Naš pogled

VEČ ...|19. 2. 2019
Dovolj je sprenevedanja!

Pravilen odgovor na afero poljsko meso bi bil, najprej lokalno, na naši slovenski, potem pa tudi na vseevropski strani, poiskati mehanizme, ki bodo tako učinkoviti, da ljudje niti pomislili ne bodo, da bi za ceno ekonomske uspešnosti v prehransko verigo dali nekaj, kar sami ne bi nikoli dali v usta. Če bomo to dosegli, noben novinar ne bo mogel več zapisati: Dovolj je sprenevedanja, bolno poljsko meso ste jedli že pred mojim razkritjem!

Dovolj je sprenevedanja!

Pravilen odgovor na afero poljsko meso bi bil, najprej lokalno, na naši slovenski, potem pa tudi na vseevropski strani, poiskati mehanizme, ki bodo tako učinkoviti, da ljudje niti pomislili ne bodo, da bi za ceno ekonomske uspešnosti v prehransko verigo dali nekaj, kar sami ne bi nikoli dali v usta. Če bomo to dosegli, noben novinar ne bo mogel več zapisati: Dovolj je sprenevedanja, bolno poljsko meso ste jedli že pred mojim razkritjem!

Robert Božič

kmetijstvopolitikahranavarnost

Naš pogled

Dovolj je sprenevedanja!

Pravilen odgovor na afero poljsko meso bi bil, najprej lokalno, na naši slovenski, potem pa tudi na vseevropski strani, poiskati mehanizme, ki bodo tako učinkoviti, da ljudje niti pomislili ne bodo, da bi za ceno ekonomske uspešnosti v prehransko verigo dali nekaj, kar sami ne bi nikoli dali v usta. Če bomo to dosegli, noben novinar ne bo mogel več zapisati: Dovolj je sprenevedanja, bolno poljsko meso ste jedli že pred mojim razkritjem!

VEČ ...|19. 2. 2019
Dovolj je sprenevedanja!

Pravilen odgovor na afero poljsko meso bi bil, najprej lokalno, na naši slovenski, potem pa tudi na vseevropski strani, poiskati mehanizme, ki bodo tako učinkoviti, da ljudje niti pomislili ne bodo, da bi za ceno ekonomske uspešnosti v prehransko verigo dali nekaj, kar sami ne bi nikoli dali v usta. Če bomo to dosegli, noben novinar ne bo mogel več zapisati: Dovolj je sprenevedanja, bolno poljsko meso ste jedli že pred mojim razkritjem!

kmetijstvopolitikahranavarnost

kmetijstvopolitikahranavarnost

Informativni prispevki

VEČ ...|19. 2. 2019
Pravica ugasniti življenje?

V odgovor na polemike o uzakonitvi evtanazije smo na Radiu Ognjišče pripravili javno okroglo mizo, na kateri smo z raznih vidikov osvetlili to dragoceno zadnje obdobje življenja in pomena odnosov, ki na koncu edini človeku dajejo oporo.

Pravica ugasniti življenje?

V odgovor na polemike o uzakonitvi evtanazije smo na Radiu Ognjišče pripravili javno okroglo mizo, na kateri smo z raznih vidikov osvetlili to dragoceno zadnje obdobje življenja in pomena odnosov, ki na koncu edini človeku dajejo oporo.

Marjana Debevec

odnosiizobraževanjekulturazdravstvopolitika

Informativni prispevki

Pravica ugasniti življenje?

V odgovor na polemike o uzakonitvi evtanazije smo na Radiu Ognjišče pripravili javno okroglo mizo, na kateri smo z raznih vidikov osvetlili to dragoceno zadnje obdobje življenja in pomena odnosov, ki na koncu edini človeku dajejo oporo.

VEČ ...|19. 2. 2019
Pravica ugasniti življenje?

V odgovor na polemike o uzakonitvi evtanazije smo na Radiu Ognjišče pripravili javno okroglo mizo, na kateri smo z raznih vidikov osvetlili to dragoceno zadnje obdobje življenja in pomena odnosov, ki na koncu edini človeku dajejo oporo.

odnosiizobraževanjekulturazdravstvopolitika

odnosiizobraževanjekulturazdravstvopolitika

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|18. 2. 2019
Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec o novem sodnem letu

Gosta sta spregovorila o aktualnih zadevah na področju pravosodja.

Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec o novem sodnem letu

Gosta sta spregovorila o aktualnih zadevah na področju pravosodja.

Alen Salihović

pogovorpolitikadružba

Spoznanje več, predsodek manj

Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec o novem sodnem letu

Gosta sta spregovorila o aktualnih zadevah na področju pravosodja.

VEČ ...|18. 2. 2019
Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec o novem sodnem letu

Gosta sta spregovorila o aktualnih zadevah na področju pravosodja.

pogovorpolitikadružba

pogovorpolitikadružba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|18. 2. 2019
Rok Čakš: Slovenska radikalna levica v bran Madurovemu režimu do zadnje kaplje tuje krvi

Aktualna razprava okrog Venezuele je primer več, kako znamo v Sloveniji odločitev nivoja mimombežne točke na seji vlade povzdigniti v vročo prvovrstno notranjepolitično vprašanje.

Rok Čakš: Slovenska radikalna levica v bran Madurovemu režimu do zadnje kaplje tuje krvi

Aktualna razprava okrog Venezuele je primer več, kako znamo v Sloveniji odločitev nivoja mimombežne točke na seji vlade povzdigniti v vročo prvovrstno notranjepolitično vprašanje.

Rok Čakš

družbapolitika

Komentar Domovina.je

Rok Čakš: Slovenska radikalna levica v bran Madurovemu režimu do zadnje kaplje tuje krvi

Aktualna razprava okrog Venezuele je primer več, kako znamo v Sloveniji odločitev nivoja mimombežne točke na seji vlade povzdigniti v vročo prvovrstno notranjepolitično vprašanje.

VEČ ...|18. 2. 2019
Rok Čakš: Slovenska radikalna levica v bran Madurovemu režimu do zadnje kaplje tuje krvi

Aktualna razprava okrog Venezuele je primer več, kako znamo v Sloveniji odločitev nivoja mimombežne točke na seji vlade povzdigniti v vročo prvovrstno notranjepolitično vprašanje.

družbapolitika

družbapolitika

Kmetijska oddaja

VEČ ...|17. 2. 2019
Pravična odkupna cena mesa

V prvem delu oddaje smo gostili agrarnega ekonomista prof. dr. Staneta Kavčiča in se z njim pogovarjali o vprašanjih pravičnih odkupnih cen govejega mesa. O aktualnem razpisu na področju socialnih storitev na kmetiji je spregovorila Andreja Krt Stopar s KGZS, v tretjem delu pa je Aleš Volčič iz Semenarne Ljubljana spregovoril o ponudbi jarih žit.

Pravična odkupna cena mesa

V prvem delu oddaje smo gostili agrarnega ekonomista prof. dr. Staneta Kavčiča in se z njim pogovarjali o vprašanjih pravičnih odkupnih cen govejega mesa. O aktualnem razpisu na področju socialnih storitev na kmetiji je spregovorila Andreja Krt Stopar s KGZS, v tretjem delu pa je Aleš Volčič iz Semenarne Ljubljana spregovoril o ponudbi jarih žit.

Robert Božič

kmetijstvopolitikasvetovanje

Kmetijska oddaja

Pravična odkupna cena mesa

V prvem delu oddaje smo gostili agrarnega ekonomista prof. dr. Staneta Kavčiča in se z njim pogovarjali o vprašanjih pravičnih odkupnih cen govejega mesa. O aktualnem razpisu na področju socialnih storitev na kmetiji je spregovorila Andreja Krt Stopar s KGZS, v tretjem delu pa je Aleš Volčič iz Semenarne Ljubljana spregovoril o ponudbi jarih žit.

VEČ ...|17. 2. 2019
Pravična odkupna cena mesa

V prvem delu oddaje smo gostili agrarnega ekonomista prof. dr. Staneta Kavčiča in se z njim pogovarjali o vprašanjih pravičnih odkupnih cen govejega mesa. O aktualnem razpisu na področju socialnih storitev na kmetiji je spregovorila Andreja Krt Stopar s KGZS, v tretjem delu pa je Aleš Volčič iz Semenarne Ljubljana spregovoril o ponudbi jarih žit.

kmetijstvopolitikasvetovanje

kmetijstvopolitikasvetovanje

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|17. 2. 2019
Jožko Kragelj

Jožko Kragelj, duhovnik, ki je bil tik pred praznikom sv. Petra in Pavla 1949 obsojen na smrt z ustrelitvijo, nam je razkril strahote povojnih udbovskih zaporov, skozi katere je šlo več kot 300 duhovnikov. Ob 100. obletnici njegovega rojstva smo osvežili spomin na njegovo duhovniško, pisateljsko, prevajalsko in pričevalsko delo.

Jožko Kragelj

Jožko Kragelj, duhovnik, ki je bil tik pred praznikom sv. Petra in Pavla 1949 obsojen na smrt z ustrelitvijo, nam je razkril strahote povojnih udbovskih zaporov, skozi katere je šlo več kot 300 duhovnikov. Ob 100. obletnici njegovega rojstva smo osvežili spomin na njegovo duhovniško, pisateljsko, prevajalsko in pričevalsko delo.

Tone Gorjup

spominduhovnostpolitikainfo

Graditelji slovenskega doma

Jožko Kragelj

Jožko Kragelj, duhovnik, ki je bil tik pred praznikom sv. Petra in Pavla 1949 obsojen na smrt z ustrelitvijo, nam je razkril strahote povojnih udbovskih zaporov, skozi katere je šlo več kot 300 duhovnikov. Ob 100. obletnici njegovega rojstva smo osvežili spomin na njegovo duhovniško, pisateljsko, prevajalsko in pričevalsko delo.

VEČ ...|17. 2. 2019
Jožko Kragelj

Jožko Kragelj, duhovnik, ki je bil tik pred praznikom sv. Petra in Pavla 1949 obsojen na smrt z ustrelitvijo, nam je razkril strahote povojnih udbovskih zaporov, skozi katere je šlo več kot 300 duhovnikov. Ob 100. obletnici njegovega rojstva smo osvežili spomin na njegovo duhovniško, pisateljsko, prevajalsko in pričevalsko delo.

spominduhovnostpolitikainfo

spominduhovnostpolitikainfo

Iz naših krajev

VEČ ...|16. 2. 2019
Maribor, Slovenj Gradec, Ankaran, Črnomelj, Rakičan

V tokratni oddaji smo spregovorili o načrtovanih podražitvah v Mestni občini Maribor, rekordnem poseku v slovenskih gozdovih, sanaciji osnovne šole Loka v Črnomlju, odprtju centra Obala za osebe s posebni potrebami na Debelem rtiču, podpisu sporazuma o povezovanju pri promociji gradov ter o tem, kdaj bi lahko prvi roboti razvažali hrano v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec.

Maribor, Slovenj Gradec, Ankaran, Črnomelj, Rakičan

V tokratni oddaji smo spregovorili o načrtovanih podražitvah v Mestni občini Maribor, rekordnem poseku v slovenskih gozdovih, sanaciji osnovne šole Loka v Črnomlju, odprtju centra Obala za osebe s posebni potrebami na Debelem rtiču, podpisu sporazuma o povezovanju pri promociji gradov ter o tem, kdaj bi lahko prvi roboti razvažali hrano v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec.

Andrej Šinko

infopolitikadružba

Iz naših krajev

Maribor, Slovenj Gradec, Ankaran, Črnomelj, Rakičan

V tokratni oddaji smo spregovorili o načrtovanih podražitvah v Mestni občini Maribor, rekordnem poseku v slovenskih gozdovih, sanaciji osnovne šole Loka v Črnomlju, odprtju centra Obala za osebe s posebni potrebami na Debelem rtiču, podpisu sporazuma o povezovanju pri promociji gradov ter o tem, kdaj bi lahko prvi roboti razvažali hrano v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec.

