Dr. Ernest Petrič

Tokrat so bili v osredju oddaje rojaki v sosednjih državah. Razlog za to je bila 100. obletnica požiga narodnega doma v Trstu in njegova vrnitev slovenski skupnosti, pa tudi bližnja 100. obletnica koroškega plebiscita. Gost se je dotakni tudi odgovornosti matične domovine do naših narodnih manjšin. Komentiral je trenutno stanje v EU, ki je dobila sklad za okrevanje in proračun za prihodnjih sedem let ...

Jernej Letnar Černič: Kriza

Ali smo vrednoto pluralizma, ki se kaže skozi medsebojni dialog, poslušanje, strpnost v času epidemiološke krize v slovenski družbi, kaj bolj ponotranjili kot prej?Tako je razmišljal izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.

Pogovor s Petrom Jančičem in dr. Jožetom Možino

V oddaji smo se ozrli na slovensko medijsko krajino in načine poročanja hiš, ki delajo novice. V goste smo povabili dva ugledna gosta: novinarja Petra Jančiča ter zgodovinarja in novinarja dr. Jožeta Možino. Če bi radi dobro ločevali med resnico in lažjo, berite knjigo Petra Jančiča: Lažnive novice.

Prehranska varnost je vse pomembnejša

Strategija od vil do vilic, ki jo je pripravila Evropska komisija, naj bi omogočila prehod k trajnostnemu prehranskemu sistemu. V njej so zastavljeni konkretni cilji, med drugim, da se do leta 2030 zmanjša tveganja povezana s pesticidi za polovico. Kritiki opozarjajo, da strategija ne upošteva različnih položajev posameznih držav. Evropski poslanec Franc Bogovič glede slovenskega kmetijstva ostaja optimističen, v strategiji pa vidi tudi priložnosti.

Nič naj te ne vznemirja ...

Tanja Dominko je v Našem pogledu med drugim razmišljala, kako bi se z danimi razmerami spopadle pretekle vlade in kakšen je nauk za vse, ki spremljajo medijske vsebine, ki so dostikrat posredovane s posebnim namenom.

Branko Cestnik

Komentiranje aktualnih cerkvenih - prestavitve duhovnikov, odnos do papeža, celibat; in političnih zadev.

Aleš Čerin o protestih in aktualnih razmerah

V Ljubljani se bodo po predvidevanjih znova zbrali protestniki, ki zahtevajo odstop vlade Janeza Janše. Kako gleda na te proteste in kaj bi bilo treba storiti, da poiščemo skupni jezik za prihodnost našega naroda, smo povprašali pisca portala Preprostost Aleša Čerina.

Matej Tonin, predsednik NSi, obrambni minister

Ob 20-letnici Nove Slovenije smo se s predsednikom stranke in ministrom za obrambo pogovarjali o aktualnih političnih zadevah, pa tudi o vlaganjih v Slovensko vojsko.

Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič o demokratičnih procesih in vplivih na obstoj demokracije

Gostili smo ustavnega sodnika ddr. Klemena Jakliča. Zanimal nas je njegov pogled na demokratične procese, ki so pred 30-timi leti tlakovali pot za samostojno in neodvisno Republiko Slovenijo.

Rok Čakš: Kako deaktivirati atomsko bombo: DeSUS na poti samouničenja

V DeSUS-u vre, brbota, prekipeva … v medijih beremo že praktično od začetka formiranja Janševe vlade in vsak teden znova izvemo, da je še en pokrajinski odbor umaknil podporo predsednici Aleksandri Pivec.Zdi se, kot da je upokojenska stranka kot nekakšna atomska bomba, na kateri časovni sprožilec neusmiljeno odšteva dneve, ure, sekunde do trenutka, ko se bo razletela na nešteto delcev in za vekomaj izbrisala Janševo vlado iz slovenske politične realnosti.

Dr. Marko Pavliha: Kako se lahko neenakosti med seboj dopolnjujejo?

Aktualne družbene in politične razmere je tokrat komentiral profesor prava dr. Marko Pavliha.

Bo zaradi aktualne krize več sive ekonomije?

V Sloveniji naj bi zaradi sive ekonomije izgubili več milijard evrov. Direktor Finančne uprave Peter Jenko pravi, da je bil v preteklih letih narejen bistven premik k zmanjšanju tega pojava, vendar pa bi stopnjevanje gospodarske krize lahko povečalo tudi sivo ekonomijo.

