Informativni prispevki

VEČ ...|18. 4. 2019
Trgovina z ljudmi

Letošnji križev pot v rimskem Koloseju bo govoril o žrtvah trgovine z ljudmi. S tem področjem se pri Slovenski karitas ukvarja Suzana Čajić. Kako je trgovina z ljudmi razširjena v Sloveniji?

Trgovina z ljudmi

Letošnji križev pot v rimskem Koloseju bo govoril o žrtvah trgovine z ljudmi. S tem področjem se pri Slovenski karitas ukvarja Suzana Čajić. Kako je trgovina z ljudmi razširjena v Sloveniji?

papežpogovordružbapolitika

Informativni prispevki

Trgovina z ljudmi
Letošnji križev pot v rimskem Koloseju bo govoril o žrtvah trgovine z ljudmi. S tem področjem se pri Slovenski karitas ukvarja Suzana Čajić. Kako je trgovina z ljudmi razširjena v Sloveniji?
VEČ ...|18. 4. 2019
Trgovina z ljudmi
Letošnji križev pot v rimskem Koloseju bo govoril o žrtvah trgovine z ljudmi. S tem področjem se pri Slovenski karitas ukvarja Suzana Čajić. Kako je trgovina z ljudmi razširjena v Sloveniji?

Marta Jerebič

papežpogovordružbapolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 4. 2019
Damjana Žišt o oprostilni sodbi Milka Noviča

Potem, ko je okrožno sodišče v Ljubljani v ponovljenem sojenju Milka Noviča oprostilo obtožbe umora direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika smo za komentar poklicali novinarko Večera in penologinjo Damjano Žišt. Spomnila je na besede sodnika, ki je v obrazložitvi sodbe navedel, da Novič dokazano ni storilec. Žištovo je presenetila tudi jasnost sodnika, ki mu zaradi sojenja grozi suspenz.

Damjana Žišt o oprostilni sodbi Milka Noviča

Potem, ko je okrožno sodišče v Ljubljani v ponovljenem sojenju Milka Noviča oprostilo obtožbe umora direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika smo za komentar poklicali novinarko Večera in penologinjo Damjano Žišt. Spomnila je na besede sodnika, ki je v obrazložitvi sodbe navedel, da Novič dokazano ni storilec. Žištovo je presenetila tudi jasnost sodnika, ki mu zaradi sojenja grozi suspenz.

infopolitikanovičsojenjevečeržišt

Informativni prispevki

Damjana Žišt o oprostilni sodbi Milka Noviča
Potem, ko je okrožno sodišče v Ljubljani v ponovljenem sojenju Milka Noviča oprostilo obtožbe umora direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika smo za komentar poklicali novinarko Večera in penologinjo Damjano Žišt. Spomnila je na besede sodnika, ki je v obrazložitvi sodbe navedel, da Novič dokazano ni storilec. Žištovo je presenetila tudi jasnost sodnika, ki mu zaradi sojenja grozi suspenz.
VEČ ...|17. 4. 2019
Damjana Žišt o oprostilni sodbi Milka Noviča
Potem, ko je okrožno sodišče v Ljubljani v ponovljenem sojenju Milka Noviča oprostilo obtožbe umora direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika smo za komentar poklicali novinarko Večera in penologinjo Damjano Žišt. Spomnila je na besede sodnika, ki je v obrazložitvi sodbe navedel, da Novič dokazano ni storilec. Žištovo je presenetila tudi jasnost sodnika, ki mu zaradi sojenja grozi suspenz.

Alen Salihović

infopolitikanovičsojenjevečeržišt

Naš pogled

VEČ ...|16. 4. 2019
Tanja Dominko: Glavobol

O glavobolu, ki daje vrh politike in po drugi strani tudi nekatere duhovnike, ko ne vedo, kako pristopiti do množic, ki se zgrinjajo v cerkve, med letom pa jih ni.

Tanja Dominko: Glavobol

O glavobolu, ki daje vrh politike in po drugi strani tudi nekatere duhovnike, ko ne vedo, kako pristopiti do množic, ki se zgrinjajo v cerkve, med letom pa jih ni.

politikacerkev

Naš pogled

Tanja Dominko: Glavobol
O glavobolu, ki daje vrh politike in po drugi strani tudi nekatere duhovnike, ko ne vedo, kako pristopiti do množic, ki se zgrinjajo v cerkve, med letom pa jih ni.
VEČ ...|16. 4. 2019
Tanja Dominko: Glavobol
O glavobolu, ki daje vrh politike in po drugi strani tudi nekatere duhovnike, ko ne vedo, kako pristopiti do množic, ki se zgrinjajo v cerkve, med letom pa jih ni.

Tanja Dominko

politikacerkev

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|15. 4. 2019
Sovražni govor in dodeljevanje sodnikov

V oddaji smo gostili vrhovno sodnico in sodnika Barbaro Zobec in Jana Zobca. Z njima smo se pogovarjali o pogosto omenjenem sovražnem govoru in dodeljevanju sodnikov.

Sovražni govor in dodeljevanje sodnikov

V oddaji smo gostili vrhovno sodnico in sodnika Barbaro Zobec in Jana Zobca. Z njima smo se pogovarjali o pogosto omenjenem sovražnem govoru in dodeljevanju sodnikov.

pogovordružbapolitika

Spoznanje več, predsodek manj

Sovražni govor in dodeljevanje sodnikov
V oddaji smo gostili vrhovno sodnico in sodnika Barbaro Zobec in Jana Zobca. Z njima smo se pogovarjali o pogosto omenjenem sovražnem govoru in dodeljevanju sodnikov.
VEČ ...|15. 4. 2019
Sovražni govor in dodeljevanje sodnikov
V oddaji smo gostili vrhovno sodnico in sodnika Barbaro Zobec in Jana Zobca. Z njima smo se pogovarjali o pogosto omenjenem sovražnem govoru in dodeljevanju sodnikov.

Alen Salihović

pogovordružbapolitika

Komentar Domovina.je

VEČ ...|15. 4. 2019
Eva Gregorc: Če bi hotel Jezus danes na oslu prijezditi v Ljubljano

Med ljudi je Mesija prijezdil na osličku, na katerem še nikoli ni sedel noben človek. Še pred tem pa sta dva izmed učencev morala oslička najti, ga odvezati in pripeljati do Jezusa. Glede na pregovorno trmo oslov, že to ni bilo najlažje delo. A če bi učenca kaj takega poskušala storiti v Sloveniji danes, bi bila oslovska trma njun najmanjši problem.

Eva Gregorc: Če bi hotel Jezus danes na oslu prijezditi v Ljubljano

Med ljudi je Mesija prijezdil na osličku, na katerem še nikoli ni sedel noben človek. Še pred tem pa sta dva izmed učencev morala oslička najti, ga odvezati in pripeljati do Jezusa. Glede na pregovorno trmo oslov, že to ni bilo najlažje delo. A če bi učenca kaj takega poskušala storiti v Sloveniji danes, bi bila oslovska trma njun najmanjši problem.

družbapolitikakomentarkultura

Komentar Domovina.je

Eva Gregorc: Če bi hotel Jezus danes na oslu prijezditi v Ljubljano
Med ljudi je Mesija prijezdil na osličku, na katerem še nikoli ni sedel noben človek. Še pred tem pa sta dva izmed učencev morala oslička najti, ga odvezati in pripeljati do Jezusa. Glede na pregovorno trmo oslov, že to ni bilo najlažje delo. A če bi učenca kaj takega poskušala storiti v Sloveniji danes, bi bila oslovska trma njun najmanjši problem.
VEČ ...|15. 4. 2019
Eva Gregorc: Če bi hotel Jezus danes na oslu prijezditi v Ljubljano
Med ljudi je Mesija prijezdil na osličku, na katerem še nikoli ni sedel noben človek. Še pred tem pa sta dva izmed učencev morala oslička najti, ga odvezati in pripeljati do Jezusa. Glede na pregovorno trmo oslov, že to ni bilo najlažje delo. A če bi učenca kaj takega poskušala storiti v Sloveniji danes, bi bila oslovska trma njun najmanjši problem.