VEČ ...|16. 2. 2019
Maribor, Slovenj Gradec, Ankaran, Črnomelj, Rakičan

V tokratni oddaji smo spregovorili o načrtovanih podražitvah v Mestni občini Maribor, rekordnem poseku v slovenskih gozdovih, sanaciji osnovne šole Loka v Črnomlju, odprtju centra Obala za osebe s posebni potrebami na Debelem rtiču, podpisu sporazuma o povezovanju pri promociji gradov ter o tem, kdaj bi lahko prvi roboti razvažali hrano v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec.

infopolitikadružba

infopolitikadružba

Komentar tedna

VEČ ...|15. 2. 2019
Starajoča Evropa brez otrok se zgraža nad Orbanovo družinsko zakonodajo

V današnjem Komentarju tedna smo prebrali komentar Milene Miklavčič, ki ga je objavila na spletnem portalu Domovina.je

Starajoča Evropa brez otrok se zgraža nad Orbanovo družinsko zakonodajo

V današnjem Komentarju tedna smo prebrali komentar Milene Miklavčič, ki ga je objavila na spletnem portalu Domovina.je

Radio Ognjišče

komentardružbapolitikaodnosi

Komentar tedna

Starajoča Evropa brez otrok se zgraža nad Orbanovo družinsko zakonodajo

V današnjem Komentarju tedna smo prebrali komentar Milene Miklavčič, ki ga je objavila na spletnem portalu Domovina.je

VEČ ...|15. 2. 2019
Starajoča Evropa brez otrok se zgraža nad Orbanovo družinsko zakonodajo

V današnjem Komentarju tedna smo prebrali komentar Milene Miklavčič, ki ga je objavila na spletnem portalu Domovina.je

komentardružbapolitikaodnosi

komentardružbapolitikaodnosi

Informativni prispevki

VEČ ...|14. 2. 2019
Bolčina predlaga Tajaniju, kako se lahko opraviči

Predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani razburil z besedami, ki jih je izrekel v Bazovici pri Trstu ob dnevu spomina na žrtve fojb in eksodus Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije. Številni so jih razumeli kot neke vrste ozemeljske zahteve. Tajani je zagotovil, da to ni bil njegov namen, obžaloval jih je in se opravičil vsem, ki jih je s tem prizadel. Za komentar smo poklicali župnika v Štandrežu pri Gorici in škofovega vikarja za Slovence v Italiji Karla Bolčino.

Bolčina predlaga Tajaniju, kako se lahko opraviči

Predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani razburil z besedami, ki jih je izrekel v Bazovici pri Trstu ob dnevu spomina na žrtve fojb in eksodus Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije. Številni so jih razumeli kot neke vrste ozemeljske zahteve. Tajani je zagotovil, da to ni bil njegov namen, obžaloval jih je in se opravičil vsem, ki jih je s tem prizadel. Za komentar smo poklicali župnika v Štandrežu pri Gorici in škofovega vikarja za Slovence v Italiji Karla Bolčino.

Helena Škrlec

infopogovorpolitika

Informativni prispevki

Bolčina predlaga Tajaniju, kako se lahko opraviči

Predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani razburil z besedami, ki jih je izrekel v Bazovici pri Trstu ob dnevu spomina na žrtve fojb in eksodus Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije. Številni so jih razumeli kot neke vrste ozemeljske zahteve. Tajani je zagotovil, da to ni bil njegov namen, obžaloval jih je in se opravičil vsem, ki jih je s tem prizadel. Za komentar smo poklicali župnika v Štandrežu pri Gorici in škofovega vikarja za Slovence v Italiji Karla Bolčino.

VEČ ...|14. 2. 2019
Bolčina predlaga Tajaniju, kako se lahko opraviči

Predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani razburil z besedami, ki jih je izrekel v Bazovici pri Trstu ob dnevu spomina na žrtve fojb in eksodus Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije. Številni so jih razumeli kot neke vrste ozemeljske zahteve. Tajani je zagotovil, da to ni bil njegov namen, obžaloval jih je in se opravičil vsem, ki jih je s tem prizadel. Za komentar smo poklicali župnika v Štandrežu pri Gorici in škofovega vikarja za Slovence v Italiji Karla Bolčino.

infopogovorpolitika

infopogovorpolitika

Komentar Družina

VEČ ...|14. 2. 2019
Majhen korak za človeka, velik skok za človeštvo

Minuli ponedeljek, 4. februarja je iz Abu Dabija prišla presenetljiva novica o podpisu dokumenta o bratstvu med ljudmi za mir in sožitje na svetu. Podpisala sta jo papež Frančišek in veliki imam kairske univerze Al-Azhar, Ahmad al Tajeb. Potovanje papeža v Združene arabske emirate je napisalo novo stran v zgodovini dialoga med krščanstvom in islamom.

Majhen korak za človeka, velik skok za človeštvo

Minuli ponedeljek, 4. februarja je iz Abu Dabija prišla presenetljiva novica o podpisu dokumenta o bratstvu med ljudmi za mir in sožitje na svetu. Podpisala sta jo papež Frančišek in veliki imam kairske univerze Al-Azhar, Ahmad al Tajeb. Potovanje papeža v Združene arabske emirate je napisalo novo stran v zgodovini dialoga med krščanstvom in islamom.

Blaž Jezeršek

komentardružbapolitika

Komentar Družina

Majhen korak za človeka, velik skok za človeštvo

Minuli ponedeljek, 4. februarja je iz Abu Dabija prišla presenetljiva novica o podpisu dokumenta o bratstvu med ljudmi za mir in sožitje na svetu. Podpisala sta jo papež Frančišek in veliki imam kairske univerze Al-Azhar, Ahmad al Tajeb. Potovanje papeža v Združene arabske emirate je napisalo novo stran v zgodovini dialoga med krščanstvom in islamom.

VEČ ...|14. 2. 2019
Majhen korak za človeka, velik skok za človeštvo

Minuli ponedeljek, 4. februarja je iz Abu Dabija prišla presenetljiva novica o podpisu dokumenta o bratstvu med ljudmi za mir in sožitje na svetu. Podpisala sta jo papež Frančišek in veliki imam kairske univerze Al-Azhar, Ahmad al Tajeb. Potovanje papeža v Združene arabske emirate je napisalo novo stran v zgodovini dialoga med krščanstvom in islamom.

komentardružbapolitika

komentardružbapolitika

Pogovor o

VEČ ...|13. 2. 2019
O problematiki uvoženega mesa in pomenu sledljivosti, ter previdnosti pri nakupu

Govorila sta direktor Uprave za varno hrano Janez Posedi in predsednik uprave Celjskih mesnin Izidor Krivec.

O problematiki uvoženega mesa in pomenu sledljivosti, ter previdnosti pri nakupu

Govorila sta direktor Uprave za varno hrano Janez Posedi in predsednik uprave Celjskih mesnin Izidor Krivec.

Tanja Dominko

hranapolitikamesouvoz

Pogovor o

O problematiki uvoženega mesa in pomenu sledljivosti, ter previdnosti pri nakupu

Govorila sta direktor Uprave za varno hrano Janez Posedi in predsednik uprave Celjskih mesnin Izidor Krivec.

VEČ ...|13. 2. 2019
O problematiki uvoženega mesa in pomenu sledljivosti, ter previdnosti pri nakupu

Govorila sta direktor Uprave za varno hrano Janez Posedi in predsednik uprave Celjskih mesnin Izidor Krivec.

hranapolitikamesouvoz

hranapolitikamesouvoz

Informativni prispevki

VEČ ...|13. 2. 2019
Besede predsednika Evropskega parlamenta v Bazovici so mnoge razočarale

Naj živi Trst, naj živi italijanska Istra, naj živi italijanska Dalmacija, naj živijo italijanski izgnanci. To so besede predsednika Evropskega parlamenta Antonia Tajanija na slovesnosti v Bazovíci ob italijanskem dnevu spomina na žrtve fojb in eksodusa. Globoko so užalile tako slovenske kot tudi hrvaške državljane. Poklicali smo tajnika Slovenske skupnosti v Gorici Julijana Čavdka.

Besede predsednika Evropskega parlamenta v Bazovici so mnoge razočarale

Naj živi Trst, naj živi italijanska Istra, naj živi italijanska Dalmacija, naj živijo italijanski izgnanci. To so besede predsednika Evropskega parlamenta Antonia Tajanija na slovesnosti v Bazovíci ob italijanskem dnevu spomina na žrtve fojb in eksodusa. Globoko so užalile tako slovenske kot tudi hrvaške državljane. Poklicali smo tajnika Slovenske skupnosti v Gorici Julijana Čavdka.

Helena Škrlec

pogovorpolitikainfo

Informativni prispevki

Besede predsednika Evropskega parlamenta v Bazovici so mnoge razočarale

Naj živi Trst, naj živi italijanska Istra, naj živi italijanska Dalmacija, naj živijo italijanski izgnanci. To so besede predsednika Evropskega parlamenta Antonia Tajanija na slovesnosti v Bazovíci ob italijanskem dnevu spomina na žrtve fojb in eksodusa. Globoko so užalile tako slovenske kot tudi hrvaške državljane. Poklicali smo tajnika Slovenske skupnosti v Gorici Julijana Čavdka.

VEČ ...|13. 2. 2019
Besede predsednika Evropskega parlamenta v Bazovici so mnoge razočarale

Naj živi Trst, naj živi italijanska Istra, naj živi italijanska Dalmacija, naj živijo italijanski izgnanci. To so besede predsednika Evropskega parlamenta Antonia Tajanija na slovesnosti v Bazovíci ob italijanskem dnevu spomina na žrtve fojb in eksodusa. Globoko so užalile tako slovenske kot tudi hrvaške državljane. Poklicali smo tajnika Slovenske skupnosti v Gorici Julijana Čavdka.

pogovorpolitikainfo

pogovorpolitikainfo

Informativni prispevki

VEČ ...|13. 2. 2019
Dr. Jernej Letnar Černič o pričakovanjih v novem sodnem letu

Na vrhovnem sodišču so s slovesnostjo odprli letošnje sodno leto. Med izzivi, ki čakajo sodstvo so omenili uveljavitev družinskega zakonika ter začetek delovanja družinskih sodišč, postopni prehod na elektronsko poslovanje ter reševanje že znanih težav s preobremenjenostjo specializiranih oddelkov sodišč. Za komentar ali so to res ključne naloge v novem sodnem letu smo vprašali izrednega profesorja na Fakulteti za državne in evropske študije dr. Jerneja Letnarja Černiča.

Dr. Jernej Letnar Černič o pričakovanjih v novem sodnem letu

Na vrhovnem sodišču so s slovesnostjo odprli letošnje sodno leto. Med izzivi, ki čakajo sodstvo so omenili uveljavitev družinskega zakonika ter začetek delovanja družinskih sodišč, postopni prehod na elektronsko poslovanje ter reševanje že znanih težav s preobremenjenostjo specializiranih oddelkov sodišč. Za komentar ali so to res ključne naloge v novem sodnem letu smo vprašali izrednega profesorja na Fakulteti za državne in evropske študije dr. Jerneja Letnarja Černiča.

Alen Salihović

infopolitikasodstvokomentar

Informativni prispevki

Dr. Jernej Letnar Černič o pričakovanjih v novem sodnem letu

Na vrhovnem sodišču so s slovesnostjo odprli letošnje sodno leto. Med izzivi, ki čakajo sodstvo so omenili uveljavitev družinskega zakonika ter začetek delovanja družinskih sodišč, postopni prehod na elektronsko poslovanje ter reševanje že znanih težav s preobremenjenostjo specializiranih oddelkov sodišč. Za komentar ali so to res ključne naloge v novem sodnem letu smo vprašali izrednega profesorja na Fakulteti za državne in evropske študije dr. Jerneja Letnarja Černiča.

VEČ ...|13. 2. 2019
Dr. Jernej Letnar Černič o pričakovanjih v novem sodnem letu

Na vrhovnem sodišču so s slovesnostjo odprli letošnje sodno leto. Med izzivi, ki čakajo sodstvo so omenili uveljavitev družinskega zakonika ter začetek delovanja družinskih sodišč, postopni prehod na elektronsko poslovanje ter reševanje že znanih težav s preobremenjenostjo specializiranih oddelkov sodišč. Za komentar ali so to res ključne naloge v novem sodnem letu smo vprašali izrednega profesorja na Fakulteti za državne in evropske študije dr. Jerneja Letnarja Černiča.

infopolitikasodstvokomentar

infopolitikasodstvokomentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|13. 2. 2019
Država, utemeljena na kulturi, brez kulturnega ministra

Komentator se ozira na kulturni praznik in kritično ugotavlja, da je ključni problem strahotna nestrpnost v slovenski družbi. Dotika se plagiatorstva, dejstva, da še vedno nimamo ministra za kulturo in da prave urbane - to je meščanske - kulture ni.

Država, utemeljena na kulturi, brez kulturnega ministra

Komentator se ozira na kulturni praznik in kritično ugotavlja, da je ključni problem strahotna nestrpnost v slovenski družbi. Dotika se plagiatorstva, dejstva, da še vedno nimamo ministra za kulturo in da prave urbane - to je meščanske - kulture ni.

prof. dr. Stane Granda

družbakulturapolitika

Komentar Časnik.si

Država, utemeljena na kulturi, brez kulturnega ministra

Komentator se ozira na kulturni praznik in kritično ugotavlja, da je ključni problem strahotna nestrpnost v slovenski družbi. Dotika se plagiatorstva, dejstva, da še vedno nimamo ministra za kulturo in da prave urbane - to je meščanske - kulture ni.

VEČ ...|13. 2. 2019
Država, utemeljena na kulturi, brez kulturnega ministra

Komentator se ozira na kulturni praznik in kritično ugotavlja, da je ključni problem strahotna nestrpnost v slovenski družbi. Dotika se plagiatorstva, dejstva, da še vedno nimamo ministra za kulturo in da prave urbane - to je meščanske - kulture ni.

družbakulturapolitika

družbakulturapolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|12. 2. 2019
Podražitev vrtcev je skoraj neizbežen ukrep

Ena od posledic dogovora o višjih plačah v javnem sektorju so med drugim podražitve vrtcev. V nekaterih občinah po državi so takšnemu predlogu že prižgali zeleno luč, v nekaterih je še na mizah. Med temi je Mestna občina Novo mesto, kamor smo poklicali Urbana Kramarja, ki je odgovoren za odnose z javnostmi.