Dr. Beović: Bolj smiselno je, da se odrečemo zabavam in tako obdržimo službo

Čeprav smo v minulih dneh večkrat slišali, da smo na začetku drugega vala epidemije infektologinja dr. Bojana Beović opozarja, da se nam bodo v prihodnje dogajali večji in manjši izbruhi. Dodaja, da se bo ne glede na vse treba naučiti živeti z virusom. Za Radio Ognjišče je povedala, da jo je hitra vrnitev virusa presenetila in dodala, da je bolj smiselno, da se odrečemo zabavam in tako obdržimo službo. »Vsak, ki se zdrži zabave in razume takšno stanje, naj se zaveda, da prispeva k temu, da živimo v državi kar se da normalno in ne povzročamo hudih osebnih stisk in revščine,« je povedala.

Goran Novković o tem, kaj čaka slovenska podjetja po epidemiji

Slovenska podjetja so prvi val epidemije prav zaradi pomoči države dobro prestala, a glede na nova zaostrovanja in počasno okrevanje gospodarstva je jasno, da bo za nove injekcije podjetjem potrebna še izdatnejša pomoč. Kot je za Radio Ognjišče opozoril izvršni direktor Kluba slovenskih podjetnikov Goran Novković se zaostrujejo razmere na tujih trgih kar pa vpliva tudi na Slovenijo.

Kar se ni posrečilo Kolindi in Türku, je uresničil Andrzej Duda

Mogoče je bil pa ves cirkus, ki je obdajal poljske predsedniške volitve, nekoliko pretiran. Dobro, trmasto vztrajanje vladajoče stranke, naj bo glasovanje sredi najhujšega otepanja s koronavirusom, je bilo neumno. Ampak sicer se ni zgodilo nič zelo posebnega.Andrzej Duda je res zmagal z minimalno razliko. Nazadnje se je števec ustavil pri 51 odstotkih. Toda prvič je za predsednika srednje- in vzhodnoevropske sploh ni samoumevno, da zmaga tudi v drugo, pa naj velja še za tako priljubljenega. O tem bi lahko marsikaj povedali Danilo Türk, Ivo Josipović, Kolinda Grabar Kitarović in Dudov predhodnik Bronislaw Komorowski. Tudi presedniki, ki so mandat ponovili, denimo Borut Pahor in Miloš Zeman, so se prerinili skozi šivankino uho prav tako kot Duda.Drugič je bila izjemno tesna večina poljskih glasovanj o predsedniku. Pred petimi leti je Duda, takrat res kot outsider, slavil z 51,5 odstotka glasov. Aleksander Kwasniewski je leta 1995 proti Walensi, ki je bil tokrat glasen podpornik Dudovega protikandidata Rafala Trzaskowskega, zbral nekaj manj kot 52 odstotkov, Bronislaw Komorowski leta 2010 proti Jaroslawu Kaczynskemu 53 in Lech Kaczynski pet let prej proti Donaldu Tusku 54 odstotkov. Edini res prepričljivi zmagovalec po letu 1990 je bil Kwasniewski, ko je v drugo leta 2000 slavil že v prvem krogu. Ravno tako je bilo za vse volitve značilno vidno nasprotje med zahodom in vzhodom države in med velikimi mesti in drugimi deli. V prvih so se bolje odrezali liberalnejši, v drugih konservativnejši kandidati. Letos ni bilo drugače.Da so ljudje tokratnim volitvam vseeno pripisovali nekoliko večji pomen, kaže predvsem volilna udeležba. Da se je povsem približala sedemdesetim odstotkom, je za poljske razmere izjemno. In priča o večji polariziranosti volilnega telesa od običajne.Tudi sicer je volilni boj potekal v bolj črno-belih tonih kot večina drugih, vse od tistega leta 1995, v katerem sta se udarila tedanji protikomunistični junak Walensa in postkomunist Kwasniewski. Varšavski Rafal Trzaskowski se je od tradicionalnih poljskih svetinj skušal distancirati veliko bolj, kot sta to počela Donald Tusk in Bronislaw Komorowski, čeprav sta prihajala iz iste stranke, Državljanske platforme. Kot sem tudi na Časniku že opozarjal, je drsenje Državljanske platforme proti levi in v smer socialnega liberalizma zahodnoevropskega tipa v veliki meri posledica neugodne okoliščine, da se vladajoča stranka Zakon in pravičnost prodaja kot edina branilka osrednjih poljskih svetinj, narodne samobitnosti in poljskega katolištva, ki so bile praviloma skupne večini Poljakov ne glede na strankarsko pripadnost.Duda je torej sicer zmagal, vendar je njegov mandat šibkejši kot v prvo, saj tokrat ni nastopil kot novinec, temveč kot sorazmerno priljubljeni dosedanji predsednik. Čaka ga težka naloga, da se po polariziranem predvolilnem boju izkaže za predsednika vseh Poljakov. Trzaskowski se je po drugi strani v predsedniški tekmi uveljavil kot nekak naravni vodja opozicije. Izziv zanj je, kako se upreti sirenskim glasovom z evropskega zahoda in pokazati, da je mogoč tudi liberalizem srednje- in vzhodnoevropskega tipa. Liberalizem, ki bo ob družbenih vprašanjih zmogel več prave samozavesti in spoštovanja izročil, kot je zmorejo zahodnoevropski kolegi, ki so danes sicer najglasnejši častilci varšavskega župana.