Eva Gregorc

družbapolitikakomentarkultura

Komentar tedna

VEČ ...|12. 4. 2019
Misliti na skupno hišo

Prisluhnili ste komentarju, ki ga je za vas pripravil voditelj Rafaelove družbe in urednik več revij: Tretji dan, Naša luč in Zaveza ter namestnik urednika priloge Družine Slovenski čas.

Misliti na skupno hišo

Prisluhnili ste komentarju, ki ga je za vas pripravil voditelj Rafaelove družbe in urednik več revij: Tretji dan, Naša luč in Zaveza ter namestnik urednika priloge Družine Slovenski čas.

komentarpolitikaodnosidružba

Komentar tedna

Misliti na skupno hišo
Prisluhnili ste komentarju, ki ga je za vas pripravil voditelj Rafaelove družbe in urednik več revij: Tretji dan, Naša luč in Zaveza ter namestnik urednika priloge Družine Slovenski čas.
VEČ ...|12. 4. 2019
Misliti na skupno hišo
Prisluhnili ste komentarju, ki ga je za vas pripravil voditelj Rafaelove družbe in urednik več revij: Tretji dan, Naša luč in Zaveza ter namestnik urednika priloge Družine Slovenski čas.

Lenart Rihar

komentarpolitikaodnosidružba

Informativni prispevki

VEČ ...|12. 4. 2019
Ko človeku organe vzamejo pri živem telesu...

V zadnjih tednih je v slovenski javnosti odmevalo vprašanje evtanazije. Dotaknili so se ga tako zdravniki, kot laiki, pa tudi pravniki in mediji. Slovensko zdravniško društvo je sredi marca pripravilo posvet, na katerem so strokovnjaki z raznih področij osvetlili pomen zadnjega obdobja življenja. Med drugim je zbrane nagovoril predsednik Slovenske medicinske akademije prof. dr. Pavel Porédoš.

Ko človeku organe vzamejo pri živem telesu...

V zadnjih tednih je v slovenski javnosti odmevalo vprašanje evtanazije. Dotaknili so se ga tako zdravniki, kot laiki, pa tudi pravniki in mediji. Slovensko zdravniško društvo je sredi marca pripravilo posvet, na katerem so strokovnjaki z raznih področij osvetlili pomen zadnjega obdobja življenja. Med drugim je zbrane nagovoril predsednik Slovenske medicinske akademije prof. dr. Pavel Porédoš.

družbaizobraževanjeinfoodnosipogovorpolitikazdravstvo

Informativni prispevki

Ko človeku organe vzamejo pri živem telesu...
V zadnjih tednih je v slovenski javnosti odmevalo vprašanje evtanazije. Dotaknili so se ga tako zdravniki, kot laiki, pa tudi pravniki in mediji. Slovensko zdravniško društvo je sredi marca pripravilo posvet, na katerem so strokovnjaki z raznih področij osvetlili pomen zadnjega obdobja življenja. Med drugim je zbrane nagovoril predsednik Slovenske medicinske akademije prof. dr. Pavel Porédoš.
VEČ ...|12. 4. 2019
Ko človeku organe vzamejo pri živem telesu...
V zadnjih tednih je v slovenski javnosti odmevalo vprašanje evtanazije. Dotaknili so se ga tako zdravniki, kot laiki, pa tudi pravniki in mediji. Slovensko zdravniško društvo je sredi marca pripravilo posvet, na katerem so strokovnjaki z raznih področij osvetlili pomen zadnjega obdobja življenja. Med drugim je zbrane nagovoril predsednik Slovenske medicinske akademije prof. dr. Pavel Porédoš.

Marjana Debevec

družbaizobraževanjeinfoodnosipogovorpolitikazdravstvo

Komentar Časnik.si

VEČ ...|10. 4. 2019
Maša Purič: Klic po evtanaziji se pojavlja samo tam, kjer ni ljubezni

Učinkovito pomaga le zadostno število postelj v hospicih.

Maša Purič: Klic po evtanaziji se pojavlja samo tam, kjer ni ljubezni

Učinkovito pomaga le zadostno število postelj v hospicih.

evtanazijadružbapolitika

Komentar Časnik.si

Maša Purič: Klic po evtanaziji se pojavlja samo tam, kjer ni ljubezni
Učinkovito pomaga le zadostno število postelj v hospicih.
VEČ ...|10. 4. 2019
Maša Purič: Klic po evtanaziji se pojavlja samo tam, kjer ni ljubezni
Učinkovito pomaga le zadostno število postelj v hospicih.

Maša Purič

evtanazijadružbapolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|9. 4. 2019
Usmeriti pogled na trpljenje žrtev spolnih zlorab

V radijskem misijonu se danes sprašujemo, kako oznanjati ob toliko škandalih. V želji po pomoči žrtvam spolnih zlorab s strani predstavnikov Cerkev je bila nedavno ustanovljena civilna iniciativa Dovolj.je.

Usmeriti pogled na trpljenje žrtev spolnih zlorab

V radijskem misijonu se danes sprašujemo, kako oznanjati ob toliko škandalih. V želji po pomoči žrtvam spolnih zlorab s strani predstavnikov Cerkev je bila nedavno ustanovljena civilna iniciativa Dovolj.je.

družbainfoizobraževanjemladiodnosipapežpogovorpolitikasvetovanjevzgoja

Informativni prispevki

Usmeriti pogled na trpljenje žrtev spolnih zlorab
V radijskem misijonu se danes sprašujemo, kako oznanjati ob toliko škandalih. V želji po pomoči žrtvam spolnih zlorab s strani predstavnikov Cerkev je bila nedavno ustanovljena civilna iniciativa Dovolj.je.
VEČ ...|9. 4. 2019
Usmeriti pogled na trpljenje žrtev spolnih zlorab
V radijskem misijonu se danes sprašujemo, kako oznanjati ob toliko škandalih. V želji po pomoči žrtvam spolnih zlorab s strani predstavnikov Cerkev je bila nedavno ustanovljena civilna iniciativa Dovolj.je.

Marjana Debevec

družbainfoizobraževanjemladiodnosipapežpogovorpolitikasvetovanjevzgoja

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 4. 2019
Profesor Miro Haček o porastu ekstremnih strank pred Evropskimi volitvami

Italijanski notranji minister in predsednik stranke Liga Matteo Salvini je v Milanu predstavil zavezništvo več evropskih desnih populističnih strank za volitve v Evropski parlament. Poimenovali so ga Evropsko zavezništvo ljudstev in narodov, njegov cilj pa je postati najmočnejša politična skupina v Evropskem parlamentu. O ekstremih, ki se pojavljajo pred volitvami se je Alen Salihović pogovarjal z Mirotom Hačkom s Fakultete za družbene vede.

Profesor Miro Haček o porastu ekstremnih strank pred Evropskimi volitvami

Italijanski notranji minister in predsednik stranke Liga Matteo Salvini je v Milanu predstavil zavezništvo več evropskih desnih populističnih strank za volitve v Evropski parlament. Poimenovali so ga Evropsko zavezništvo ljudstev in narodov, njegov cilj pa je postati najmočnejša politična skupina v Evropskem parlamentu. O ekstremih, ki se pojavljajo pred volitvami se je Alen Salihović pogovarjal z Mirotom Hačkom s Fakultete za družbene vede.

infoeuvolitvepolitika

Informativni prispevki

Profesor Miro Haček o porastu ekstremnih strank pred Evropskimi volitvami
Italijanski notranji minister in predsednik stranke Liga Matteo Salvini je v Milanu predstavil zavezništvo več evropskih desnih populističnih strank za volitve v Evropski parlament. Poimenovali so ga Evropsko zavezništvo ljudstev in narodov, njegov cilj pa je postati najmočnejša politična skupina v Evropskem parlamentu. O ekstremih, ki se pojavljajo pred volitvami se je Alen Salihović pogovarjal z Mirotom Hačkom s Fakultete za družbene vede.
VEČ ...|8. 4. 2019
Profesor Miro Haček o porastu ekstremnih strank pred Evropskimi volitvami
Italijanski notranji minister in predsednik stranke Liga Matteo Salvini je v Milanu predstavil zavezništvo več evropskih desnih populističnih strank za volitve v Evropski parlament. Poimenovali so ga Evropsko zavezništvo ljudstev in narodov, njegov cilj pa je postati najmočnejša politična skupina v Evropskem parlamentu. O ekstremih, ki se pojavljajo pred volitvami se je Alen Salihović pogovarjal z Mirotom Hačkom s Fakultete za družbene vede.