Podražitev vrtcev je skoraj neizbežen ukrep

Ena od posledic dogovora o višjih plačah v javnem sektorju so med drugim podražitve vrtcev. V nekaterih občinah po državi so takšnemu predlogu že prižgali zeleno luč, v nekaterih je še na mizah. Med temi je Mestna občina Novo mesto, kamor smo poklicali Urbana Kramarja, ki je odgovoren za odnose z javnostmi.

Helena Škrlec

infootrocipogovorpolitikavzgoja

Informativni prispevki

Podražitev vrtcev je skoraj neizbežen ukrep

Ena od posledic dogovora o višjih plačah v javnem sektorju so med drugim podražitve vrtcev. V nekaterih občinah po državi so takšnemu predlogu že prižgali zeleno luč, v nekaterih je še na mizah. Med temi je Mestna občina Novo mesto, kamor smo poklicali Urbana Kramarja, ki je odgovoren za odnose z javnostmi.

VEČ ...|12. 2. 2019
Podražitev vrtcev je skoraj neizbežen ukrep

Ena od posledic dogovora o višjih plačah v javnem sektorju so med drugim podražitve vrtcev. V nekaterih občinah po državi so takšnemu predlogu že prižgali zeleno luč, v nekaterih je še na mizah. Med temi je Mestna občina Novo mesto, kamor smo poklicali Urbana Kramarja, ki je odgovoren za odnose z javnostmi.

infootrocipogovorpolitikavzgoja

infootrocipogovorpolitikavzgoja

Informativni prispevki

VEČ ...|12. 2. 2019
Mladi zdravniki Slovenije razočarani, prepričani so, da jim država ne zaupa

Država nam ne zaupa in nas kaznuje. Tako menijo mladi zdravniki. Tisti, ki opravljajo specializacijo in še nimajo licence, namreč niso več upravičeni do receptov za osebno rabo. To določa novi pravilnik, ki je začel veljati pred kratkim. Za pojasnila smo poklicali zdravnico Tino Bregant.

Mladi zdravniki Slovenije razočarani, prepričani so, da jim država ne zaupa

Država nam ne zaupa in nas kaznuje. Tako menijo mladi zdravniki. Tisti, ki opravljajo specializacijo in še nimajo licence, namreč niso več upravičeni do receptov za osebno rabo. To določa novi pravilnik, ki je začel veljati pred kratkim. Za pojasnila smo poklicali zdravnico Tino Bregant.

Helena Škrlec

politikainfozdravstvopogovor

Informativni prispevki

Mladi zdravniki Slovenije razočarani, prepričani so, da jim država ne zaupa

Država nam ne zaupa in nas kaznuje. Tako menijo mladi zdravniki. Tisti, ki opravljajo specializacijo in še nimajo licence, namreč niso več upravičeni do receptov za osebno rabo. To določa novi pravilnik, ki je začel veljati pred kratkim. Za pojasnila smo poklicali zdravnico Tino Bregant.

VEČ ...|12. 2. 2019
Mladi zdravniki Slovenije razočarani, prepričani so, da jim država ne zaupa

Država nam ne zaupa in nas kaznuje. Tako menijo mladi zdravniki. Tisti, ki opravljajo specializacijo in še nimajo licence, namreč niso več upravičeni do receptov za osebno rabo. To določa novi pravilnik, ki je začel veljati pred kratkim. Za pojasnila smo poklicali zdravnico Tino Bregant.

politikainfozdravstvopogovor

politikainfozdravstvopogovor

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|11. 2. 2019
O kulturi in elitah naroda

Zaradi bolezni je bil namesto dr. Žiga Turka v tokratni oddaji z nami profesor dr. Stane Grando. Z njim smo govorili o letošnjem prazniku kulture in tokratnih nagrajencih, beseda pa se je ustavila tudi pri ministrstvu za kulturo in aferi Kobal.

O kulturi in elitah naroda

Zaradi bolezni je bil namesto dr. Žiga Turka v tokratni oddaji z nami profesor dr. Stane Grando. Z njim smo govorili o letošnjem prazniku kulture in tokratnih nagrajencih, beseda pa se je ustavila tudi pri ministrstvu za kulturo in aferi Kobal.

Tanja Dominko

družbapogovorpolitikakultura

Spoznanje več, predsodek manj

O kulturi in elitah naroda

Zaradi bolezni je bil namesto dr. Žiga Turka v tokratni oddaji z nami profesor dr. Stane Grando. Z njim smo govorili o letošnjem prazniku kulture in tokratnih nagrajencih, beseda pa se je ustavila tudi pri ministrstvu za kulturo in aferi Kobal.

VEČ ...|11. 2. 2019
O kulturi in elitah naroda

Zaradi bolezni je bil namesto dr. Žiga Turka v tokratni oddaji z nami profesor dr. Stane Grando. Z njim smo govorili o letošnjem prazniku kulture in tokratnih nagrajencih, beseda pa se je ustavila tudi pri ministrstvu za kulturo in aferi Kobal.

družbapogovorpolitikakultura

družbapogovorpolitikakultura

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|11. 2. 2019
Pomoč za zagon malih kmetij - Nujno je čimprej začeti izvajati poslovni načrt

Danes nekaj informacij za vse tiste, ki ste se lani uspešno potegovali za sredstva Pomoči za zagon dejavnosti, namenjenih razvoju majhnih kmetij. Vsi ki ste bili namreč uspešni in so bile vaše kmetije ravno prav velike, da ste se lahko potegovali za ta sredstva, morate najpozneje v devetih mesecih od datuma izdaje odločbe o pravici do sredstev začeti z izvajanjem poslovnega načrta, ki ste ga predložili vlogi in na podlagi katerega so vam bila odobrena saredstva. Kot je zapisano v dokumentaciji razpisa se za aktivnosti izvajanja poslovnega načrta, ki so nastale po datumu oddaje vloge na javni razpis, upoštevajo dokazne listine kot so: računi, potrdila, dovoljenja, pogodbe, izpisi, certifikati, dokumenti za identifikacijo premičnin itd.

Pomoč za zagon malih kmetij - Nujno je čimprej začeti izvajati poslovni načrt

Danes nekaj informacij za vse tiste, ki ste se lani uspešno potegovali za sredstva Pomoči za zagon dejavnosti, namenjenih razvoju majhnih kmetij. Vsi ki ste bili namreč uspešni in so bile vaše kmetije ravno prav velike, da ste se lahko potegovali za ta sredstva, morate najpozneje v devetih mesecih od datuma izdaje odločbe o pravici do sredstev začeti z izvajanjem poslovnega načrta, ki ste ga predložili vlogi in na podlagi katerega so vam bila odobrena saredstva. Kot je zapisano v dokumentaciji razpisa se za aktivnosti izvajanja poslovnega načrta, ki so nastale po datumu oddaje vloge na javni razpis, upoštevajo dokazne listine kot so: računi, potrdila, dovoljenja, pogodbe, izpisi, certifikati, dokumenti za identifikacijo premičnin itd.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjepolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

Pomoč za zagon malih kmetij - Nujno je čimprej začeti izvajati poslovni načrt

Danes nekaj informacij za vse tiste, ki ste se lani uspešno potegovali za sredstva Pomoči za zagon dejavnosti, namenjenih razvoju majhnih kmetij. Vsi ki ste bili namreč uspešni in so bile vaše kmetije ravno prav velike, da ste se lahko potegovali za ta sredstva, morate najpozneje v devetih mesecih od datuma izdaje odločbe o pravici do sredstev začeti z izvajanjem poslovnega načrta, ki ste ga predložili vlogi in na podlagi katerega so vam bila odobrena saredstva. Kot je zapisano v dokumentaciji razpisa se za aktivnosti izvajanja poslovnega načrta, ki so nastale po datumu oddaje vloge na javni razpis, upoštevajo dokazne listine kot so: računi, potrdila, dovoljenja, pogodbe, izpisi, certifikati, dokumenti za identifikacijo premičnin itd.

VEČ ...|11. 2. 2019
Pomoč za zagon malih kmetij - Nujno je čimprej začeti izvajati poslovni načrt

Danes nekaj informacij za vse tiste, ki ste se lani uspešno potegovali za sredstva Pomoči za zagon dejavnosti, namenjenih razvoju majhnih kmetij. Vsi ki ste bili namreč uspešni in so bile vaše kmetije ravno prav velike, da ste se lahko potegovali za ta sredstva, morate najpozneje v devetih mesecih od datuma izdaje odločbe o pravici do sredstev začeti z izvajanjem poslovnega načrta, ki ste ga predložili vlogi in na podlagi katerega so vam bila odobrena saredstva. Kot je zapisano v dokumentaciji razpisa se za aktivnosti izvajanja poslovnega načrta, ki so nastale po datumu oddaje vloge na javni razpis, upoštevajo dokazne listine kot so: računi, potrdila, dovoljenja, pogodbe, izpisi, certifikati, dokumenti za identifikacijo premičnin itd.

kmetijstvosvetovanjepolitika

kmetijstvosvetovanjepolitika

Komentar Domovina.je

VEČ ...|11. 2. 2019
Bi radi mlade spravili na volitve?

Namesto, da v Bruselj vozite Danico Lovenjak, raje otroke v šoli poučujte o demokraciji.

Bi radi mlade spravili na volitve?

Namesto, da v Bruselj vozite Danico Lovenjak, raje otroke v šoli poučujte o demokraciji.

Rok Čakš

politikakomentar

Komentar Domovina.je

Bi radi mlade spravili na volitve?

Namesto, da v Bruselj vozite Danico Lovenjak, raje otroke v šoli poučujte o demokraciji.

VEČ ...|11. 2. 2019
Bi radi mlade spravili na volitve?

Namesto, da v Bruselj vozite Danico Lovenjak, raje otroke v šoli poučujte o demokraciji.

politikakomentar

politikakomentar

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 2. 2019
Tonin pri papežu

Predsednik Nsi Matej Tonin se je 6. februarja ob robu splošne avdience srečal s papežem. Prisluhnite o čem sta govorila in kaj mu je podaril ter kaj sta govorila s prefektom dikasterija za služenje celostnemu človeškemu razvoju, kardinalom Petrom Turksonom.

Tonin pri papežu

Predsednik Nsi Matej Tonin se je 6. februarja ob robu splošne avdience srečal s papežem. Prisluhnite o čem sta govorila in kaj mu je podaril ter kaj sta govorila s prefektom dikasterija za služenje celostnemu človeškemu razvoju, kardinalom Petrom Turksonom.

Marta Jerebič

papežpogovorpolitika

Informativni prispevki

Tonin pri papežu

Predsednik Nsi Matej Tonin se je 6. februarja ob robu splošne avdience srečal s papežem. Prisluhnite o čem sta govorila in kaj mu je podaril ter kaj sta govorila s prefektom dikasterija za služenje celostnemu človeškemu razvoju, kardinalom Petrom Turksonom.

VEČ ...|7. 2. 2019
Tonin pri papežu

Predsednik Nsi Matej Tonin se je 6. februarja ob robu splošne avdience srečal s papežem. Prisluhnite o čem sta govorila in kaj mu je podaril ter kaj sta govorila s prefektom dikasterija za služenje celostnemu človeškemu razvoju, kardinalom Petrom Turksonom.

papežpogovorpolitika

papežpogovorpolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 2. 2019
Kaj je dom - okorgla miza o migracijah v Brežicah

31. januarja 2019 je v dvorani v Slomškovem domu v Brežicah potekala okrogla miza in predstavitev akcije ozaveščanja Kaj je dom?/#whatishome, v organizaciji Slovenske karitas. Na okrogli mizi so osvetlili teme migracij in razvoja iz različnih zornih kotov. Na okrogli mizi so sodelovali Zinka Žnideršič, voditeljica Župnijske karitas Brežice; Karel Bolčina, župnik v Štandrežu pri Gorici in škofov vikar za Slovence v Italiji; s. Slavka Cekuta, 11 let misijonarka v Albaniji, danes prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto, kjer pomaga albanskim družinam; Vael Hanuna, Slovensko-palestinskih korenin, rojen v Siriji, 30 let živi v Sloveniji; Irma Šinkovec, Ministrstvo za zunanje zadeve RS, Sektor za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč; Jana Lampe, vodja mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči na Slovenski karitas. Okroglo mizo je povezoval Alen Salihović, sodelavec Radia Ognjišče.