Hagija Sofija: Kaj bo zdaj s krščanskimi simboli?

O spremembi statusa Hagije Sofije iz muzeja v mošejo smo se pogovarjali s p. dr. Edijem Kovačem.

Dr. Janez Juhant o napadih na vlado in razdeljenosti družbe v Sloveniji

V oddaji smo gostili filozofa in teologa dr. Janeza Juhanta. Tokrat smo spregovorili o razdeljenosti v družbi, naboju protestnikov in dobronamernih državljanov, o poletnih priložnostih za rast in poglobitev vere in drugih sorodnih temah.

Peterle ob vrnitvi Narodnega doma v Trstu: Gre za dejanje na katerega smo Slovenci dolgo čakali

Natanko sto let po fašističnem požigu Narodnega doma v Trstu je ta spet v rokah slovenske narodne skupnosti. Pri podpisu dokumenta o prenosu lastništva sta bila navzoča predsednika Slovenije in Italije Borut Pahor in Sergio Mattarella, ki sta pred tem obiskala spomenik bazoviškim junakom in spominsko obeležje pri bazoviški fojbi. »Gre za dejanje na katerega smo Slovenci dolgo čakali,« je današnje dogajanje za Radio Ognjišče komentiral Lojze Peterle.

Tino Mamić: Dan za zgodovino: 13. julij 2020

Poklon italijanskega predsednika na Bazovski gmajni štirim tigrovcem, ki so uradno gledano iz Rima še vedno teroristi, je velik dogodek. Še večji pa je, da bo najvišji predstavnik Italije Slovencem vrnil ključe Narodnega doma, palače, ki je kot slovenski simbol sredi Trsta manifestativno pogorela, kar je označilo začetek fašističnega nasilja.

Romana Tomc: EU potrebuje učinkovitost pri ukrepanju

Koronavirus je bil osrednja tema tudi julijskega zasedanje evropskega parlamenta. Nemška kanclerka Angela Merkel je kot predsedujočo Svetu Evropske unije evropskim poslancem predstavila načrt predsedovanja, ki je v veliki meri povezan z okrevanjem unije po pandemiji. Na to je v pogovoru za Radio Ognjišče opozorila tudi evropska poslanka iz vrst SDS Romana Tomc.

Berlec: Če bo globoki državi uspelo zrušiti vlado, se nam ne piše nič dobrega

V zadnjih dneh so bili mediji polni poročil o negotovih razmerah znotraj DeSUS. Završalo je ob novici, da naj bi strankina ljubljanska pokrajinska organizacija predsednici Aleksandri Pivec izrekla nezaupnico. A vodstvo DeSUS je sporočilo, da stoji za Pivčevo in podpira njeno nadaljnje vodenje stranke. Kaj bi lahko bilo v ozadju? O tem in še nekaterih ostalih aktualnih vprašanjih smo razmišljali z namestnikom glavnega in odgovornega urednika tednika Demokracija Metodom Berlecem.

Uradni vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin o aktualnem dogajanju

Sogovornik nam je predstavil svoje naloge in vse izzive, s katerimi se sooča. Podal je tudi oceno sodelovanja z mediji v času zdravstvene krize.

Dr. Ivan Štuhec: Janšizem, kaj je to?