Alen Salihović

infoeuvolitvepolitika

Komentar Domovina.je

VEČ ...|8. 4. 2019
Možnosti in perspektive na EV 2019: Evropska ljudska stranka (EPP) in slovenske pomladne stranke

Pred petimi leti so evropske volitve prinesle veliko zmago za slovensko pomlad, saj so takrat pomladne stranke dobile 5 poslancev od 8. Tako kot takrat, bodo evropske volitve tudi tokrat pokazale prava razmerja v slovenski politiki, še posebej za desno-sredinske stranke.Te volitve bodo dale končni odgovor na vprašanje, katera od vodilnih slovenskih strank, LMŠ ali SDS, uživa večjo podporo volivcev. Za razliko od prejšnjih volitev leta 2014 bo tokrat SLS nastopal z SDS in ne z NSi.Obenem ostaja odprto vprašanje statusa Viktorja Orbana, ki deli Evropsko ljudsko stranko in s tem tudi njene slovenske predstavnice.Evropska ljudska stranka je največja politična skupina v Evropskem parlamentu (EP) in že več kot desetletje vodi Evropsko unijo. EPP združuje krščansko-demokratske, konservativne in liberalno konservativne stranke, ki se označujejo za desno sredinske. Stranka, ki jo bo na volitve vodil nemški Manfred Weber, se v predvolilni kampanji sooča z različnimi problematikami, kot so rast evroskeptičnih strank, migracijska kriza, Brexit in seveda notranja bitka v stranki v zvezi z discipliniranjem, oziroma izključitvijo Fidesza. O tej zadnji temi imajo naše pomladne stranke različna mnenja.Nova Slovenija: močan, novi, a nevaren pristopKljub temu, da sta SLS in NSi na prejšnjih evropskih volitvah nastopili z enotno listo, je vodstvo NSi tokrat sestavila samostojno listo, ki prinaša presenečenja in nov veter. Tokrat Nova Slovenija s pomočjo Ljudmile Novak in dr. Žiga Turka poskuša pritegniti nove, netradicionalne volivce.Izbor Ljudmile Novak za nosilko liste je presenečenje, saj je listo do sedaj uspešno vodil Lojze Peterle, ki sicer ostaja na listi, vendar šele kot tretji kandidat. To odločitev lahko razumemo kot poskus pritegnitve volivcev, ki običajno ne volijo za NSi, a vendar vidijo v Ljudmili Novak desno alternativo, ki nasprotuje SDS oziroma Janezu Janši. Sicer pa se bo šele pokazalo, ali se bodo ti volivci morda obrnili k strankam, kot so LMŠ in SNS, kar se je v preteklosti že dogajalo.Drugo presenečenje je seveda dr. Žiga Turk, ki je bil kot eden od dveh predstavnikov civilne družbe izbran za kandidata na listi NSi-ja. Tukaj se spet vidi želja NSi, da bi pridobila liberalce, ki so se doslej združili samo enkrat (v Državljanski listi), podobno kot so že poskusili na lokalnih volitvah v Ljubljani. Ta manever bi lahko pridobil volivce SMC in bi s tem lahko postavil NSi bolj na sredino. Njihov premik v smeri zahodnega modela krščanske demokracije kaže tudi reakcija v razpravi o statusu Orbana v EPP, saj je NSi edina slovenska stranka iz vrst EPP, ki je podpirala zamrznitev članstva Fidesza.Kljub novemu vetru pa je NSi tudi dala na listo močne osebnosti z dolgo kilometrino v stranki, kot sta Lojze Peterle in Jožef Horvat. Za NSi bodo te volitve preizkus, ali lahko zvišajo svojo podporo pri volivcih in s tem postanejo vplivnejša stranka na slovenski politični sceni.Slovenska demokratska stranka se reorganiziraMedtem, ko večina strank v Sloveniji nasprotuje Orbanu, SDS poleg SLS na zadovoljstvo mainstream medijev ostaja edina zagovornica madžarskega premiera pri nas. Čeprav so iz stranke večkrat prihajale evroskeptične izjave in kritike evropski podpori mednarodnim pogodbam, kot je bila Marakeška deklaracija, je SDS pred kratkim na svojem kongresu ob 30. obletnici ustanovitve stranke ponovila svoje prvotne in pro-evropske politične misli.Med obiskom »spitzen kandidata« EPP na letošnjih evropskih volitvah Manfreda Webra je SDS zagotovila svojo podporo enotni, močni Evropi in Evropski uniji, ki bi več dala na evropsko enotnost in varnost njenih državljanov.SDS je tudi zagotovila, da bo kljub svoji zavezi Evropskiuniji še vedno nasprotovala migracijski politiki odprtih vrat. Kljub poskusu SDS, da bi združila in poenotila svoje volivce, ki segajo desno od sredine pa do bolj radikalnih desnih volivcev, se je na njeni poti do zmage na letošnjih evropskih volitvah pojavila nova, čeprav majhna, nevarnost.Pred tedni se je na twitterju pojavila nova radikalno desna iniciativa imenovana Domovinska Liga, ki ostro nasprotuje Evropski uniji v obstoječi izvedbi, pro-evropskim strankam v EP, in kakršnikoli migracijski politiki EU. Do sedaj pa kaže, da se SDS-a glede te grožnje pretirano ne obremenjuje, saj je predstavila skupno listo z SLS, na kateri so večinoma klasični kandidati. Pri tem se tudi vidi, da je SLS potisnjen na rob, saj je Franc Bogovič šele na četrtem mestu in Franc Kangler mesto za njim na skupni listi.Boj za preživetje Slovenske ljudske strankeKot smo že omenili, je že odločeno, da bosta SLS in NSi na letošnjih volitvah nastopili z ločenima listama. Čeprav se zdi, da je Marjanu Podobniku do sedaj uspelo združiti nekdanje volivce SLS s prvotno skupno listo z Novo ljudsko stranko in s priključkom Zelenih Slovenije pridobiti nekatere mlade ekološke glasove, se je vodstvo stranke kljub temu odločilo za skupno listo z SDS. Že prej so nekateri člani stranke namigovali na to, a ta odločitev ostaja presenečenje, saj SLS kot stranka te možnosti prej ni omenjala.Morda je NSi za to taktiko izvedela že prej in se je zaradi možnosti, da bi padla v skupno listo z SDS, raje odločila za samostojno pot. Na drugi strani je pa morda SLS videl skupno listo s SDS kot edino rešitev pred neuspehom na volitvah oz. smrtjo stranke.Na vsak način pa je vidno, da se SLS res hoče vrniti v politiko, saj se je pripravljena povezovati z SDS, čeprav ostaja nevarnost, da bo v očeh javnosti izpadla kot kmet na šahovnici dominantne stranke desno od sredine.Bitka za osem sedežev v Evropskem parlamentu se nadaljujeVsekakor se stranke slovenske pomladi pripravljajo na volitve z različnimi strategijami. Vidimo pa tudi, da tokrat morda desne stranke ciljajo za 6 sedežev v EP. Je pa treba v zvezi s tem dodati, da se priprave strank na evropske volitve razlikujejo od priprav na državnozborske volitve, saj pri evropskih volitvah stranke poskušajo pripeljati na volišča specifične volivce, ki se običajno udeležujejo teh, sicer manj obiskanih volitev.Danes so vsi igralci te igre že predstavljeni in zdaj se bo začela prava kampanja, ki bo pri nas verjetno ostra. Slovenska pomlad se je zdaj razdelila na NSi, ki se predstavlja kot desno-sredinska stranka, ki povezuje desnico z liberalci in ostaja do sedaj edina resnična alternativa na desnici, in na SDS, ki poskuša na vsak način združevati desno usmerjene volivce preko različnih metod, tudi s skupno listo z SLS.Pomladne stranke bodo težko ponovile volilni uspeh iz leta 2014. Zato ni pomembno, koliko sedežev bo dobila posamezna stranka, ampak koliko jih bo pripadlo pomladnim strankam. Osvojitev petih sedežev bi lahko, kot je zapisal analitik Aleš Maver, lahko pomenila up za prihodnje domače volitve in prihodnost Slovenije.Komentator Domovine Peter Jerman, sicer dijak zadnjega letnika Prve Evropske Šole v Bruslju, bo na Domovini v nekaj člankih predstavil perspektive in možnosti strank iz posameznih političnih skupin na prihajajočih volitvah v Evropski parlament