Kaj je dom - okorgla miza o migracijah v Brežicah

31. januarja 2019 je v dvorani v Slomškovem domu v Brežicah potekala okrogla miza in predstavitev akcije ozaveščanja Kaj je dom?/#whatishome, v organizaciji Slovenske karitas. Na okrogli mizi so osvetlili teme migracij in razvoja iz različnih zornih kotov. Na okrogli mizi so sodelovali Zinka Žnideršič, voditeljica Župnijske karitas Brežice; Karel Bolčina, župnik v Štandrežu pri Gorici in škofov vikar za Slovence v Italiji; s. Slavka Cekuta, 11 let misijonarka v Albaniji, danes prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto, kjer pomaga albanskim družinam; Vael Hanuna, Slovensko-palestinskih korenin, rojen v Siriji, 30 let živi v Sloveniji; Irma Šinkovec, Ministrstvo za zunanje zadeve RS, Sektor za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč; Jana Lampe, vodja mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči na Slovenski karitas. Okroglo mizo je povezoval Alen Salihović, sodelavec Radia Ognjišče.

Alen Salihović

izobraževanjeinfopolitikadružbakaritaskaj je dom

Informativni prispevki

Kaj je dom - okorgla miza o migracijah v Brežicah

31. januarja 2019 je v dvorani v Slomškovem domu v Brežicah potekala okrogla miza in predstavitev akcije ozaveščanja Kaj je dom?/#whatishome, v organizaciji Slovenske karitas. Na okrogli mizi so osvetlili teme migracij in razvoja iz različnih zornih kotov. Na okrogli mizi so sodelovali Zinka Žnideršič, voditeljica Župnijske karitas Brežice; Karel Bolčina, župnik v Štandrežu pri Gorici in škofov vikar za Slovence v Italiji; s. Slavka Cekuta, 11 let misijonarka v Albaniji, danes prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto, kjer pomaga albanskim družinam; Vael Hanuna, Slovensko-palestinskih korenin, rojen v Siriji, 30 let živi v Sloveniji; Irma Šinkovec, Ministrstvo za zunanje zadeve RS, Sektor za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč; Jana Lampe, vodja mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči na Slovenski karitas. Okroglo mizo je povezoval Alen Salihović, sodelavec Radia Ognjišče.

VEČ ...|7. 2. 2019
Kaj je dom - okorgla miza o migracijah v Brežicah

31. januarja 2019 je v dvorani v Slomškovem domu v Brežicah potekala okrogla miza in predstavitev akcije ozaveščanja Kaj je dom?/#whatishome, v organizaciji Slovenske karitas. Na okrogli mizi so osvetlili teme migracij in razvoja iz različnih zornih kotov. Na okrogli mizi so sodelovali Zinka Žnideršič, voditeljica Župnijske karitas Brežice; Karel Bolčina, župnik v Štandrežu pri Gorici in škofov vikar za Slovence v Italiji; s. Slavka Cekuta, 11 let misijonarka v Albaniji, danes prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto, kjer pomaga albanskim družinam; Vael Hanuna, Slovensko-palestinskih korenin, rojen v Siriji, 30 let živi v Sloveniji; Irma Šinkovec, Ministrstvo za zunanje zadeve RS, Sektor za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč; Jana Lampe, vodja mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči na Slovenski karitas. Okroglo mizo je povezoval Alen Salihović, sodelavec Radia Ognjišče.

izobraževanjeinfopolitikadružbakaritaskaj je dom

izobraževanjeinfopolitikadružbakaritaskaj je dom

Komentar Družina

VEČ ...|7. 2. 2019
Dr. Roman Globokar: Evtanazija je zloraba avtonomije

Dr. Roman Globokar: Evtanazija je zloraba avtonomije

Roman Globokar

evtanazijadružbapolitika

Komentar Družina

Dr. Roman Globokar: Evtanazija je zloraba avtonomije

VEČ ...|7. 2. 2019
Dr. Roman Globokar: Evtanazija je zloraba avtonomije

evtanazijadružbapolitika

evtanazijadružbapolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|6. 2. 2019
Na Nizozemskem z evtanazijo vsak dan usmrtijo 16 ljudi

V medijih smo v zadnjih tednih zasledili številne članke in prispevke o zahtevah po uzakonitvi evtanazije. Na to temo Slovenska medicinska akademija pripravlja posvet, ki bo 13. marca. Po besedah predsednika Komisije za medicinsko etiko dr. Božidarja Voljča pa je evtanazija v nasprotju z osnovnim načelom zdravniškega poklica, ki naj bi ljudi poskušal pozdraviti.

Na Nizozemskem z evtanazijo vsak dan usmrtijo 16 ljudi

V medijih smo v zadnjih tednih zasledili številne članke in prispevke o zahtevah po uzakonitvi evtanazije. Na to temo Slovenska medicinska akademija pripravlja posvet, ki bo 13. marca. Po besedah predsednika Komisije za medicinsko etiko dr. Božidarja Voljča pa je evtanazija v nasprotju z osnovnim načelom zdravniškega poklica, ki naj bi ljudi poskušal pozdraviti.

Marjana Debevec

družbaizobraževanjeodnosiotrocipogovorpolitikavzgoja

Informativni prispevki

Na Nizozemskem z evtanazijo vsak dan usmrtijo 16 ljudi

V medijih smo v zadnjih tednih zasledili številne članke in prispevke o zahtevah po uzakonitvi evtanazije. Na to temo Slovenska medicinska akademija pripravlja posvet, ki bo 13. marca. Po besedah predsednika Komisije za medicinsko etiko dr. Božidarja Voljča pa je evtanazija v nasprotju z osnovnim načelom zdravniškega poklica, ki naj bi ljudi poskušal pozdraviti.

VEČ ...|6. 2. 2019
Na Nizozemskem z evtanazijo vsak dan usmrtijo 16 ljudi

V medijih smo v zadnjih tednih zasledili številne članke in prispevke o zahtevah po uzakonitvi evtanazije. Na to temo Slovenska medicinska akademija pripravlja posvet, ki bo 13. marca. Po besedah predsednika Komisije za medicinsko etiko dr. Božidarja Voljča pa je evtanazija v nasprotju z osnovnim načelom zdravniškega poklica, ki naj bi ljudi poskušal pozdraviti.

družbaizobraževanjeodnosiotrocipogovorpolitikavzgoja

družbaizobraževanjeodnosiotrocipogovorpolitikavzgoja

Komentar Časnik.si

VEČ ...|6. 2. 2019
Dr. Ivan J. Štuhec: Pri predsedniku države o šolstvu

Predsednik države Borut Pahor je sklical posvet o odgovornosti države za ustanavljanje, delovanje in spremljanje izvajanja programa zasebnih osnovnih šol.Približki, predsodki in izkrivljene informacije o zasebnem šolstvu samo dodatno krepijo brezplodno ideološko razpravo, dogovora okoli temeljnih postulatov pa ni pravi dr. Štuhec.

Dr. Ivan J. Štuhec: Pri predsedniku države o šolstvu

Predsednik države Borut Pahor je sklical posvet o odgovornosti države za ustanavljanje, delovanje in spremljanje izvajanja programa zasebnih osnovnih šol.Približki, predsodki in izkrivljene informacije o zasebnem šolstvu samo dodatno krepijo brezplodno ideološko razpravo, dogovora okoli temeljnih postulatov pa ni pravi dr. Štuhec.

Ivan Štuhec

šolstvopolitika

Komentar Časnik.si

Dr. Ivan J. Štuhec: Pri predsedniku države o šolstvu

Predsednik države Borut Pahor je sklical posvet o odgovornosti države za ustanavljanje, delovanje in spremljanje izvajanja programa zasebnih osnovnih šol.Približki, predsodki in izkrivljene informacije o zasebnem šolstvu samo dodatno krepijo brezplodno ideološko razpravo, dogovora okoli temeljnih postulatov pa ni pravi dr. Štuhec.

VEČ ...|6. 2. 2019
Dr. Ivan J. Štuhec: Pri predsedniku države o šolstvu

Predsednik države Borut Pahor je sklical posvet o odgovornosti države za ustanavljanje, delovanje in spremljanje izvajanja programa zasebnih osnovnih šol.Približki, predsodki in izkrivljene informacije o zasebnem šolstvu samo dodatno krepijo brezplodno ideološko razpravo, dogovora okoli temeljnih postulatov pa ni pravi dr. Štuhec.

šolstvopolitika

šolstvopolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|5. 2. 2019
Je EU sistem varne hrane talec mafijskih poslov?

Ni jih malo, ki trdijo, da je evropski sitem varne hrane že dolgo talec interesov velikih multinacionalk. Bo afera poljsko meso pokazala, da je talec tudi mafijskih poslov?

Je EU sistem varne hrane talec mafijskih poslov?

Ni jih malo, ki trdijo, da je evropski sitem varne hrane že dolgo talec interesov velikih multinacionalk. Bo afera poljsko meso pokazala, da je talec tudi mafijskih poslov?

Robert Božič

kmetijstvopolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

Je EU sistem varne hrane talec mafijskih poslov?

Ni jih malo, ki trdijo, da je evropski sitem varne hrane že dolgo talec interesov velikih multinacionalk. Bo afera poljsko meso pokazala, da je talec tudi mafijskih poslov?

VEČ ...|5. 2. 2019
Je EU sistem varne hrane talec mafijskih poslov?

Ni jih malo, ki trdijo, da je evropski sitem varne hrane že dolgo talec interesov velikih multinacionalk. Bo afera poljsko meso pokazala, da je talec tudi mafijskih poslov?

kmetijstvopolitika

kmetijstvopolitika

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|4. 2. 2019
Dr. Ernest Petrič o papežu, posvetu o šolstvu, o evropskih volitvah, o vladavini prava ...

S prof. dr. Ernestom Petričem tokrat o papeževem obisku na Arabskem polotoku, posvetu o zasebnem šolstvu, o volilni zakonodaje in svobodi govora ... o brexitu, volitvah v evropski parlament in še o čem ...

Dr. Ernest Petrič o papežu, posvetu o šolstvu, o evropskih volitvah, o vladavini prava ...

S prof. dr. Ernestom Petričem tokrat o papeževem obisku na Arabskem polotoku, posvetu o zasebnem šolstvu, o volilni zakonodaje in svobodi govora ... o brexitu, volitvah v evropski parlament in še o čem ...

Tone Gorjup

pogovorpapežpolitika

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Ernest Petrič o papežu, posvetu o šolstvu, o evropskih volitvah, o vladavini prava ...

S prof. dr. Ernestom Petričem tokrat o papeževem obisku na Arabskem polotoku, posvetu o zasebnem šolstvu, o volilni zakonodaje in svobodi govora ... o brexitu, volitvah v evropski parlament in še o čem ...

VEČ ...|4. 2. 2019
Dr. Ernest Petrič o papežu, posvetu o šolstvu, o evropskih volitvah, o vladavini prava ...

S prof. dr. Ernestom Petričem tokrat o papeževem obisku na Arabskem polotoku, posvetu o zasebnem šolstvu, o volilni zakonodaje in svobodi govora ... o brexitu, volitvah v evropski parlament in še o čem ...

pogovorpapežpolitika

pogovorpapežpolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|4. 2. 2019
Evropske volitve bodo v Sloveniji privedle do spopada znanih obrazov

Kako dvigniti udeležbo na prihajajočih volitvah v Evropski parlament? To je vprašanje, s katerim se intenzivno ukvarjajo ustanove Evropske unije in tudi njene članice. Državljane želijo prepričati, da Bruselj ni daleč, da vpliva na naša življenja in da oddaja glasu proti koncu letošnjega ni nepomembna. Poklicali smo sodelavca Inštituta za politični menedžment Alema Maksutija.

Evropske volitve bodo v Sloveniji privedle do spopada znanih obrazov

Kako dvigniti udeležbo na prihajajočih volitvah v Evropski parlament? To je vprašanje, s katerim se intenzivno ukvarjajo ustanove Evropske unije in tudi njene članice. Državljane želijo prepričati, da Bruselj ni daleč, da vpliva na naša življenja in da oddaja glasu proti koncu letošnjega ni nepomembna. Poklicali smo sodelavca Inštituta za politični menedžment Alema Maksutija.

Helena Škrlec

infopogovorpolitikaEvropska unijavolitve

Informativni prispevki

Evropske volitve bodo v Sloveniji privedle do spopada znanih obrazov

Kako dvigniti udeležbo na prihajajočih volitvah v Evropski parlament? To je vprašanje, s katerim se intenzivno ukvarjajo ustanove Evropske unije in tudi njene članice. Državljane želijo prepričati, da Bruselj ni daleč, da vpliva na naša življenja in da oddaja glasu proti koncu letošnjega ni nepomembna. Poklicali smo sodelavca Inštituta za politični menedžment Alema Maksutija.

VEČ ...|4. 2. 2019
Evropske volitve bodo v Sloveniji privedle do spopada znanih obrazov

Kako dvigniti udeležbo na prihajajočih volitvah v Evropski parlament? To je vprašanje, s katerim se intenzivno ukvarjajo ustanove Evropske unije in tudi njene članice. Državljane želijo prepričati, da Bruselj ni daleč, da vpliva na naša življenja in da oddaja glasu proti koncu letošnjega ni nepomembna. Poklicali smo sodelavca Inštituta za politični menedžment Alema Maksutija.

infopogovorpolitikaEvropska unijavolitve

infopogovorpolitikaEvropska unijavolitve

Naš gost

VEČ ...|2. 2. 2019
Dr. France Cukjati

Poznamo ga kot prvega predsednika državenga zbora, politika, zdravnika in pisatelja.Dr. France Cukjati je avtor knjige: Slovenske podobe zla. Pisal jo je več let. Da mu premisleka ne manjka, lahko slišite v oddaji Naš gost.