Na zadnjih volitvah je Janez Janša dobil relativno večino, čeprav so večinski mediji dan in noč »nabijali«, kdo vse z njim ne gre v koalicijo. Janez Janša je tudi danes edini politik v slovenskem parlamentu, ki se je dal izvoliti na vseh dosedanjih volitvah. Tega niso naredili ne Milan Kučan ne Spomenka Hribar ne Niko Toš niti Drago Kos, ki si jemljejo pravico, da kot nekoč v socializmu kot nikoli izvoljeni politiki kreirajo slovensko politiko.

Aktivizem pod vprašajem

Egocentrična drža pri-vzgojenega potrošništva zadnjih nekaj desetletij, kot produkt pozabljenih pogosto zasmehovanih tradicionalnih vrednot, je realnost. Je tu. Sobivamo skupaj, tisti, ki nam za potrošništvo in materialno okoriščanje ni, vsaj ne takšno, ki podjarmi ostale in nekaterim jemlje, da mi imamo. Znova se jasno kažeta dva pola, nekateri bi se odrekli delu svojega, da bi imeli vsi vsaj nekaj, drugi pa na okope, da bi obdržali vse, kar imajo in ne ravno zasluženo dobivajo. Kaj jim mar, če nekateri nimajo. Niti najosnovnejšega.

Psihologa Požarnika skrbi sovraštvo, ki ga v Sloveniji razpihuje aktualna opozicija oziroma tako imenovana levica

Psiholog Hubert Požarnik, ki je soustvarjal Demos in s svojimi političnimi sopotniki popeljal Slovenijo v demokratizacijo in osamosvojitev, je zaskrbljen nad sovraštvom, ki se krepi v naši razdeljeni družbi. V pogovoru s Tanjo Dominko je za Radio Ognjišče komentiral zaostreno polarizacijo političnega prostora, pomanjkanje dialoga in proteste, ki smo jim priča od konca februarja.

Dr. Aleš Maver o volitvah na Hrvaškem in Polskem ter politični napetosti v Sloveniji

V oddaji smo gostili dr. Aleša Maverja. Govorili smo o volitvah na Hrvaškem in na Poljskem, politični napetosti v Sloveniji in začeteku predsedovanja Nemčije svetu EU.

Rajko Podgoršek: Slovenska politika v igri pokra z visokimi vložki

Komentar avtorja je objavljen na spletnem portalu Domovina.je

Publicist Nežmah o zadnjem političnem dogajanju: Koalicijske stranke so za opozicijo tarče brez milosti

Še vedno odmevajo torkove hišne preiskave zaradi nabave zaščitne opreme. O tem, kako bodo vplivale na vlado in tudi na poteze opozicije, ki si želi, da bi vlado čim prej zamenjali smo vprašali publicista dr. Bernarda Nežmaha.

Bo Trumpu uspelo osvojiti še en mandat?

Pred novembrskimi predsedniškimi volitvami v Združenih državah Amerike smo govorili o soočenju z novim koronavirusom, protestih proti policijskem nasilju in kampanji pred volitvami. V studiu sta bila politični analitik dr. Bogomil Ferfila in sociolog dr. Matevž Tomšič.

Kovšča za tesnejše sodelovanje med državnim svetom in parlamentom

Državni svet je v teh dneh nastopil drugo polovico mandata. Za novega starega predsednika je bil izglasovan Alojz Kovšca, ki je v pogovoru za naš radio državni svet opredelil kot predstavniško telo oziroma stičišče civilne družbe s politiko.

Jože Možina: Razkrinkanje politične zlorabe represivnih organov pomembnejše od Hojsove ministrske kariere

Poteze ministra Hojsa in posledično premiera Janše niso znak politične krize, ampak akt za njeno ublažitev tudi kot poteza politične zrelosti. Hkrati je to deklarativni signal koaliciji, da se je »fronta« sedanje vlade, ki je obkrožena z virusno krizo, mediji in opozicijo, dejansko razširila še na odkrit spopad z globoko državo. O njenem obstoju vsaj malo poučeni ne dvomijo več. Posebej dve koalicijski stranki, SMC in DeSUS, doživljata poskuse discipliniranja, ko se nomenklatura do njiju obnaša, kot da sta to njena politična satelita, ne pa samostojna politična subjekta. Če bo strankama to politično samostojnost uspelo ohraniti, se bosta dejansko okrepili in z njima tudi vlada.

S higieno ust proti virusu sovraštva?