Možnosti in perspektive na EV 2019: Evropska ljudska stranka (EPP) in slovenske pomladne stranke

Pred petimi leti so evropske volitve prinesle veliko zmago za slovensko pomlad, saj so takrat pomladne stranke dobile 5 poslancev od 8. Tako kot takrat, bodo evropske volitve tudi tokrat pokazale prava razmerja v slovenski politiki, še posebej za desno-sredinske stranke.Te volitve bodo dale končni odgovor na vprašanje, katera od vodilnih slovenskih strank, LMŠ ali SDS, uživa večjo podporo volivcev. Za razliko od prejšnjih volitev leta 2014 bo tokrat SLS nastopal z SDS in ne z NSi.Obenem ostaja odprto vprašanje statusa Viktorja Orbana, ki deli Evropsko ljudsko stranko in s tem tudi njene slovenske predstavnice.Evropska ljudska stranka je največja politična skupina v Evropskem parlamentu (EP) in že več kot desetletje vodi Evropsko unijo. EPP združuje krščansko-demokratske, konservativne in liberalno konservativne stranke, ki se označujejo za desno sredinske. Stranka, ki jo bo na volitve vodil nemški Manfred Weber, se v predvolilni kampanji sooča z različnimi problematikami, kot so rast evroskeptičnih strank, migracijska kriza, Brexit in seveda notranja bitka v stranki v zvezi z discipliniranjem, oziroma izključitvijo Fidesza. O tej zadnji temi imajo naše pomladne stranke različna mnenja.Nova Slovenija: močan, novi, a nevaren pristopKljub temu, da sta SLS in NSi na prejšnjih evropskih volitvah nastopili z enotno listo, je vodstvo NSi tokrat sestavila samostojno listo, ki prinaša presenečenja in nov veter. Tokrat Nova Slovenija s pomočjo Ljudmile Novak in dr. Žiga Turka poskuša pritegniti nove, netradicionalne volivce.Izbor Ljudmile Novak za nosilko liste je presenečenje, saj je listo do sedaj uspešno vodil Lojze Peterle, ki sicer ostaja na listi, vendar šele kot tretji kandidat. To odločitev lahko razumemo kot poskus pritegnitve volivcev, ki običajno ne volijo za NSi, a vendar vidijo v Ljudmili Novak desno alternativo, ki nasprotuje SDS oziroma Janezu Janši. Sicer pa se bo šele pokazalo, ali se bodo ti volivci morda obrnili k strankam, kot so LMŠ in SNS, kar se je v preteklosti že dogajalo.Drugo presenečenje je seveda dr. Žiga Turk, ki je bil kot eden od dveh predstavnikov civilne družbe izbran za kandidata na listi NSi-ja. Tukaj se spet vidi želja NSi, da bi pridobila liberalce, ki so se doslej združili samo enkrat (v Državljanski listi), podobno kot so že poskusili na lokalnih volitvah v Ljubljani. Ta manever bi lahko pridobil volivce SMC in bi s tem lahko postavil NSi bolj na sredino. Njihov premik v smeri zahodnega modela krščanske demokracije kaže tudi reakcija v razpravi o statusu Orbana v EPP, saj je NSi edina slovenska stranka iz vrst EPP, ki je podpirala zamrznitev članstva Fidesza.Kljub novemu vetru pa je NSi tudi dala na listo močne osebnosti z dolgo kilometrino v stranki, kot sta Lojze Peterle in Jožef Horvat. Za NSi bodo te volitve preizkus, ali lahko zvišajo svojo podporo pri volivcih in s tem postanejo vplivnejša stranka na slovenski politični sceni.Slovenska demokratska stranka se reorganiziraMedtem, ko večina strank v Sloveniji nasprotuje Orbanu, SDS poleg SLS na zadovoljstvo mainstream medijev ostaja edina zagovornica madžarskega premiera pri nas. Čeprav so iz stranke večkrat prihajale evroskeptične izjave in kritike evropski podpori mednarodnim pogodbam, kot je bila Marakeška deklaracija, je SDS pred kratkim na svojem kongresu ob 30. obletnici ustanovitve stranke ponovila svoje prvotne in pro-evropske politične misli.Med obiskom »spitzen kandidata« EPP na letošnjih evropskih volitvah Manfreda Webra je SDS zagotovila svojo podporo enotni, močni Evropi in Evropski uniji, ki bi več dala na evropsko enotnost in varnost njenih državljanov.SDS je tudi zagotovila, da bo kljub svoji zavezi Evropskiuniji še vedno nasprotovala migracijski politiki odprtih vrat. Kljub poskusu SDS, da bi združila in poenotila svoje volivce, ki segajo desno od sredine pa do bolj radikalnih desnih volivcev, se je na njeni poti do zmage na letošnjih evropskih volitvah pojavila nova, čeprav majhna, nevarnost.Pred tedni se je na twitterju pojavila nova radikalno desna iniciativa imenovana Domovinska Liga, ki ostro nasprotuje Evropski uniji v obstoječi izvedbi, pro-evropskim strankam v EP, in kakršnikoli migracijski politiki EU. Do sedaj pa kaže, da se SDS-a glede te grožnje pretirano ne obremenjuje, saj je predstavila skupno listo z SLS, na kateri so večinoma klasični kandidati. Pri tem se tudi vidi, da je SLS potisnjen na rob, saj je Franc Bogovič šele na četrtem mestu in Franc Kangler mesto za njim na skupni listi.Boj za preživetje Slovenske ljudske strankeKot smo že omenili, je že odločeno, da bosta SLS in NSi na letošnjih volitvah nastopili z ločenima listama. Čeprav se zdi, da je Marjanu Podobniku do sedaj uspelo združiti nekdanje volivce SLS s prvotno skupno listo z Novo ljudsko stranko in s priključkom Zelenih Slovenije pridobiti nekatere mlade ekološke glasove, se je vodstvo stranke kljub temu odločilo za skupno listo z SDS. Že prej so nekateri člani stranke namigovali na to, a ta odločitev ostaja presenečenje, saj SLS kot stranka te možnosti prej ni omenjala.Morda je NSi za to taktiko izvedela že prej in se je zaradi možnosti, da bi padla v skupno listo z SDS, raje odločila za samostojno pot. Na drugi strani je pa morda SLS videl skupno listo s SDS kot edino rešitev pred neuspehom na volitvah oz. smrtjo stranke.Na vsak način pa je vidno, da se SLS res hoče vrniti v politiko, saj se je pripravljena povezovati z SDS, čeprav ostaja nevarnost, da bo v očeh javnosti izpadla kot kmet na šahovnici dominantne stranke desno od sredine.Bitka za osem sedežev v Evropskem parlamentu se nadaljujeVsekakor se stranke slovenske pomladi pripravljajo na volitve z različnimi strategijami. Vidimo pa tudi, da tokrat morda desne stranke ciljajo za 6 sedežev v EP. Je pa treba v zvezi s tem dodati, da se priprave strank na evropske volitve razlikujejo od priprav na državnozborske volitve, saj pri evropskih volitvah stranke poskušajo pripeljati na volišča specifične volivce, ki se običajno udeležujejo teh, sicer manj obiskanih volitev.Danes so vsi igralci te igre že predstavljeni in zdaj se bo začela prava kampanja, ki bo pri nas verjetno ostra. Slovenska pomlad se je zdaj razdelila na NSi, ki se predstavlja kot desno-sredinska stranka, ki povezuje desnico z liberalci in ostaja do sedaj edina resnična alternativa na desnici, in na SDS, ki poskuša na vsak način združevati desno usmerjene volivce preko različnih metod, tudi s skupno listo z SLS.Pomladne stranke bodo težko ponovile volilni uspeh iz leta 2014. Zato ni pomembno, koliko sedežev bo dobila posamezna stranka, ampak koliko jih bo pripadlo pomladnim strankam. Osvojitev petih sedežev bi lahko, kot je zapisal analitik Aleš Maver, lahko pomenila up za prihodnje domače volitve in prihodnost Slovenije.Komentator Domovine Peter Jerman, sicer dijak zadnjega letnika Prve Evropske Šole v Bruslju, bo na Domovini v nekaj člankih predstavil perspektive in možnosti strank iz posameznih političnih skupin na prihajajočih volitvah v Evropski parlament