Dr. France Cukjati

Poznamo ga kot prvega predsednika državenga zbora, politika, zdravnika in pisatelja.Dr. France Cukjati je avtor knjige: Slovenske podobe zla. Pisal jo je več let. Da mu premisleka ne manjka, lahko slišite v oddaji Naš gost.

Mateja Subotičanec

pogovor

Naš gost

Dr. France Cukjati

Poznamo ga kot prvega predsednika državenga zbora, politika, zdravnika in pisatelja.Dr. France Cukjati je avtor knjige: Slovenske podobe zla. Pisal jo je več let. Da mu premisleka ne manjka, lahko slišite v oddaji Naš gost.

VEČ ...|2. 2. 2019
Dr. France Cukjati

Poznamo ga kot prvega predsednika državenga zbora, politika, zdravnika in pisatelja.Dr. France Cukjati je avtor knjige: Slovenske podobe zla. Pisal jo je več let. Da mu premisleka ne manjka, lahko slišite v oddaji Naš gost.

pogovor

pogovor

Iz naših krajev

VEČ ...|2. 2. 2019
Ptuj, Krško, Domžale, Sevnica

V oddaji Iz naših krajev ste tokrat lahko prisluhnili o prizadevanjih za izgradnjo obvoznice na Ptuju, obnovi vasice Slapník, ki nima prebivalcev, preživljanju prostega časa mladih v Posavju in prvem opravilu v vinogradih na god svetega Vincenca.

Ptuj, Krško, Domžale, Sevnica

V oddaji Iz naših krajev ste tokrat lahko prisluhnili o prizadevanjih za izgradnjo obvoznice na Ptuju, obnovi vasice Slapník, ki nima prebivalcev, preživljanju prostega časa mladih v Posavju in prvem opravilu v vinogradih na god svetega Vincenca.

Andrej Šinko

infodružbapolitika

Iz naših krajev

Ptuj, Krško, Domžale, Sevnica

V oddaji Iz naših krajev ste tokrat lahko prisluhnili o prizadevanjih za izgradnjo obvoznice na Ptuju, obnovi vasice Slapník, ki nima prebivalcev, preživljanju prostega časa mladih v Posavju in prvem opravilu v vinogradih na god svetega Vincenca.

VEČ ...|2. 2. 2019
Ptuj, Krško, Domžale, Sevnica

V oddaji Iz naših krajev ste tokrat lahko prisluhnili o prizadevanjih za izgradnjo obvoznice na Ptuju, obnovi vasice Slapník, ki nima prebivalcev, preživljanju prostega časa mladih v Posavju in prvem opravilu v vinogradih na god svetega Vincenca.

infodružbapolitika

infodružbapolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|1. 2. 2019
Zakaj ima vprašanje dezinformacij v zadnjem času vse večjo težo?

Bruselj poziva h krepitvi boja proti dezinformacijam. Vse večja je namreč skrb, da bodo tretje države tudi na tak način skušale vplivati na bližnje volitve v Evropski parlament. Evropska komisija v nedavnem poročilu ugotavlja, da je že čutiti določen napredek. Korak dlje naj bi bil sistem hitrega obveščanja, zaživel naj bi marca. Za nekaj dodatnih pojasnil smo poklicali profesorja Žigo Turka, saj je med drugim član posebne skupine strokovnjakov, ki se na ravni Evropske unije ukvarja s to tematiko.

Zakaj ima vprašanje dezinformacij v zadnjem času vse večjo težo?

Bruselj poziva h krepitvi boja proti dezinformacijam. Vse večja je namreč skrb, da bodo tretje države tudi na tak način skušale vplivati na bližnje volitve v Evropski parlament. Evropska komisija v nedavnem poročilu ugotavlja, da je že čutiti določen napredek. Korak dlje naj bi bil sistem hitrega obveščanja, zaživel naj bi marca. Za nekaj dodatnih pojasnil smo poklicali profesorja Žigo Turka, saj je med drugim član posebne skupine strokovnjakov, ki se na ravni Evropske unije ukvarja s to tematiko.

Helena Škrlec

infokomentarpolitikapogovor

Informativni prispevki

Zakaj ima vprašanje dezinformacij v zadnjem času vse večjo težo?

Bruselj poziva h krepitvi boja proti dezinformacijam. Vse večja je namreč skrb, da bodo tretje države tudi na tak način skušale vplivati na bližnje volitve v Evropski parlament. Evropska komisija v nedavnem poročilu ugotavlja, da je že čutiti določen napredek. Korak dlje naj bi bil sistem hitrega obveščanja, zaživel naj bi marca. Za nekaj dodatnih pojasnil smo poklicali profesorja Žigo Turka, saj je med drugim član posebne skupine strokovnjakov, ki se na ravni Evropske unije ukvarja s to tematiko.

VEČ ...|1. 2. 2019
Zakaj ima vprašanje dezinformacij v zadnjem času vse večjo težo?

Bruselj poziva h krepitvi boja proti dezinformacijam. Vse večja je namreč skrb, da bodo tretje države tudi na tak način skušale vplivati na bližnje volitve v Evropski parlament. Evropska komisija v nedavnem poročilu ugotavlja, da je že čutiti določen napredek. Korak dlje naj bi bil sistem hitrega obveščanja, zaživel naj bi marca. Za nekaj dodatnih pojasnil smo poklicali profesorja Žigo Turka, saj je med drugim član posebne skupine strokovnjakov, ki se na ravni Evropske unije ukvarja s to tematiko.

infokomentarpolitikapogovor

infokomentarpolitikapogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|1. 2. 2019
Dragocena zapuščina Justina Stanovnika za naša nova spoznanja

Predsednik Nove Slovenske zaveze Peter Sušnik je ob smrti Justina Stanovnika za naš radio ocenil njegov prispevek k slovenski zgodovini. Kot poudarja Sušnik, je treba v Stanovniku prepoznati pričevalca, izjemnega premišljevalca in človeka globine.

Dragocena zapuščina Justina Stanovnika za naša nova spoznanja

Predsednik Nove Slovenske zaveze Peter Sušnik je ob smrti Justina Stanovnika za naš radio ocenil njegov prispevek k slovenski zgodovini. Kot poudarja Sušnik, je treba v Stanovniku prepoznati pričevalca, izjemnega premišljevalca in človeka globine.

Helena Škrlec

pogovorpolitikadružbainfo

Informativni prispevki

Dragocena zapuščina Justina Stanovnika za naša nova spoznanja

Predsednik Nove Slovenske zaveze Peter Sušnik je ob smrti Justina Stanovnika za naš radio ocenil njegov prispevek k slovenski zgodovini. Kot poudarja Sušnik, je treba v Stanovniku prepoznati pričevalca, izjemnega premišljevalca in človeka globine.

VEČ ...|1. 2. 2019
Dragocena zapuščina Justina Stanovnika za naša nova spoznanja

Predsednik Nove Slovenske zaveze Peter Sušnik je ob smrti Justina Stanovnika za naš radio ocenil njegov prispevek k slovenski zgodovini. Kot poudarja Sušnik, je treba v Stanovniku prepoznati pričevalca, izjemnega premišljevalca in človeka globine.

pogovorpolitikadružbainfo

pogovorpolitikadružbainfo

Pogovor o

VEČ ...|30. 1. 2019
Bomo živeli v lastniških stanovanjih ali najemu?

O stanovanjski politiki države in izzivih, na katere bo na stanovanjskem področju potrebno odgovoriti. Predvsem v Ljubljani primanjkuje ustreznih stanovanj. Naše glavno mesto, kot tudi nekatera druga, pa so soočena tudi z velikim številom starejših stanovanj, ki bi bila potrebna obnove. O omenjenem so spregovorili državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor Aleš Prijon, direktor Stanovanjskega sklada Republike Slovenije Črtomir Remec ter nekdanji dekan Fakultete za arhitekturo in zaslužni profesor Univerze v Ljubljani Peter Gabrijelčič.

Bomo živeli v lastniških stanovanjih ali najemu?

O stanovanjski politiki države in izzivih, na katere bo na stanovanjskem področju potrebno odgovoriti. Predvsem v Ljubljani primanjkuje ustreznih stanovanj. Naše glavno mesto, kot tudi nekatera druga, pa so soočena tudi z velikim številom starejših stanovanj, ki bi bila potrebna obnove. O omenjenem so spregovorili državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor Aleš Prijon, direktor Stanovanjskega sklada Republike Slovenije Črtomir Remec ter nekdanji dekan Fakultete za arhitekturo in zaslužni profesor Univerze v Ljubljani Peter Gabrijelčič.

Andrej Šinko

stanovanjepolitika

Pogovor o

Bomo živeli v lastniških stanovanjih ali najemu?

O stanovanjski politiki države in izzivih, na katere bo na stanovanjskem področju potrebno odgovoriti. Predvsem v Ljubljani primanjkuje ustreznih stanovanj. Naše glavno mesto, kot tudi nekatera druga, pa so soočena tudi z velikim številom starejših stanovanj, ki bi bila potrebna obnove. O omenjenem so spregovorili državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor Aleš Prijon, direktor Stanovanjskega sklada Republike Slovenije Črtomir Remec ter nekdanji dekan Fakultete za arhitekturo in zaslužni profesor Univerze v Ljubljani Peter Gabrijelčič.

VEČ ...|30. 1. 2019
Bomo živeli v lastniških stanovanjih ali najemu?

O stanovanjski politiki države in izzivih, na katere bo na stanovanjskem področju potrebno odgovoriti. Predvsem v Ljubljani primanjkuje ustreznih stanovanj. Naše glavno mesto, kot tudi nekatera druga, pa so soočena tudi z velikim številom starejših stanovanj, ki bi bila potrebna obnove. O omenjenem so spregovorili državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor Aleš Prijon, direktor Stanovanjskega sklada Republike Slovenije Črtomir Remec ter nekdanji dekan Fakultete za arhitekturo in zaslužni profesor Univerze v Ljubljani Peter Gabrijelčič.

stanovanjepolitika

stanovanjepolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|30. 1. 2019
Britanski parlament le korak za korakom razkriva, kaj namerava

Za poslanci v Veliki Britaniji je še eno odločanje, povezano z načinom izstopa države iz Evropske unije. Večina je zavrnila tako imenovani trdi brexit in prižgala zeleno luč nezavezujočemu dopolnilu, ki v dogovoru z Brusljem zahteva zamenjavo irskega varovala z alternativno ureditvijo. Potrjeno je bil tudi poziv vladi v Londonu, naj zaprosi za odlog odhoda, če parlament na Otoku tega dokumenta ne bodo sprejel do konca februarja. Premierka Theresa May bi tako morala začeti nova pogajanja, kar v povezavi zavračajo. Na slovensko ministrstvo za zunanje zadeve smo za komentar poklicali generalnega direktorja za zadeve Evropske unije Davida Brozino.

Britanski parlament le korak za korakom razkriva, kaj namerava

Za poslanci v Veliki Britaniji je še eno odločanje, povezano z načinom izstopa države iz Evropske unije. Večina je zavrnila tako imenovani trdi brexit in prižgala zeleno luč nezavezujočemu dopolnilu, ki v dogovoru z Brusljem zahteva zamenjavo irskega varovala z alternativno ureditvijo. Potrjeno je bil tudi poziv vladi v Londonu, naj zaprosi za odlog odhoda, če parlament na Otoku tega dokumenta ne bodo sprejel do konca februarja. Premierka Theresa May bi tako morala začeti nova pogajanja, kar v povezavi zavračajo. Na slovensko ministrstvo za zunanje zadeve smo za komentar poklicali generalnega direktorja za zadeve Evropske unije Davida Brozino.

Helena Škrlec

infokomentarpogovorpolitika

Informativni prispevki

Britanski parlament le korak za korakom razkriva, kaj namerava

Za poslanci v Veliki Britaniji je še eno odločanje, povezano z načinom izstopa države iz Evropske unije. Večina je zavrnila tako imenovani trdi brexit in prižgala zeleno luč nezavezujočemu dopolnilu, ki v dogovoru z Brusljem zahteva zamenjavo irskega varovala z alternativno ureditvijo. Potrjeno je bil tudi poziv vladi v Londonu, naj zaprosi za odlog odhoda, če parlament na Otoku tega dokumenta ne bodo sprejel do konca februarja. Premierka Theresa May bi tako morala začeti nova pogajanja, kar v povezavi zavračajo. Na slovensko ministrstvo za zunanje zadeve smo za komentar poklicali generalnega direktorja za zadeve Evropske unije Davida Brozino.