Vzporedno s koronavirusom se pri nas nevarno razrašča virus sovraštva, ki ga v izdatni meri širijo mediji, politiki, kulturni ustvarjalci, predstavniki tako imenovane civilne družbe … čakajoči na stolčke, ki so jih zapustili, misleč, da so izdelani po meri njihove zadnje plati.

Stane Granda: Komentiranje aktualnih zadev

O duhovnih poklicih, velikih duhovinikih iz zgodovine, častnem meščanstvu, aktualnih zadevah: od korona krize, vladnih ukrepih, do komentiranja s poslušalci protivladnih prostestov.

Dr. Možina o proslavi in protiproslavi ob dnevu državnosti

Letošnji dan državnosti sta v Ljubljani zaznamovali osrednja državna proslava na Kongresnem trgu in protiproslava na Prešernovem trgu. Za komentar smo poklicali sociologa in novinarja dr. Jožeta Možino.

Pogovor s predsednikom republike Borutom Pahorjem

V posebnem predprazničnem Pogovoru o smo gostili predsednika države Boruta Pahorja. Z njim smo se pogovarjali o času epidemije in kako naj zaživimo po njej ter o 30-letnici začetka demokratičnih procesov.

Vlada sprejela sklep o vnovični obvezni uporabi zaščitnih mask

Zaradi povečanja števila novih okužb v državi je vlada na današnji seji sprejela nekatere ukrepe za zamejitev širjenja virusa covid-19. Med drugim bo spet obvezno nošenje zaščitnih mask v zaprtih javnih prostorih in v javnem prevozu. To je po mnenju ministra za zdravje Tomaža Gantarja nujen ukrep.

Evropski poslanec Zver ob dnevu državnosti: Bil bi skrajen pesimist, če bi dejal, da je vse slabo

Ob dnevu državnosti smo gostili evropskega poslanca Slovenske demokratske stranke in Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu dr. Milana Zvera. Z njim smo govorili tako o nekaterih zadnjih pomembnejših odločitvah ustanov Evropske unije, ozrli pa smo se tudi na pot, ki jo je v zadnjih treh desetletjih prehodila Slovenija.

Evropski poslanec Bogovič ob dnevu državnosti: Pred nami je veliko izzivov, bodimo bolj enotni

Ob dnevu državnosti smo gostili podpredsednika Slovenske ljudske stranke ter poslanca Slovenske ljudske stranke in Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu Franca Bogoviča. V pogovoru je ocenil večletni finančni okvir Evropske unije in načrt za njeno obnovo po zdravstveni krizi, komentiral je protivladne proteste, ki se v zadnjem času vrstijo v Sloveniji, vprašali smo ga tudi, kakšno je njegovo sporočilo državljanov ob dnevu državnosti.

Osamosvojitvena vlada

Osamosvojitvena vlada: Kako so gradili državoTak je naslov knjige zgodovinarke dr. Rosvite Pesek, v pogovoru z avtorico o začetkih naše samostojne poti.

P. Branko Cestnik o svojem romanu Sonce Petovione in o kulturi prevratništva

Na predvečer podelitve nagrade kresnik, za katero je nominiran tudi njegov roman Sonce Petovione je bil z nami p. Branko Cestnik. Poleg tega smo govorili o kulturi prevratništva, ki je zajela zahodne dežele; sposobni so rušiti spomenike, niso pa sposobni dejanske alternative; in tudi o surovosti, ki se vse bolj kaže v besedah in dejanjih.

Nestanovitno vreme je grožnja za zdravje vinske trte

V rubriki smo zbrali nekaj nasvetov, kako preventivno odgovoriti na povečan pritisk bolezni in tudi prenašalca zlate trsne rumenice.

Analitik Čakš: Opozicija v prvih stotih dneh vlade podrla vse rekorde destruktivnega opozicijskega delovanja.

Ta konec tedna je minilo 100 dni od nastopa 14. slovenske vlade, ki je svoj mandat začela dan po razglasitvi epidemije covida-19. Že prvo noč po zaprisegi je začela razpravo o protikoronskih ukrepih, ki so zaznamovali njeno dosedanje delo, in se doslej sestala na 21 rednih in 56 dopisnih sejah. Po ocenah mnogih se je vlada z zajezitvijo virusa dobro spopadla. Urednik spletnega portala Domovina.je Rok Čakš je ob 100 dneh vlade izpostavil njeno trdnost. V pogovoru za naš radio je dejal, da vlado krepi in povezuje zunanji politični, medijski in protestniški pritisk.