infopolitikaEUNSiSLSSDSELSep

Komentar Domovina.je

Možnosti in perspektive na EV 2019: Evropska ljudska stranka (EPP) in slovenske pomladne stranke
Pred petimi leti so evropske volitve prinesle veliko zmago za slovensko pomlad, saj so takrat pomladne stranke dobile 5 poslancev od 8. Tako kot takrat, bodo evropske volitve tudi tokrat pokazale prava razmerja v slovenski politiki, še posebej za desno-sredinske stranke.Te volitve bodo dale končni odgovor na vprašanje, katera od vodilnih slovenskih strank, LMŠ ali SDS, uživa večjo podporo volivcev. Za razliko od prejšnjih volitev leta 2014 bo tokrat SLS nastopal z SDS in ne z NSi.Obenem ostaja odprto vprašanje statusa Viktorja Orbana, ki deli Evropsko ljudsko stranko in s tem tudi njene slovenske predstavnice.Evropska ljudska stranka je največja politična skupina v Evropskem parlamentu (EP) in že več kot desetletje vodi Evropsko unijo. EPP združuje krščansko-demokratske, konservativne in liberalno konservativne stranke, ki se označujejo za desno sredinske. Stranka, ki jo bo na volitve vodil nemški Manfred Weber, se v predvolilni kampanji sooča z različnimi problematikami, kot so rast evroskeptičnih strank, migracijska kriza, Brexit in seveda notranja bitka v stranki v zvezi z discipliniranjem, oziroma izključitvijo Fidesza. O tej zadnji temi imajo naše pomladne stranke različna mnenja.Nova Slovenija: močan, novi, a nevaren pristopKljub temu, da sta SLS in NSi na prejšnjih evropskih volitvah nastopili z enotno listo, je vodstvo NSi tokrat sestavila samostojno listo, ki prinaša presenečenja in nov veter. Tokrat Nova Slovenija s pomočjo Ljudmile Novak in dr. Žiga Turka poskuša pritegniti nove, netradicionalne volivce.Izbor Ljudmile Novak za nosilko liste je presenečenje, saj je listo do sedaj uspešno vodil Lojze Peterle, ki sicer ostaja na listi, vendar šele kot tretji kandidat. To odločitev lahko razumemo kot poskus pritegnitve volivcev, ki običajno ne volijo za NSi, a vendar vidijo v Ljudmili Novak desno alternativo, ki nasprotuje SDS oziroma Janezu Janši. Sicer pa se bo šele pokazalo, ali se bodo ti volivci morda obrnili k strankam, kot so LMŠ in SNS, kar se je v preteklosti že dogajalo.Drugo presenečenje je seveda dr. Žiga Turk, ki je bil kot eden od dveh predstavnikov civilne družbe izbran za kandidata na listi NSi-ja. Tukaj se spet vidi želja NSi, da bi pridobila liberalce, ki so se doslej združili samo enkrat (v Državljanski listi), podobno kot so že poskusili na lokalnih volitvah v Ljubljani. Ta manever bi lahko pridobil volivce SMC in bi s tem lahko postavil NSi bolj na sredino. Njihov premik v smeri zahodnega modela krščanske demokracije kaže tudi reakcija v razpravi o statusu Orbana v EPP, saj je NSi edina slovenska stranka iz vrst EPP, ki je podpirala zamrznitev članstva Fidesza.Kljub novemu vetru pa je NSi tudi dala na listo močne osebnosti z dolgo kilometrino v stranki, kot sta Lojze Peterle in Jožef Horvat. Za NSi bodo te volitve preizkus, ali lahko zvišajo svojo podporo pri volivcih in s tem postanejo vplivnejša stranka na slovenski politični sceni.Slovenska demokratska stranka se reorganiziraMedtem, ko večina strank v Sloveniji nasprotuje Orbanu, SDS poleg SLS na zadovoljstvo mainstream medijev ostaja edina zagovornica madžarskega premiera pri nas. Čeprav so iz stranke večkrat prihajale evroskeptične izjave in kritike evropski podpori mednarodnim pogodbam, kot je bila Marakeška deklaracija, je SDS pred kratkim na svojem kongresu ob 30. obletnici ustanovitve stranke ponovila svoje prvotne in pro-evropske politične misli.Med obiskom »spitzen kandidata« EPP na letošnjih evropskih volitvah Manfreda Webra je SDS zagotovila svojo podporo enotni, močni Evropi in Evropski uniji, ki bi več dala na evropsko enotnost in varnost njenih državljanov.SDS je tudi zagotovila, da bo kljub svoji zavezi Evropskiuniji še vedno nasprotovala migracijski politiki odprtih vrat. Kljub poskusu SDS, da bi združila in poenotila svoje volivce, ki segajo desno od sredine pa do bolj radikalnih desnih volivcev, se je na njeni poti do zmage na letošnjih evropskih volitvah pojavila nova, čeprav majhna, nevarnost.Pred tedni se je na twitterju pojavila nova radikalno desna iniciativa imenovana Domovinska Liga, ki ostro nasprotuje Evropski uniji v obstoječi izvedbi, pro-evropskim strankam v EP, in kakršnikoli migracijski politiki EU. Do sedaj pa kaže, da se SDS-a glede te grožnje pretirano ne obremenjuje, saj je predstavila skupno listo z SLS, na kateri so večinoma klasični kandidati. Pri tem se tudi vidi, da je SLS potisnjen na rob, saj je Franc Bogovič šele na četrtem mestu in Franc Kangler mesto za njim na skupni listi.Boj za preživetje Slovenske ljudske strankeKot smo že omenili, je že odločeno, da bosta SLS in NSi na letošnjih volitvah nastopili z ločenima listama. Čeprav se zdi, da je Marjanu Podobniku do sedaj uspelo združiti nekdanje volivce SLS s prvotno skupno listo z Novo ljudsko stranko in s priključkom Zelenih Slovenije pridobiti nekatere mlade ekološke glasove, se je vodstvo stranke kljub temu odločilo za skupno listo z SDS. Že prej so nekateri člani stranke namigovali na to, a ta odločitev ostaja presenečenje, saj SLS kot stranka te možnosti prej ni omenjala.Morda je NSi za to taktiko izvedela že prej in se je zaradi možnosti, da bi padla v skupno listo z SDS, raje odločila za samostojno pot. Na drugi strani je pa morda SLS videl skupno listo s SDS kot edino rešitev pred neuspehom na volitvah oz. smrtjo stranke.Na vsak način pa je vidno, da se SLS res hoče vrniti v politiko, saj se je pripravljena povezovati z SDS, čeprav ostaja nevarnost, da bo v očeh javnosti izpadla kot kmet na šahovnici dominantne stranke desno od sredine.Bitka za osem sedežev v Evropskem parlamentu se nadaljujeVsekakor se stranke slovenske pomladi pripravljajo na volitve z različnimi strategijami. Vidimo pa tudi, da tokrat morda desne stranke ciljajo za 6 sedežev v EP. Je pa treba v zvezi s tem dodati, da se priprave strank na evropske volitve razlikujejo od priprav na državnozborske volitve, saj pri evropskih volitvah stranke poskušajo pripeljati na volišča specifične volivce, ki se običajno udeležujejo teh, sicer manj obiskanih volitev.Danes so vsi igralci te igre že predstavljeni in zdaj se bo začela prava kampanja, ki bo pri nas verjetno ostra. Slovenska pomlad se je zdaj razdelila na NSi, ki se predstavlja kot desno-sredinska stranka, ki povezuje desnico z liberalci in ostaja do sedaj edina resnična alternativa na desnici, in na SDS, ki poskuša na vsak način združevati desno usmerjene volivce preko različnih metod, tudi s skupno listo z SLS.Pomladne stranke bodo težko ponovile volilni uspeh iz leta 2014. Zato ni pomembno, koliko sedežev bo dobila posamezna stranka, ampak koliko jih bo pripadlo pomladnim strankam. Osvojitev petih sedežev bi lahko, kot je zapisal analitik Aleš Maver, lahko pomenila up za prihodnje domače volitve in prihodnost Slovenije.Komentator Domovine Peter Jerman, sicer dijak zadnjega letnika Prve Evropske Šole v Bruslju, bo na Domovini v nekaj člankih predstavil perspektive in možnosti strank iz posameznih političnih skupin na prihajajočih volitvah v Evropski parlament