VEČ ...|30. 1. 2019
Britanski parlament le korak za korakom razkriva, kaj namerava

Za poslanci v Veliki Britaniji je še eno odločanje, povezano z načinom izstopa države iz Evropske unije. Večina je zavrnila tako imenovani trdi brexit in prižgala zeleno luč nezavezujočemu dopolnilu, ki v dogovoru z Brusljem zahteva zamenjavo irskega varovala z alternativno ureditvijo. Potrjeno je bil tudi poziv vladi v Londonu, naj zaprosi za odlog odhoda, če parlament na Otoku tega dokumenta ne bodo sprejel do konca februarja. Premierka Theresa May bi tako morala začeti nova pogajanja, kar v povezavi zavračajo. Na slovensko ministrstvo za zunanje zadeve smo za komentar poklicali generalnega direktorja za zadeve Evropske unije Davida Brozino.

infokomentarpogovorpolitika

infokomentarpogovorpolitika

Komentar Časnik.si

VEČ ...|30. 1. 2019
Matej Kovač: Ustavna obtožba proti predsedniku vlade Marjanu Šarcu z negativnim, a tudi s pozitivnim izidom.

Glasovalni poraz predlagateljev je omogočil, da so Marjan Šarec in njegova ekipa še dodatno razpihovali predsodke zoper zasebno šolstvo, vendar pa so se morali terminsko zavezati k izpolnitvi razsodbe Ustavnega sodišča. Vse bolj tudi postaja jasno, da se Marjan Šarec postavlja v položaj vodje slovenske tranzicijske levice.

Matej Kovač: Ustavna obtožba proti predsedniku vlade Marjanu Šarcu z negativnim, a tudi s pozitivnim izidom.

Glasovalni poraz predlagateljev je omogočil, da so Marjan Šarec in njegova ekipa še dodatno razpihovali predsodke zoper zasebno šolstvo, vendar pa so se morali terminsko zavezati k izpolnitvi razsodbe Ustavnega sodišča. Vse bolj tudi postaja jasno, da se Marjan Šarec postavlja v položaj vodje slovenske tranzicijske levice.

Matej Kovač

politika

Komentar Časnik.si

Matej Kovač: Ustavna obtožba proti predsedniku vlade Marjanu Šarcu z negativnim, a tudi s pozitivnim izidom.

Glasovalni poraz predlagateljev je omogočil, da so Marjan Šarec in njegova ekipa še dodatno razpihovali predsodke zoper zasebno šolstvo, vendar pa so se morali terminsko zavezati k izpolnitvi razsodbe Ustavnega sodišča. Vse bolj tudi postaja jasno, da se Marjan Šarec postavlja v položaj vodje slovenske tranzicijske levice.

VEČ ...|30. 1. 2019
Matej Kovač: Ustavna obtožba proti predsedniku vlade Marjanu Šarcu z negativnim, a tudi s pozitivnim izidom.

Glasovalni poraz predlagateljev je omogočil, da so Marjan Šarec in njegova ekipa še dodatno razpihovali predsodke zoper zasebno šolstvo, vendar pa so se morali terminsko zavezati k izpolnitvi razsodbe Ustavnega sodišča. Vse bolj tudi postaja jasno, da se Marjan Šarec postavlja v položaj vodje slovenske tranzicijske levice.

politika

politika

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|28. 1. 2019
Branko Cestnik o aktualnem v družbi

Gostili smo patra klaretinca Branka Cestnika, ki pokomentiral nekaj trenutno najbolj vročih družbenih, cerkvenih in političnih tem.

Branko Cestnik o aktualnem v družbi

Gostili smo patra klaretinca Branka Cestnika, ki pokomentiral nekaj trenutno najbolj vročih družbenih, cerkvenih in političnih tem.

Jože Bartolj

Branko Cestnikdružbakulturakomentarpolitika

Spoznanje več, predsodek manj

Branko Cestnik o aktualnem v družbi

Gostili smo patra klaretinca Branka Cestnika, ki pokomentiral nekaj trenutno najbolj vročih družbenih, cerkvenih in političnih tem.

VEČ ...|28. 1. 2019
Branko Cestnik o aktualnem v družbi

Gostili smo patra klaretinca Branka Cestnika, ki pokomentiral nekaj trenutno najbolj vročih družbenih, cerkvenih in političnih tem.

Branko Cestnikdružbakulturakomentarpolitika

Branko Cestnikdružbakulturakomentarpolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|25. 1. 2019
Jeretič o primeru Prešiček: Zlo težko bo obdržal položaj

Zgodba z ministrom za kulturo Dejanom Prešičkom še naprej odmeva. Premier Marjan Šarec je v zvezi z očitki mobinga in zlorabe položaja dejal, da ne bo sprejemal nobenih odločitev, dokler se ne vrne v domovino in ne prebere Prešičkovega poročila. Vse več je medtem pričevanj o mobingu, ki naj bi ga izvajal Prešiček, ki pa vse zanika. O primeru je za Radio Ognjišče spregovoril politični strateg Sebastjan Jeretič.

Jeretič o primeru Prešiček: Zlo težko bo obdržal položaj

Zgodba z ministrom za kulturo Dejanom Prešičkom še naprej odmeva. Premier Marjan Šarec je v zvezi z očitki mobinga in zlorabe položaja dejal, da ne bo sprejemal nobenih odločitev, dokler se ne vrne v domovino in ne prebere Prešičkovega poročila. Vse več je medtem pričevanj o mobingu, ki naj bi ga izvajal Prešiček, ki pa vse zanika. O primeru je za Radio Ognjišče spregovoril politični strateg Sebastjan Jeretič.

Alen Salihović

infopolitikapogovorodnosi

Informativni prispevki

Jeretič o primeru Prešiček: Zlo težko bo obdržal položaj

Zgodba z ministrom za kulturo Dejanom Prešičkom še naprej odmeva. Premier Marjan Šarec je v zvezi z očitki mobinga in zlorabe položaja dejal, da ne bo sprejemal nobenih odločitev, dokler se ne vrne v domovino in ne prebere Prešičkovega poročila. Vse več je medtem pričevanj o mobingu, ki naj bi ga izvajal Prešiček, ki pa vse zanika. O primeru je za Radio Ognjišče spregovoril politični strateg Sebastjan Jeretič.

VEČ ...|25. 1. 2019
Jeretič o primeru Prešiček: Zlo težko bo obdržal položaj

Zgodba z ministrom za kulturo Dejanom Prešičkom še naprej odmeva. Premier Marjan Šarec je v zvezi z očitki mobinga in zlorabe položaja dejal, da ne bo sprejemal nobenih odločitev, dokler se ne vrne v domovino in ne prebere Prešičkovega poročila. Vse več je medtem pričevanj o mobingu, ki naj bi ga izvajal Prešiček, ki pa vse zanika. O primeru je za Radio Ognjišče spregovoril politični strateg Sebastjan Jeretič.

infopolitikapogovorodnosi

infopolitikapogovorodnosi

Informativni prispevki

VEČ ...|25. 1. 2019
Več kot 200 milijonov evrov za znanost in razvoj v tem letu je le začetek

Vlada je sprejela rebalans letošnjega državnega proračuna. Ob tem je sporočila, da Slovenija prvič v zgodovini namenja več kot 200 milijonov evrov znanosti in raziskovanju. Kaj pomeni ta znesek ter kakšno vlogo pravzaprav ima to področje pri nas, smo vprašali direktorja Inštituta Jožef Štefan Jadrana Lenarčiča.

Več kot 200 milijonov evrov za znanost in razvoj v tem letu je le začetek

Vlada je sprejela rebalans letošnjega državnega proračuna. Ob tem je sporočila, da Slovenija prvič v zgodovini namenja več kot 200 milijonov evrov znanosti in raziskovanju. Kaj pomeni ta znesek ter kakšno vlogo pravzaprav ima to področje pri nas, smo vprašali direktorja Inštituta Jožef Štefan Jadrana Lenarčiča.

Helena Škrlec

pogovorpolitikainfo

Informativni prispevki

Več kot 200 milijonov evrov za znanost in razvoj v tem letu je le začetek

Vlada je sprejela rebalans letošnjega državnega proračuna. Ob tem je sporočila, da Slovenija prvič v zgodovini namenja več kot 200 milijonov evrov znanosti in raziskovanju. Kaj pomeni ta znesek ter kakšno vlogo pravzaprav ima to področje pri nas, smo vprašali direktorja Inštituta Jožef Štefan Jadrana Lenarčiča.

VEČ ...|25. 1. 2019
Več kot 200 milijonov evrov za znanost in razvoj v tem letu je le začetek

Vlada je sprejela rebalans letošnjega državnega proračuna. Ob tem je sporočila, da Slovenija prvič v zgodovini namenja več kot 200 milijonov evrov znanosti in raziskovanju. Kaj pomeni ta znesek ter kakšno vlogo pravzaprav ima to področje pri nas, smo vprašali direktorja Inštituta Jožef Štefan Jadrana Lenarčiča.

pogovorpolitikainfo

pogovorpolitikainfo

Informativni prispevki

VEČ ...|25. 1. 2019
Dajmo priložnost ustvarjalnim raziskovalcem in inovativnim inženirjem

Slovenija bo znanstvenim in raziskovalnim dejavnostim letos prvič v zgodovini namenila več kot 200 milijonov evrov. Direktor Slovenske znanstvene fundacije Edvard Kobal tudi v prihodnje pričakuje okrepljeno financiranje tega področja.

Dajmo priložnost ustvarjalnim raziskovalcem in inovativnim inženirjem

Slovenija bo znanstvenim in raziskovalnim dejavnostim letos prvič v zgodovini namenila več kot 200 milijonov evrov. Direktor Slovenske znanstvene fundacije Edvard Kobal tudi v prihodnje pričakuje okrepljeno financiranje tega področja.

Helena Škrlec

infopogovorpolitika

Informativni prispevki

Dajmo priložnost ustvarjalnim raziskovalcem in inovativnim inženirjem

Slovenija bo znanstvenim in raziskovalnim dejavnostim letos prvič v zgodovini namenila več kot 200 milijonov evrov. Direktor Slovenske znanstvene fundacije Edvard Kobal tudi v prihodnje pričakuje okrepljeno financiranje tega področja.

VEČ ...|25. 1. 2019
Dajmo priložnost ustvarjalnim raziskovalcem in inovativnim inženirjem

Slovenija bo znanstvenim in raziskovalnim dejavnostim letos prvič v zgodovini namenila več kot 200 milijonov evrov. Direktor Slovenske znanstvene fundacije Edvard Kobal tudi v prihodnje pričakuje okrepljeno financiranje tega področja.

infopogovorpolitika

infopogovorpolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|25. 1. 2019
Černač o drugem tiru: To bo spomenik slovenski neumnosti

Potem, ko je vlada potrdila investicijski program za gradnjo drugega tira Divača-Koper, po katerem bo zanj potrebnih milijardo in skoraj 200 milijonov evrov brez DDV, je vprašanje, kje bo država dobila oz. vzela 400 milijonov evrov, da bo zaprla finančno konstrukcijo projekta. Premier Marjan Šarec upa, da bo to primaknila Evropska investicijska banka. Kljub temu mnogi svarijo, da vse ni tako preprosto, kot razlaga vlada. Veliko je še namreč odprtih vprašanj. Na nekatera je za Radio Ognjišče opozoril nekdanji minister za infrastrukturo Zvonko Černač.

Černač o drugem tiru: To bo spomenik slovenski neumnosti

Potem, ko je vlada potrdila investicijski program za gradnjo drugega tira Divača-Koper, po katerem bo zanj potrebnih milijardo in skoraj 200 milijonov evrov brez DDV, je vprašanje, kje bo država dobila oz. vzela 400 milijonov evrov, da bo zaprla finančno konstrukcijo projekta. Premier Marjan Šarec upa, da bo to primaknila Evropska investicijska banka. Kljub temu mnogi svarijo, da vse ni tako preprosto, kot razlaga vlada. Veliko je še namreč odprtih vprašanj. Na nekatera je za Radio Ognjišče opozoril nekdanji minister za infrastrukturo Zvonko Černač.

Alen Salihović

infoizobraževanjepolitikapogovor

Informativni prispevki

Černač o drugem tiru: To bo spomenik slovenski neumnosti

Potem, ko je vlada potrdila investicijski program za gradnjo drugega tira Divača-Koper, po katerem bo zanj potrebnih milijardo in skoraj 200 milijonov evrov brez DDV, je vprašanje, kje bo država dobila oz. vzela 400 milijonov evrov, da bo zaprla finančno konstrukcijo projekta. Premier Marjan Šarec upa, da bo to primaknila Evropska investicijska banka. Kljub temu mnogi svarijo, da vse ni tako preprosto, kot razlaga vlada. Veliko je še namreč odprtih vprašanj. Na nekatera je za Radio Ognjišče opozoril nekdanji minister za infrastrukturo Zvonko Černač.

