjaž. Nadaljevali smo s prvimi nedeljskimi večernicami in svetlim delom rožnega venca, ki smo ga namenili za pokojnega zaslužnega papeža Benedikta XVI. Sledila je Radijska kateheza, v kateri je bil naš gost msgr. Slavko Rebec. Tema pogovora je bil Božič - praznik rodovitnosti, izmenjave božjega in človeškega.
Slišali smo Duhovni nagovor, ki ga je pripravil celjski škof Maksimilijan Matjaž. Nadaljevali smo s prvimi nedeljskimi večernicami in svetlim delom rožnega venca, ki smo ga namenili za pokojnega zaslužnega papeža Benedikta XVI. Sledila je Radijska kateheza, v kateri je bil naš gost msgr. Slavko Rebec. Tema pogovora je bil Božič - praznik rodovitnosti, izmenjave božjega in človeškega.
Naš gost je bil msgr. Slavko Rebec. Središče pogovora pa je bil Božič - praznik rodovitnosti, izmenjave Božjega in človeškega.
Naš gost je bil msgr. Slavko Rebec. Središče pogovora pa je bil Božič - praznik rodovitnosti, izmenjave Božjega in človeškega.
V Radijski katehezi smo z duhovnikom Slavkom Rebcem govorili o Cerkvi. Že Jezus se je obdal s pisano paleto ljudi. Iz bližnje okolice je poklical Petra, Andreja, Jakoba in Janeza, ki predstavljajo srednji sloj, obrtnike. V razširjenem krogu so se znašli drugi apostoli: cestninar kot ekonomsko dobro stoječi in vsem znani grešnik ter učenci drugih npr. učenci Janeza Krstnika. Kdo spada v Cerkev in kdo ne? Ali obstaja zveličanje izven Cerkve? Se lahko zveličam kot posameznik?
V Radijski katehezi smo z duhovnikom Slavkom Rebcem govorili o Cerkvi. Že Jezus se je obdal s pisano paleto ljudi. Iz bližnje okolice je poklical Petra, Andreja, Jakoba in Janeza, ki predstavljajo srednji sloj, obrtnike. V razširjenem krogu so se znašli drugi apostoli: cestninar kot ekonomsko dobro stoječi in vsem znani grešnik ter učenci drugih npr. učenci Janeza Krstnika. Kdo spada v Cerkev in kdo ne? Ali obstaja zveličanje izven Cerkve? Se lahko zveličam kot posameznik?
3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin je naslov razstave, ki so jo v Platonovi dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani odprli 10. aprila. Odprtja razstave, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman se je udeležila množica obiskovalcev. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili Dežmanovemu nagovoru, besedam arheologov, ki sta sodelovala pri odkopu in popisu najdenih predmetov, ter slikarki Marjetki Dolinar, ki je ob tem naslikala slikarski triptih.
Naš gost je bil akademski slikar Lojze Čemažar, eden najvidnejših sodobnih cerkvenih slikarjev na Slovenskem, katerega slog zaznamujeta asketska figuralika in v simbolnem jeziku interpretirana tradicionalna krščanska motivika. V začetku meseca februarja so mu slovenski škofje podelili odličje sv. Cirila in Metoda in zato smo se določili, da umetnika povabimo k pogovoru.
Vsi se želimo biti srečni in to je možno. Zagotova pot je hvaležen človek, ki se zna vsaj zvečer zahvaliti za dobro in težko v preteklem dnevu. Sadovi so več zdravja, več zadovoljstva, več miru med ljudmi in več upanja. Kako se v tej kreposti vaditi, je razmišljala s. Meta Potočnik.
V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Kot vedno smo začeli z dobro novico, tokrat o minuli nedelji Dobrega pastirja in tednu molitve za duhovne poklice. Med drugim smo se vprašali: kakšna bo Cerkev jutrišnjega dne in se navezali tudi na razpravo o evtanaziji.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Člani Moškega pevskega zbora Franc Ksaver Meško Sele – Vrhe so pripravili slavnostni koncert ob 60 letnico delovanja in ob tem prejeli občinsko priznanje občine Slovenj Gradec. V začasnih razstavnih prostorih Gradu Ribnica je na ogled razstava z naslovom Iz take smo snovi kot sanje, V Celju pa je svoja vrata uradno odprla obnovljena Fotohiša Pelikan.
Tako kot je Jezus svojim apostolom po vstajenju odprl um, da so umevali Pisma, ga po istih pismih odpira tudi nam. Če so ta pisma že v antiki in nato skozi vsa nadaljnja stoletja iz vseh, ki so jih brali, preprostih in izobraženih, naredila junake duha in dejanj, lahko ta ista pisma ob vsakdanji molitvi dajejo moč in spoznanje tudi nam.
Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.