VEČ ...|8. 4. 2019
Možnosti in perspektive na EV 2019: Evropska ljudska stranka (EPP) in slovenske pomladne stranke
Pred petimi leti so evropske volitve prinesle veliko zmago za slovensko pomlad, saj so takrat pomladne stranke dobile 5 poslancev od 8. Tako kot takrat, bodo evropske volitve tudi tokrat pokazale prava razmerja v slovenski politiki, še posebej za desno-sredinske stranke.Te volitve bodo dale končni odgovor na vprašanje, katera od vodilnih slovenskih strank, LMŠ ali SDS, uživa večjo podporo volivcev. Za razliko od prejšnjih volitev leta 2014 bo tokrat SLS nastopal z SDS in ne z NSi.Obenem ostaja odprto vprašanje statusa Viktorja Orbana, ki deli Evropsko ljudsko stranko in s tem tudi njene slovenske predstavnice.Evropska ljudska stranka je največja politična skupina v Evropskem parlamentu (EP) in že več kot desetletje vodi Evropsko unijo. EPP združuje krščansko-demokratske, konservativne in liberalno konservativne stranke, ki se označujejo za desno sredinske. Stranka, ki jo bo na volitve vodil nemški Manfred Weber, se v predvolilni kampanji sooča z različnimi problematikami, kot so rast evroskeptičnih strank, migracijska kriza, Brexit in seveda notranja bitka v stranki v zvezi z discipliniranjem, oziroma izključitvijo Fidesza. O tej zadnji temi imajo naše pomladne stranke različna mnenja.Nova Slovenija: močan, novi, a nevaren pristopKljub temu, da sta SLS in NSi na prejšnjih evropskih volitvah nastopili z enotno listo, je vodstvo NSi tokrat sestavila samostojno listo, ki prinaša presenečenja in nov veter. Tokrat Nova Slovenija s pomočjo Ljudmile Novak in dr. Žiga Turka poskuša pritegniti nove, netradicionalne volivce.Izbor Ljudmile Novak za nosilko liste je presenečenje, saj je listo do sedaj uspešno vodil Lojze Peterle, ki sicer ostaja na listi, vendar šele kot tretji kandidat. To odločitev lahko razumemo kot poskus pritegnitve volivcev, ki običajno ne volijo za NSi, a vendar vidijo v Ljudmili Novak desno alternativo, ki nasprotuje SDS oziroma Janezu Janši. Sicer pa se bo šele pokazalo, ali se bodo ti volivci morda obrnili k strankam, kot so LMŠ in SNS, kar se je v preteklosti že dogajalo.Drugo presenečenje je seveda dr. Žiga Turk, ki je bil kot eden od dveh predstavnikov civilne družbe izbran za kandidata na listi NSi-ja. Tukaj se spet vidi želja NSi, da bi pridobila liberalce, ki so se doslej združili samo enkrat (v Državljanski listi), podobno kot so že poskusili na lokalnih volitvah v Ljubljani. Ta manever bi lahko pridobil volivce SMC in bi s tem lahko postavil NSi bolj na sredino. Njihov premik v smeri zahodnega modela krščanske demokracije kaže tudi reakcija v razpravi o statusu Orbana v EPP, saj je NSi edina slovenska stranka iz vrst EPP, ki je podpirala zamrznitev članstva Fidesza.Kljub novemu vetru pa je NSi tudi dala na listo močne osebnosti z dolgo kilometrino v stranki, kot sta Lojze Peterle in Jožef Horvat. Za NSi bodo te volitve preizkus, ali lahko zvišajo svojo podporo pri volivcih in s tem postanejo vplivnejša stranka na slovenski politični sceni.Slovenska demokratska stranka se reorganiziraMedtem, ko večina strank v Sloveniji nasprotuje Orbanu, SDS poleg SLS na zadovoljstvo mainstream medijev ostaja edina zagovornica madžarskega premiera pri nas. Čeprav so iz stranke večkrat prihajale evroskeptične izjave in kritike evropski podpori mednarodnim pogodbam, kot je bila Marakeška deklaracija, je SDS pred kratkim na svojem kongresu ob 30. obletnici ustanovitve stranke ponovila svoje prvotne in pro-evropske politične misli.Med obiskom »spitzen kandidata« EPP na letošnjih evropskih volitvah Manfreda Webra je SDS zagotovila svojo podporo enotni, močni Evropi in Evropski uniji, ki bi več dala na evropsko enotnost in varnost njenih državljanov.SDS je tudi zagotovila, da bo kljub svoji zavezi Evropskiuniji še vedno nasprotovala migracijski politiki odprtih vrat. Kljub poskusu SDS, da bi združila in poenotila svoje volivce, ki segajo desno od sredine pa do bolj radikalnih desnih volivcev, se je na njeni poti do zmage na letošnjih evropskih volitvah pojavila nova, čeprav majhna, nevarnost.Pred tedni se je na twitterju pojavila nova radikalno desna iniciativa imenovana Domovinska Liga, ki ostro nasprotuje Evropski uniji v obstoječi izvedbi, pro-evropskim strankam v EP, in kakršnikoli migracijski politiki EU. Do sedaj pa kaže, da se SDS-a glede te grožnje pretirano ne obremenjuje, saj je predstavila skupno listo z SLS, na kateri so večinoma klasični kandidati. Pri tem se tudi vidi, da je SLS potisnjen na rob, saj je Franc Bogovič šele na četrtem mestu in Franc Kangler mesto za njim na skupni listi.Boj za preživetje Slovenske ljudske strankeKot smo že omenili, je že odločeno, da bosta SLS in NSi na letošnjih volitvah nastopili z ločenima listama. Čeprav se zdi, da je Marjanu Podobniku do sedaj uspelo združiti nekdanje volivce SLS s prvotno skupno listo z Novo ljudsko stranko in s priključkom Zelenih Slovenije pridobiti nekatere mlade ekološke glasove, se je vodstvo stranke kljub temu odločilo za skupno listo z SDS. Že prej so nekateri člani stranke namigovali na to, a ta odločitev ostaja presenečenje, saj SLS kot stranka te možnosti prej ni omenjala.Morda je NSi za to taktiko izvedela že prej in se je zaradi možnosti, da bi padla v skupno listo z SDS, raje odločila za samostojno pot. Na drugi strani je pa morda SLS videl skupno listo s SDS kot edino rešitev pred neuspehom na volitvah oz. smrtjo stranke.Na vsak način pa je vidno, da se SLS res hoče vrniti v politiko, saj se je pripravljena povezovati z SDS, čeprav ostaja nevarnost, da bo v očeh javnosti izpadla kot kmet na šahovnici dominantne stranke desno od sredine.Bitka za osem sedežev v Evropskem parlamentu se nadaljujeVsekakor se stranke slovenske pomladi pripravljajo na volitve z različnimi strategijami. Vidimo pa tudi, da tokrat morda desne stranke ciljajo za 6 sedežev v EP. Je pa treba v zvezi s tem dodati, da se priprave strank na evropske volitve razlikujejo od priprav na državnozborske volitve, saj pri evropskih volitvah stranke poskušajo pripeljati na volišča specifične volivce, ki se običajno udeležujejo teh, sicer manj obiskanih volitev.Danes so vsi igralci te igre že predstavljeni in zdaj se bo začela prava kampanja, ki bo pri nas verjetno ostra. Slovenska pomlad se je zdaj razdelila na NSi, ki se predstavlja kot desno-sredinska stranka, ki povezuje desnico z liberalci in ostaja do sedaj edina resnična alternativa na desnici, in na SDS, ki poskuša na vsak način združevati desno usmerjene volivce preko različnih metod, tudi s skupno listo z SLS.Pomladne stranke bodo težko ponovile volilni uspeh iz leta 2014. Zato ni pomembno, koliko sedežev bo dobila posamezna stranka, ampak koliko jih bo pripadlo pomladnim strankam. Osvojitev petih sedežev bi lahko, kot je zapisal analitik Aleš Maver, lahko pomenila up za prihodnje domače volitve in prihodnost Slovenije.Komentator Domovine Peter Jerman, sicer dijak zadnjega letnika Prve Evropske Šole v Bruslju, bo na Domovini v nekaj člankih predstavil perspektive in možnosti strank iz posameznih političnih skupin na prihajajočih volitvah v Evropski parlament