Žiga Turk: Pogovoriti bi se morali o izvozu orbanizma iz Slovenije

Svojeglave »nove« članice EU, predvsem Poljska in Madžarska, so v Bruslju na slabem glasu. Deloma upravičeno, deloma ne. Slovenska opozicija se trudi, da bi tudi Slovenija postala črni raček, saj bi jim to pomagalo pri prevzemu oblasti v Sloveniji.Kar pa bi bilo za našo državo škodljivo in krivično, saj se pod Janševo vlado ne dogaja prav nič podobnega temu, kar zahodnjaki očitajo Poljski in Madžarski. Kvečjemu bi lahko rekli, da imamo v Sloveniji levi orbanizem.

Stane Gabrovec (1920 – 2015)

Tokrat smo oddajo posvetili arheologu in akademiku, ki ga je Alojz Rebula označil za intelektualca, najširše odprtega kulturi in etiki, evangeljskega kristjana, v slovensko zemljo zaljubljenega Slovenca. Kot strokovnjak je pa začrtal znanstveni okvir prazgodovinske dobe na Slovenskem. To je Stane Gabrovec, ki bi pred tedni dopolnil sto let.

Zakaj pol upravičencev pozabi na možnost povračila dela trošarine za goriva?

Za lansko leto znesek povrnjene trošarine za goriva porabljena s kmetijsko mehanizacijo pri obdelavi kmetijskih zemljišč znaša slabih 27,490 EUR na 100 litrov. Vsako leto pa na možnost povrnitve pozabi kar precej upravičencev še dodaja mag. Marjan Dolenšek, svetovalec specialist s KGZ Ljubljana. Razlog je največkrat v založenih računih za gorivo.

Jure Levart: Skupaj za skupno dobro

Predsednik republike, g. Borut Pahor v parlamentu na svojo pobudo nagovoril poslance. Predstavnike ljudstva je namreč pozval k spremembi volilne zakonodaje. Domovina in država, tudi vse njene institucije niso nekaj samoumevnega, kar nam pripada samo po sebi. So stvari za katere se moramo zavzemati, se vključiti, biti dejavni, se za njih potruditi … Slovenci smo večkrat dokazali, da znamo stopiti skupaj, preseči razlike in svoje sebičnosti ter delati za skupno dobro. Upam, da bodo to zmogli tudi naši parlamentarci.

Nujno je uravnavanje populacije zveri

Agencija Republike Slovenije za okolje je pred tednom na podlagi Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah izdala dovoljenje za selektiven in tudi krajevno omejen odvzem 115 medvedov iz narave pod strogo nadzorovanimi pogoji. Za ta korak so se odločili zaradi povečanih konfliktov, ki so posledica velikih gostot in značilnosti znotraj vrstnih odnosov med medvedi. Kaj o tem meni mag. Stane Bergant?

Račune za gorivo je potrebno hraniti 10 let

Upravičenci do vračila dela trošarine so vsi tisti, ki so imeli na dan 30. junij 2019 v uporabi toliko gozda in kmetijskih zemljišč po posameznih vrstah dejanske rabe, da skupna normativna poraba znaša vsaj 540 litrov goriva oziroma v primeru gozda vsaj 150 litrov. Če je lastnikov več, izpolnijo vlagatelju pooblastilo, ki je del zahtevka. V skladu s pravilnikom podatke o zemljiščih pridobi organ finančne uprave po uradni dolžnosti in jih vlagatelj ne prilaga. Vlagatelj pa je dolžan imeti oštevilčene račune za gorivo, ki jih mora hraniti še 10 let, pravi mag. Marjan Dolenšek, svetovalec specialist s KGZ Ljubljana.

Fragmenti o novinarskem pisanju

Nekaj nasvetov za vinogradnike

Nestanovitno vreme s pogostimi plohami ustvarja ugodne razmere za nastanek novih primarnih okužb s peronosporo, so zapisali v Javni službi zdravstvenega varstva rastlin. Vinska trta namreč intenzivno prirašča, zato je varstvo potrebno še naprej dosledno izvajati v rednih časovnih razmikih. Junij pa je mesec, ko moramo biti v vinogradih pozorni na ameriškega škržatka, ki prenaša zlato trsno rumenico, ki je za trte uničujoča bolezen.