VEČ ...|25. 1. 2019
Černač o drugem tiru: To bo spomenik slovenski neumnosti

Potem, ko je vlada potrdila investicijski program za gradnjo drugega tira Divača-Koper, po katerem bo zanj potrebnih milijardo in skoraj 200 milijonov evrov brez DDV, je vprašanje, kje bo država dobila oz. vzela 400 milijonov evrov, da bo zaprla finančno konstrukcijo projekta. Premier Marjan Šarec upa, da bo to primaknila Evropska investicijska banka. Kljub temu mnogi svarijo, da vse ni tako preprosto, kot razlaga vlada. Veliko je še namreč odprtih vprašanj. Na nekatera je za Radio Ognjišče opozoril nekdanji minister za infrastrukturo Zvonko Černač.

infoizobraževanjepolitikapogovor

infoizobraževanjepolitikapogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|24. 1. 2019
Po več kot 10. letih od začetka razprav Ptuj še vedno brez obvoznice

Najstarejše slovensko meto bi glede na vse večji promet nujno potrebovalo velikokrat omenjeno obvoznico. Krajani Zabovcev, Budine, Spuhlje in tisti, ki živijo ob Ormoški cesti na Ptuju, so vse bolj nejevoljni zaradi obremenjenosti regionalnih cest od Zavrča do Ptuja in od Ormoža proti Ptuju. Civilna iniciativa za ptujsko obvoznico si zato prizadeva, da bi se našla rešitev, kakšna pa, nam je poskušala pojasniti vodja iniciative Sergeja Puppis Freebairn.

Po več kot 10. letih od začetka razprav Ptuj še vedno brez obvoznice

Najstarejše slovensko meto bi glede na vse večji promet nujno potrebovalo velikokrat omenjeno obvoznico. Krajani Zabovcev, Budine, Spuhlje in tisti, ki živijo ob Ormoški cesti na Ptuju, so vse bolj nejevoljni zaradi obremenjenosti regionalnih cest od Zavrča do Ptuja in od Ormoža proti Ptuju. Civilna iniciativa za ptujsko obvoznico si zato prizadeva, da bi se našla rešitev, kakšna pa, nam je poskušala pojasniti vodja iniciative Sergeja Puppis Freebairn.

Alen Salihović

politikapogovorinfoizobraževanje

Informativni prispevki

Po več kot 10. letih od začetka razprav Ptuj še vedno brez obvoznice

Najstarejše slovensko meto bi glede na vse večji promet nujno potrebovalo velikokrat omenjeno obvoznico. Krajani Zabovcev, Budine, Spuhlje in tisti, ki živijo ob Ormoški cesti na Ptuju, so vse bolj nejevoljni zaradi obremenjenosti regionalnih cest od Zavrča do Ptuja in od Ormoža proti Ptuju. Civilna iniciativa za ptujsko obvoznico si zato prizadeva, da bi se našla rešitev, kakšna pa, nam je poskušala pojasniti vodja iniciative Sergeja Puppis Freebairn.

VEČ ...|24. 1. 2019
Po več kot 10. letih od začetka razprav Ptuj še vedno brez obvoznice

Najstarejše slovensko meto bi glede na vse večji promet nujno potrebovalo velikokrat omenjeno obvoznico. Krajani Zabovcev, Budine, Spuhlje in tisti, ki živijo ob Ormoški cesti na Ptuju, so vse bolj nejevoljni zaradi obremenjenosti regionalnih cest od Zavrča do Ptuja in od Ormoža proti Ptuju. Civilna iniciativa za ptujsko obvoznico si zato prizadeva, da bi se našla rešitev, kakšna pa, nam je poskušala pojasniti vodja iniciative Sergeja Puppis Freebairn.

politikapogovorinfoizobraževanje

politikapogovorinfoizobraževanje

Pogovor o

VEČ ...|23. 1. 2019
Centri za socialno delo

Nedavno je sindikatu in ministrstvu za delo uspelo doseči kompromis, ki je preprečil napovedano stavko CSD-jev. Kakšne rešitve so na vidiku in kakšne so trenutne razmere, smo vprašali predstavnike vseh vpletenih strani. Govorili so: Špela Isop, Perica Radonič in Ana Osojnik.

Centri za socialno delo

Nedavno je sindikatu in ministrstvu za delo uspelo doseči kompromis, ki je preprečil napovedano stavko CSD-jev. Kakšne rešitve so na vidiku in kakšne so trenutne razmere, smo vprašali predstavnike vseh vpletenih strani. Govorili so: Špela Isop, Perica Radonič in Ana Osojnik.

Petra Stopar

politikasociala

Pogovor o

Centri za socialno delo

Nedavno je sindikatu in ministrstvu za delo uspelo doseči kompromis, ki je preprečil napovedano stavko CSD-jev. Kakšne rešitve so na vidiku in kakšne so trenutne razmere, smo vprašali predstavnike vseh vpletenih strani. Govorili so: Špela Isop, Perica Radonič in Ana Osojnik.

VEČ ...|23. 1. 2019
Centri za socialno delo

Nedavno je sindikatu in ministrstvu za delo uspelo doseči kompromis, ki je preprečil napovedano stavko CSD-jev. Kakšne rešitve so na vidiku in kakšne so trenutne razmere, smo vprašali predstavnike vseh vpletenih strani. Govorili so: Špela Isop, Perica Radonič in Ana Osojnik.

politikasociala

politikasociala

Informativni prispevki

VEČ ...|23. 1. 2019
V Kranju se želijo približati kolesarjem

V Kranju želijo pospešiti prehod mesta iz tradicionalnih motoriziranih prometnih oblik mobilnosti v trajnostno mobilnost. Tudi zato so oblikovali projekt dograditve manjkajočih kolesarskih stez. V tej mestni občini se bodo veselili še ene pridobitve - komunalne infrastrukture za Britof in Predoslje. O vsem tem smo govorili z županom Matjažem Rakovcem.

V Kranju se želijo približati kolesarjem

V Kranju želijo pospešiti prehod mesta iz tradicionalnih motoriziranih prometnih oblik mobilnosti v trajnostno mobilnost. Tudi zato so oblikovali projekt dograditve manjkajočih kolesarskih stez. V tej mestni občini se bodo veselili še ene pridobitve - komunalne infrastrukture za Britof in Predoslje. O vsem tem smo govorili z županom Matjažem Rakovcem.

Helena Škrlec

infopogovorpolitika

Informativni prispevki

V Kranju se želijo približati kolesarjem

V Kranju želijo pospešiti prehod mesta iz tradicionalnih motoriziranih prometnih oblik mobilnosti v trajnostno mobilnost. Tudi zato so oblikovali projekt dograditve manjkajočih kolesarskih stez. V tej mestni občini se bodo veselili še ene pridobitve - komunalne infrastrukture za Britof in Predoslje. O vsem tem smo govorili z županom Matjažem Rakovcem.

VEČ ...|23. 1. 2019
V Kranju se želijo približati kolesarjem

V Kranju želijo pospešiti prehod mesta iz tradicionalnih motoriziranih prometnih oblik mobilnosti v trajnostno mobilnost. Tudi zato so oblikovali projekt dograditve manjkajočih kolesarskih stez. V tej mestni občini se bodo veselili še ene pridobitve - komunalne infrastrukture za Britof in Predoslje. O vsem tem smo govorili z županom Matjažem Rakovcem.

infopogovorpolitika

infopogovorpolitika

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|21. 1. 2019
Volilna zakonodaja in delo ustavnih sodnikov

Z ustavnim sodnikom dr. Klemenom Jakličem smo se pogovarjali o volilni zakonodaji, predvsem o delu, ki so ga ustavni sodniki spoznali za neskladnega z ustavo.

Volilna zakonodaja in delo ustavnih sodnikov

Z ustavnim sodnikom dr. Klemenom Jakličem smo se pogovarjali o volilni zakonodaji, predvsem o delu, ki so ga ustavni sodniki spoznali za neskladnega z ustavo.

Alen Salihović

pogovorpolitika

Spoznanje več, predsodek manj

Volilna zakonodaja in delo ustavnih sodnikov

Z ustavnim sodnikom dr. Klemenom Jakličem smo se pogovarjali o volilni zakonodaji, predvsem o delu, ki so ga ustavni sodniki spoznali za neskladnega z ustavo.

VEČ ...|21. 1. 2019
Volilna zakonodaja in delo ustavnih sodnikov

Z ustavnim sodnikom dr. Klemenom Jakličem smo se pogovarjali o volilni zakonodaji, predvsem o delu, ki so ga ustavni sodniki spoznali za neskladnega z ustavo.

pogovorpolitika

pogovorpolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|21. 1. 2019
Zakaj na EU volitve?

Zakaj na EU volitve?, je bilo vprašanje, na katerega je poskušalo v preddverju državnega zbora odgovoriti osem evropskih poslancev iz Slovenije. Prepričani so, da nam unija nudi veliko več, kot si državljani predstavljamo.

Zakaj na EU volitve?

Zakaj na EU volitve?, je bilo vprašanje, na katerega je poskušalo v preddverju državnega zbora odgovoriti osem evropskih poslancev iz Slovenije. Prepričani so, da nam unija nudi veliko več, kot si državljani predstavljamo.

Alen Salihović

izobraževanjeinfodružbapolitika

Informativni prispevki

Zakaj na EU volitve?

Zakaj na EU volitve?, je bilo vprašanje, na katerega je poskušalo v preddverju državnega zbora odgovoriti osem evropskih poslancev iz Slovenije. Prepričani so, da nam unija nudi veliko več, kot si državljani predstavljamo.

VEČ ...|21. 1. 2019
Zakaj na EU volitve?

Zakaj na EU volitve?, je bilo vprašanje, na katerega je poskušalo v preddverju državnega zbora odgovoriti osem evropskih poslancev iz Slovenije. Prepričani so, da nam unija nudi veliko več, kot si državljani predstavljamo.

izobraževanjeinfodružbapolitika

izobraževanjeinfodružbapolitika

Komentar tedna

VEČ ...|18. 1. 2019
Ivan Štuhec: Tabuiziranje v feminističnem loncu

Prisluhnite komentarju aktualnega političnega dogajanja.

Ivan Štuhec: Tabuiziranje v feminističnem loncu

Prisluhnite komentarju aktualnega političnega dogajanja.

Ivan Štuhec

komentardružbapolitika

Komentar tedna

Ivan Štuhec: Tabuiziranje v feminističnem loncu

Prisluhnite komentarju aktualnega političnega dogajanja.

VEČ ...|18. 1. 2019
Ivan Štuhec: Tabuiziranje v feminističnem loncu

Prisluhnite komentarju aktualnega političnega dogajanja.

komentardružbapolitika

komentardružbapolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 1. 2019
Kandidat za varuha človekovih pravic Svetina napoveduje proaktiven pristop

V predsedniški palači se je predstavil kandidat za varuha človekovih pravic Peter Svetina. Leta 1965 rojeni specialni pedagog za duševno prizadete je poudaril, da je pri dosedanjem delu vedno sledil samo enemu cilju, in to je spoštovanje človeka ne glede na to, kakšen je.

Kandidat za varuha človekovih pravic Svetina napoveduje proaktiven pristop

V predsedniški palači se je predstavil kandidat za varuha človekovih pravic Peter Svetina. Leta 1965 rojeni specialni pedagog za duševno prizadete je poudaril, da je pri dosedanjem delu vedno sledil samo enemu cilju, in to je spoštovanje človeka ne glede na to, kakšen je.

Alen Salihović

infopolitika

Informativni prispevki

Kandidat za varuha človekovih pravic Svetina napoveduje proaktiven pristop

V predsedniški palači se je predstavil kandidat za varuha človekovih pravic Peter Svetina. Leta 1965 rojeni specialni pedagog za duševno prizadete je poudaril, da je pri dosedanjem delu vedno sledil samo enemu cilju, in to je spoštovanje človeka ne glede na to, kakšen je.

VEČ ...|18. 1. 2019
Kandidat za varuha človekovih pravic Svetina napoveduje proaktiven pristop

V predsedniški palači se je predstavil kandidat za varuha človekovih pravic Peter Svetina. Leta 1965 rojeni specialni pedagog za duševno prizadete je poudaril, da je pri dosedanjem delu vedno sledil samo enemu cilju, in to je spoštovanje človeka ne glede na to, kakšen je.

infopolitika

infopolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 1. 2019
Celjski mladinski center z več prireditvami vabi na volitve v Evropski parlament

Z Evropsko unijo je povezana tudi razstava, ki so jo opoldne odprli V knjižnici v Velenju je na ogled postavljena razstava, ki je povezana z Evropsko unijo. Pripravil jo je Celjski mladinski center, ki pred volitvami v Evropski parlament skrbi tudi za različne razprave in delavnice v srednjih šolah. Pogovarjali smo se z vodjo programov, mednarodne koordinacije in projektov Katjo Kolenc.

Celjski mladinski center z več prireditvami vabi na volitve v Evropski parlament

Z Evropsko unijo je povezana tudi razstava, ki so jo opoldne odprli V knjižnici v Velenju je na ogled postavljena razstava, ki je povezana z Evropsko unijo. Pripravil jo je Celjski mladinski center, ki pred volitvami v Evropski parlament skrbi tudi za različne razprave in delavnice v srednjih šolah. Pogovarjali smo se z vodjo programov, mednarodne koordinacije in projektov Katjo Kolenc.