Peter Jerman

infopolitikaEUNSiSLSSDSELSep

Iz naših krajev

VEČ ...|6. 4. 2019
Murska Sobota, Kamnik, Dravograd, Veržej

V tokratni oddaji smo poročali o neprofitnih stanovanjih v občini Dravograd, načrtih za postavitev kipa Sv. Nikolaja v Murski Soboti, praznovanju v občini Kamnik ter zahtevah prebivalcev ob reki Muri, da na njej ne bi zrasle hidroelektrarne.

Murska Sobota, Kamnik, Dravograd, Veržej

V tokratni oddaji smo poročali o neprofitnih stanovanjih v občini Dravograd, načrtih za postavitev kipa Sv. Nikolaja v Murski Soboti, praznovanju v občini Kamnik ter zahtevah prebivalcev ob reki Muri, da na njej ne bi zrasle hidroelektrarne.

družbainfopolitika

Iz naših krajev

Murska Sobota, Kamnik, Dravograd, Veržej
V tokratni oddaji smo poročali o neprofitnih stanovanjih v občini Dravograd, načrtih za postavitev kipa Sv. Nikolaja v Murski Soboti, praznovanju v občini Kamnik ter zahtevah prebivalcev ob reki Muri, da na njej ne bi zrasle hidroelektrarne.
VEČ ...|6. 4. 2019
Murska Sobota, Kamnik, Dravograd, Veržej
V tokratni oddaji smo poročali o neprofitnih stanovanjih v občini Dravograd, načrtih za postavitev kipa Sv. Nikolaja v Murski Soboti, praznovanju v občini Kamnik ter zahtevah prebivalcev ob reki Muri, da na njej ne bi zrasle hidroelektrarne.

Andrej Šinko

družbainfopolitika

Komentar tedna

VEČ ...|5. 4. 2019
Neznanje je moč

Ob predlogu uveljavitve odločbe US glede financiranja zasebnega šolstva, ki izvaja javni program, je komentatorka zapisala:»Ministru Pikalu je uspelo združiti nemogoče. Uresničiti odločbo Ustavnega sodišča, hkrati pa zaščiti javno šolstvo pred razgradnjo, povečanjem vliva cerkve in komercializacijo. Javno šolstvo imamo, da povečujemo znanja in možnost vseh, ne le elite.« S temi besedami je poslanec SD pozdravil predlog uresničitve odločbe Ustavnega sodišča glede financiranja javnih in zasebnih osnovnih šol, ki ga je pripravil njegov strankarski kolega minister Pikalo.

Neznanje je moč

Ob predlogu uveljavitve odločbe US glede financiranja zasebnega šolstva, ki izvaja javni program, je komentatorka zapisala:»Ministru Pikalu je uspelo združiti nemogoče. Uresničiti odločbo Ustavnega sodišča, hkrati pa zaščiti javno šolstvo pred razgradnjo, povečanjem vliva cerkve in komercializacijo. Javno šolstvo imamo, da povečujemo znanja in možnost vseh, ne le elite.« S temi besedami je poslanec SD pozdravil predlog uresničitve odločbe Ustavnega sodišča glede financiranja javnih in zasebnih osnovnih šol, ki ga je pripravil njegov strankarski kolega minister Pikalo.

družbapolitikakomentar

Komentar tedna

Neznanje je moč
Ob predlogu uveljavitve odločbe US glede financiranja zasebnega šolstva, ki izvaja javni program, je komentatorka zapisala:»Ministru Pikalu je uspelo združiti nemogoče. Uresničiti odločbo Ustavnega sodišča, hkrati pa zaščiti javno šolstvo pred razgradnjo, povečanjem vliva cerkve in komercializacijo. Javno šolstvo imamo, da povečujemo znanja in možnost vseh, ne le elite.« S temi besedami je poslanec SD pozdravil predlog uresničitve odločbe Ustavnega sodišča glede financiranja javnih in zasebnih osnovnih šol, ki ga je pripravil njegov strankarski kolega minister Pikalo.
VEČ ...|5. 4. 2019
Neznanje je moč
Ob predlogu uveljavitve odločbe US glede financiranja zasebnega šolstva, ki izvaja javni program, je komentatorka zapisala:»Ministru Pikalu je uspelo združiti nemogoče. Uresničiti odločbo Ustavnega sodišča, hkrati pa zaščiti javno šolstvo pred razgradnjo, povečanjem vliva cerkve in komercializacijo. Javno šolstvo imamo, da povečujemo znanja in možnost vseh, ne le elite.« S temi besedami je poslanec SD pozdravil predlog uresničitve odločbe Ustavnega sodišča glede financiranja javnih in zasebnih osnovnih šol, ki ga je pripravil njegov strankarski kolega minister Pikalo.

Helena Jaklitsch

družbapolitikakomentar

Informativni prispevki

VEČ ...|5. 4. 2019
Horvat in Dobovšek kritična do osnutka nacionalnega reformnega programa vlade

Vlada se je seznanila z osnutkom nacionalnega reformnega programa za letošnje in prihodnje leto. V dokument so vključeni tudi ukrepi za doseganje priporočil Evropske komisije. Osnovni cilj ekonomske politike Marjana Šarca je spodbujanje konkurenčnosti in produktivnosti gospodarstva, načrtovane so tudi spremembe na davčnem in pokojninskem področju. Program sta za naš radio komentirala poslanec NSi Jožef Horvat in predsednik stranke Dobra država Bojan Dobovšek.

Horvat in Dobovšek kritična do osnutka nacionalnega reformnega programa vlade

Vlada se je seznanila z osnutkom nacionalnega reformnega programa za letošnje in prihodnje leto. V dokument so vključeni tudi ukrepi za doseganje priporočil Evropske komisije. Osnovni cilj ekonomske politike Marjana Šarca je spodbujanje konkurenčnosti in produktivnosti gospodarstva, načrtovane so tudi spremembe na davčnem in pokojninskem področju. Program sta za naš radio komentirala poslanec NSi Jožef Horvat in predsednik stranke Dobra država Bojan Dobovšek.

infopolitikavladabojan dobovšekjožef horvatnsidobra država

Informativni prispevki

Horvat in Dobovšek kritična do osnutka nacionalnega reformnega programa vlade
Vlada se je seznanila z osnutkom nacionalnega reformnega programa za letošnje in prihodnje leto. V dokument so vključeni tudi ukrepi za doseganje priporočil Evropske komisije. Osnovni cilj ekonomske politike Marjana Šarca je spodbujanje konkurenčnosti in produktivnosti gospodarstva, načrtovane so tudi spremembe na davčnem in pokojninskem področju. Program sta za naš radio komentirala poslanec NSi Jožef Horvat in predsednik stranke Dobra država Bojan Dobovšek.
VEČ ...|5. 4. 2019
Horvat in Dobovšek kritična do osnutka nacionalnega reformnega programa vlade
Vlada se je seznanila z osnutkom nacionalnega reformnega programa za letošnje in prihodnje leto. V dokument so vključeni tudi ukrepi za doseganje priporočil Evropske komisije. Osnovni cilj ekonomske politike Marjana Šarca je spodbujanje konkurenčnosti in produktivnosti gospodarstva, načrtovane so tudi spremembe na davčnem in pokojninskem področju. Program sta za naš radio komentirala poslanec NSi Jožef Horvat in predsednik stranke Dobra država Bojan Dobovšek.