Helena Škrlec

infomladipogovorpolitika

Informativni prispevki

Celjski mladinski center z več prireditvami vabi na volitve v Evropski parlament

Z Evropsko unijo je povezana tudi razstava, ki so jo opoldne odprli V knjižnici v Velenju je na ogled postavljena razstava, ki je povezana z Evropsko unijo. Pripravil jo je Celjski mladinski center, ki pred volitvami v Evropski parlament skrbi tudi za različne razprave in delavnice v srednjih šolah. Pogovarjali smo se z vodjo programov, mednarodne koordinacije in projektov Katjo Kolenc.

VEČ ...|18. 1. 2019
Celjski mladinski center z več prireditvami vabi na volitve v Evropski parlament

Z Evropsko unijo je povezana tudi razstava, ki so jo opoldne odprli V knjižnici v Velenju je na ogled postavljena razstava, ki je povezana z Evropsko unijo. Pripravil jo je Celjski mladinski center, ki pred volitvami v Evropski parlament skrbi tudi za različne razprave in delavnice v srednjih šolah. Pogovarjali smo se z vodjo programov, mednarodne koordinacije in projektov Katjo Kolenc.

infomladipogovorpolitika

infomladipogovorpolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 1. 2019
Kaj lahko prinese boljše obveščanje o pozitivnih vidikih Evropske unije?

Vsi skupaj storimo premalo za obveščanje o pozitivnih vidikih Evropske unije. Na to je opozoril državni sekretar na slovenskem zunanjem ministrstvu Dobran Božič. Kot je dodal, je treba za zmanjšanje vrzeli med Brusljem in državljani stare celine več govoriti o konkretnih projektih.

Kaj lahko prinese boljše obveščanje o pozitivnih vidikih Evropske unije?

Vsi skupaj storimo premalo za obveščanje o pozitivnih vidikih Evropske unije. Na to je opozoril državni sekretar na slovenskem zunanjem ministrstvu Dobran Božič. Kot je dodal, je treba za zmanjšanje vrzeli med Brusljem in državljani stare celine več govoriti o konkretnih projektih.

Helena Škrlec

politikapogovorinfo

Informativni prispevki

Kaj lahko prinese boljše obveščanje o pozitivnih vidikih Evropske unije?

Vsi skupaj storimo premalo za obveščanje o pozitivnih vidikih Evropske unije. Na to je opozoril državni sekretar na slovenskem zunanjem ministrstvu Dobran Božič. Kot je dodal, je treba za zmanjšanje vrzeli med Brusljem in državljani stare celine več govoriti o konkretnih projektih.

VEČ ...|18. 1. 2019
Kaj lahko prinese boljše obveščanje o pozitivnih vidikih Evropske unije?

Vsi skupaj storimo premalo za obveščanje o pozitivnih vidikih Evropske unije. Na to je opozoril državni sekretar na slovenskem zunanjem ministrstvu Dobran Božič. Kot je dodal, je treba za zmanjšanje vrzeli med Brusljem in državljani stare celine več govoriti o konkretnih projektih.

politikapogovorinfo

politikapogovorinfo

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 1. 2019
Damjana Žišt o varnosti v zaporih

Z dobro poznavalko različnih sodnih procesov smo se pogovarjali o polemiki varnosti v zaporih, ki se je pojavila po pobegu dveh zapornikov iz koprskega zapora.

Damjana Žišt o varnosti v zaporih

Z dobro poznavalko različnih sodnih procesov smo se pogovarjali o polemiki varnosti v zaporih, ki se je pojavila po pobegu dveh zapornikov iz koprskega zapora.

Tanja Dominko

infopolitika

Informativni prispevki

Damjana Žišt o varnosti v zaporih

Z dobro poznavalko različnih sodnih procesov smo se pogovarjali o polemiki varnosti v zaporih, ki se je pojavila po pobegu dveh zapornikov iz koprskega zapora.

VEČ ...|18. 1. 2019
Damjana Žišt o varnosti v zaporih

Z dobro poznavalko različnih sodnih procesov smo se pogovarjali o polemiki varnosti v zaporih, ki se je pojavila po pobegu dveh zapornikov iz koprskega zapora.

infopolitika

infopolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 1. 2019
100 let Pariške mirovne konference in njeni madeži

V Versaillesu se je 18. januarja 1919 začela Pariška mirovna konferenca, ki naj bi po štirih letih vojne zagotovila vsem narodom mino prihodnost in postavila temelje za ureditev povojnega sveta. Njeni rezultati so bili dokaj skromni. Povzročili so vrsto novih konfliktov, ki so zaznamovali naslednja desetletja, je v pogovoru za Radio Ognjišče poudaril prof. dr. Andrej Fink.

100 let Pariške mirovne konference in njeni madeži

V Versaillesu se je 18. januarja 1919 začela Pariška mirovna konferenca, ki naj bi po štirih letih vojne zagotovila vsem narodom mino prihodnost in postavila temelje za ureditev povojnega sveta. Njeni rezultati so bili dokaj skromni. Povzročili so vrsto novih konfliktov, ki so zaznamovali naslednja desetletja, je v pogovoru za Radio Ognjišče poudaril prof. dr. Andrej Fink.

Tone Gorjup

infospomindružbapogovorpolitika

Informativni prispevki

100 let Pariške mirovne konference in njeni madeži

V Versaillesu se je 18. januarja 1919 začela Pariška mirovna konferenca, ki naj bi po štirih letih vojne zagotovila vsem narodom mino prihodnost in postavila temelje za ureditev povojnega sveta. Njeni rezultati so bili dokaj skromni. Povzročili so vrsto novih konfliktov, ki so zaznamovali naslednja desetletja, je v pogovoru za Radio Ognjišče poudaril prof. dr. Andrej Fink.

VEČ ...|18. 1. 2019
100 let Pariške mirovne konference in njeni madeži

V Versaillesu se je 18. januarja 1919 začela Pariška mirovna konferenca, ki naj bi po štirih letih vojne zagotovila vsem narodom mino prihodnost in postavila temelje za ureditev povojnega sveta. Njeni rezultati so bili dokaj skromni. Povzročili so vrsto novih konfliktov, ki so zaznamovali naslednja desetletja, je v pogovoru za Radio Ognjišče poudaril prof. dr. Andrej Fink.

infospomindružbapogovorpolitika

infospomindružbapogovorpolitika

Priporočamo
|
Aktualno

Za življenje

VEČ ...|16. 2. 2019
Dr. Andrej Perko in dr. Verena Perko o življenju kot potovanju

Vsi imamo neke cilje, poti in čas za premislek. Kaj nam romanje prinese? Zakaj romamo? Prisluhnite oddaji!

Dr. Andrej Perko in dr. Verena Perko o življenju kot potovanju

Vsi imamo neke cilje, poti in čas za premislek. Kaj nam romanje prinese? Zakaj romamo? Prisluhnite oddaji!

Mateja Subotičanec

duhovnostodnosi

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|17. 2. 2019
Kulturni praznik v Frankurtu, predavanje Skupnosti družin Sončnica

O slovenskem kulturnem prazniku v Frankfurtu in predavanjih, ki jih pripravlja Skupnost družin Sončnica iz Gorice. Florjan Lipuš in Peter Skavrča sta prejela državni odlikovanji. Poslovila sta ste Milena Šoukal in Tomaž Pavšič.

Kulturni praznik v Frankurtu, predavanje Skupnosti družin Sončnica

O slovenskem kulturnem prazniku v Frankfurtu in predavanjih, ki jih pripravlja Skupnost družin Sončnica iz Gorice. Florjan Lipuš in Peter Skavrča sta prejela državni odlikovanji. Poslovila sta ste Milena Šoukal in Tomaž Pavšič.

Matjaž Merljak

inforojakikultura

Globine

VEČ ...|12. 2. 2019
O evtanaziji

V Globinah smo spregovorili o temi, ki zahteva veliko rahločutnosti in dostojanstva do vsakega človeka. Ali je smrt res lahko pravica? Ali lahko upravičeno končamo življenje sočloveka, če je ta neozdravljivo bolan ali trpi neizmerne bolečine? Z nami sta bila Miro Šlibar in p. Toni Brinjovc.

O evtanaziji

V Globinah smo spregovorili o temi, ki zahteva veliko rahločutnosti in dostojanstva do vsakega človeka. Ali je smrt res lahko pravica? Ali lahko upravičeno končamo življenje sočloveka, če je ta neozdravljivo bolan ali trpi neizmerne bolečine? Z nami sta bila Miro Šlibar in p. Toni Brinjovc.

Blaž Lesnik

smrtduhovnostpaliativaevtanazija

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|18. 2. 2019
Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec o novem sodnem letu

Gosta sta spregovorila o aktualnih zadevah na področju pravosodja.

Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec o novem sodnem letu

Gosta sta spregovorila o aktualnih zadevah na področju pravosodja.

Alen Salihović

pogovorpolitikadružba

Sol in luč

VEČ ...|12. 2. 2019
Admiral in njegova življenjska vodila

Kaj tako zanimivega je povedal admiral ameriške vojske ob podelitvi diplom, da si ga je ogledalo 10 milijonov ljudi? Prisluhnili ste prvemu delu razlage vojaškega urjenja in kako je uporaben za življenje vsakogar.

Admiral in njegova življenjska vodila

Kaj tako zanimivega je povedal admiral ameriške vojske ob podelitvi diplom, da si ga je ogledalo 10 milijonov ljudi? Prisluhnili ste prvemu delu razlage vojaškega urjenja in kako je uporaben za življenje vsakogar.

Tadej Sadar

družbapogovor

Kulturni utrinki

VEČ ...|19. 2. 2019
Novomeški sakralni abonma

Konservatorij za glasbo Jurij Slatkonja, ki deluje v okviru škofijskega Zavoda Friderika Ireneja Baraga v letu 2019 začenja z novim projektom, Novomeškim sakralnim abonmajem, s katerim Novo mesto stopa ob bok drugim evropskim mestom.Prvi koncert bo že jutri v sredo 20. februarja ob 18. 30.

Novomeški sakralni abonma

Konservatorij za glasbo Jurij Slatkonja, ki deluje v okviru škofijskega Zavoda Friderika Ireneja Baraga v letu 2019 začenja z novim projektom, Novomeškim sakralnim abonmajem, s katerim Novo mesto stopa ob bok drugim evropskim mestom.Prvi koncert bo že jutri v sredo 20. februarja ob 18. 30.

Jože Bartolj

novomeški sakralni abonmaMatej BurgerMarko Brodarič

Naš pogled

VEČ ...|19. 2. 2019
Dovolj je sprenevedanja!

Pravilen odgovor na afero poljsko meso bi bil, najprej lokalno, na naši slovenski, potem pa tudi na vseevropski strani, poiskati mehanizme, ki bodo tako učinkoviti, da ljudje niti pomislili ne bodo, da bi za ceno ekonomske uspešnosti v prehransko verigo dali nekaj, kar sami ne bi nikoli dali v usta. Če bomo to dosegli, noben novinar ne bo mogel več zapisati: Dovolj je sprenevedanja, bolno poljsko meso ste jedli že pred mojim razkritjem!

Dovolj je sprenevedanja!

Pravilen odgovor na afero poljsko meso bi bil, najprej lokalno, na naši slovenski, potem pa tudi na vseevropski strani, poiskati mehanizme, ki bodo tako učinkoviti, da ljudje niti pomislili ne bodo, da bi za ceno ekonomske uspešnosti v prehransko verigo dali nekaj, kar sami ne bi nikoli dali v usta. Če bomo to dosegli, noben novinar ne bo mogel več zapisati: Dovolj je sprenevedanja, bolno poljsko meso ste jedli že pred mojim razkritjem!

Robert Božič

kmetijstvopolitikahranavarnost

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|19. 2. 2019
Slovenska himna

Zgodovinar prof. Jurij Rosa je predstavil ozadje nastanka slovenske himne in izpostavil avtorja glasbe Stanka Premrla.

Slovenska himna

Zgodovinar prof. Jurij Rosa je predstavil ozadje nastanka slovenske himne in izpostavil avtorja glasbe Stanka Premrla.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|19. 2. 2019
Zdaj je čas za rez sadnega drevja

Kako se rezi lotiti, s katerimi sadnimi vrstami najprej začeti, je svetoval Matjaž Maležič, vodja Sadne drevesnice Studenec.

Zdaj je čas za rez sadnega drevja

Kako se rezi lotiti, s katerimi sadnimi vrstami najprej začeti, je svetoval Matjaž Maležič, vodja Sadne drevesnice Studenec.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|19. 2. 2019
Bonton

Gostili smo našo redno gostjo Bojano Košnik strokovnjakinjo na področju bontona. Odgovarjala je na vprašanja o vedenju v cerkvi, pri jedi, oblačenju, omenili pa smo tudi spodrsljaj Lee Sirk na letošnji Emi.

Bonton

Gostili smo našo redno gostjo Bojano Košnik strokovnjakinjo na področju bontona. Odgovarjala je na vprašanja o vedenju v cerkvi, pri jedi, oblačenju, omenili pa smo tudi spodrsljaj Lee Sirk na letošnji Emi.

Marjan Bunič

družbapogovorkultura