Alen Salihović

infopolitikavladabojan dobovšekjožef horvatnsidobra država

Informativni prispevki

VEČ ...|4. 4. 2019
Težave v družinski medicini se poznajo pri večjem obisku urgentnih centrov

Sveti več zdravstvenih ustanov po državi so se v teh dneh ukvarjali s programi dela in finančnimi načrti za letos. Ponekod so precej optimistični. Kako je v Slovenj Gradcu, smo vprašali direktorja tamkajšnje bolnišnice Janeza Lavreta. V pogovoru je komentiral tudi menjavo na vrhu pristojnega ministrstva in nevzdržne razmere v veji družinske medicine.

Težave v družinski medicini se poznajo pri večjem obisku urgentnih centrov

Sveti več zdravstvenih ustanov po državi so se v teh dneh ukvarjali s programi dela in finančnimi načrti za letos. Ponekod so precej optimistični. Kako je v Slovenj Gradcu, smo vprašali direktorja tamkajšnje bolnišnice Janeza Lavreta. V pogovoru je komentiral tudi menjavo na vrhu pristojnega ministrstva in nevzdržne razmere v veji družinske medicine.

infopogovorpolitikazdravstvo

Informativni prispevki

Težave v družinski medicini se poznajo pri večjem obisku urgentnih centrov
Sveti več zdravstvenih ustanov po državi so se v teh dneh ukvarjali s programi dela in finančnimi načrti za letos. Ponekod so precej optimistični. Kako je v Slovenj Gradcu, smo vprašali direktorja tamkajšnje bolnišnice Janeza Lavreta. V pogovoru je komentiral tudi menjavo na vrhu pristojnega ministrstva in nevzdržne razmere v veji družinske medicine.
VEČ ...|4. 4. 2019
Težave v družinski medicini se poznajo pri večjem obisku urgentnih centrov
Sveti več zdravstvenih ustanov po državi so se v teh dneh ukvarjali s programi dela in finančnimi načrti za letos. Ponekod so precej optimistični. Kako je v Slovenj Gradcu, smo vprašali direktorja tamkajšnje bolnišnice Janeza Lavreta. V pogovoru je komentiral tudi menjavo na vrhu pristojnega ministrstva in nevzdržne razmere v veji družinske medicine.

Helena Škrlec

infopogovorpolitikazdravstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|4. 4. 2019
Ni razvad, dodatki za udobnejšo vožnjo prispevajo tudi k več varnosti

Zdi se, da še ni tako dolgo, ko smo se ob nakupu vozila in pri izbiri dodatne opreme odločali predvsem med ročno in avtomatsko klimo, radijskimi sprejemniki, med tem, ali imeti sončno streho ali ne… Edini varnostni sistem, ki smo ga poznali, je bil sistem za preprečevanje blokiranja koles ABS, sistem nadzora nad stabilnostjo ESP je počasi prihajal v splošno uporabo, za primer nesreče se je večina ljudi zadovoljila s čim večjim številom zračnih blazin. A razvoj gre naprej. O novih varnostnih sistemih, ki bodo od leta 2024 obvezni v vseh novih vozilih v Evropski uniji, smo med drugim govorili z inštruktorjem varne vožnje Branetom Leganom.

Ni razvad, dodatki za udobnejšo vožnjo prispevajo tudi k več varnosti

Zdi se, da še ni tako dolgo, ko smo se ob nakupu vozila in pri izbiri dodatne opreme odločali predvsem med ročno in avtomatsko klimo, radijskimi sprejemniki, med tem, ali imeti sončno streho ali ne… Edini varnostni sistem, ki smo ga poznali, je bil sistem za preprečevanje blokiranja koles ABS, sistem nadzora nad stabilnostjo ESP je počasi prihajal v splošno uporabo, za primer nesreče se je večina ljudi zadovoljila s čim večjim številom zračnih blazin. A razvoj gre naprej. O novih varnostnih sistemih, ki bodo od leta 2024 obvezni v vseh novih vozilih v Evropski uniji, smo med drugim govorili z inštruktorjem varne vožnje Branetom Leganom.

infopolitikapogovor

Informativni prispevki

Ni razvad, dodatki za udobnejšo vožnjo prispevajo tudi k več varnosti
Zdi se, da še ni tako dolgo, ko smo se ob nakupu vozila in pri izbiri dodatne opreme odločali predvsem med ročno in avtomatsko klimo, radijskimi sprejemniki, med tem, ali imeti sončno streho ali ne… Edini varnostni sistem, ki smo ga poznali, je bil sistem za preprečevanje blokiranja koles ABS, sistem nadzora nad stabilnostjo ESP je počasi prihajal v splošno uporabo, za primer nesreče se je večina ljudi zadovoljila s čim večjim številom zračnih blazin. A razvoj gre naprej. O novih varnostnih sistemih, ki bodo od leta 2024 obvezni v vseh novih vozilih v Evropski uniji, smo med drugim govorili z inštruktorjem varne vožnje Branetom Leganom.
VEČ ...|4. 4. 2019
Ni razvad, dodatki za udobnejšo vožnjo prispevajo tudi k več varnosti
Zdi se, da še ni tako dolgo, ko smo se ob nakupu vozila in pri izbiri dodatne opreme odločali predvsem med ročno in avtomatsko klimo, radijskimi sprejemniki, med tem, ali imeti sončno streho ali ne… Edini varnostni sistem, ki smo ga poznali, je bil sistem za preprečevanje blokiranja koles ABS, sistem nadzora nad stabilnostjo ESP je počasi prihajal v splošno uporabo, za primer nesreče se je večina ljudi zadovoljila s čim večjim številom zračnih blazin. A razvoj gre naprej. O novih varnostnih sistemih, ki bodo od leta 2024 obvezni v vseh novih vozilih v Evropski uniji, smo med drugim govorili z inštruktorjem varne vožnje Branetom Leganom.

Helena Škrlec

infopolitikapogovor

Pogovor o

VEČ ...|3. 4. 2019
Pogovor o enotnosti in razdeljenosti Slovencev

V Sloveniji se politična diferenciacija in izključevanje drugih vedno bolj poglabljata. V javnih občilih lahko dnevno beremo in poslušamo kritike in analize tega stanja, a učinek je minimalen ali ga sploh ni. V pobudi Prebudimo Slovenijo vidijo edini izhod v poskusu zbliževanja obeh bregov, zato so v soboto, 30. marca v Avli OŠ Alojzija Šuštarja v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu v Ljubljani pripravili okroglo mizo na temo »Kako zagotoviti in ohraniti enotnost Slovencev in drugih državljanov Republike Slovenije«. O tem so spregovorili nekdanja generalna državna tožilka Barbara Brezigar, nekdanje evropske poslanka dr. Romana Jordan, svetovalec predsednika republike in nekdanji ustavni sodnik dr. Ernest Petrič in profesor na Škofijski klasični gimnaziji, sicer pa član Odbora Prebudimo Slovenijo prof. Jože Kurinčič.

Pogovor o enotnosti in razdeljenosti Slovencev

V Sloveniji se politična diferenciacija in izključevanje drugih vedno bolj poglabljata. V javnih občilih lahko dnevno beremo in poslušamo kritike in analize tega stanja, a učinek je minimalen ali ga sploh ni. V pobudi Prebudimo Slovenijo vidijo edini izhod v poskusu zbliževanja obeh bregov, zato so v soboto, 30. marca v Avli OŠ Alojzija Šuštarja v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu v Ljubljani pripravili okroglo mizo na temo »Kako zagotoviti in ohraniti enotnost Slovencev in drugih državljanov Republike Slovenije«. O tem so spregovorili nekdanja generalna državna tožilka Barbara Brezigar, nekdanje evropske poslanka dr. Romana Jordan, svetovalec predsednika republike in nekdanji ustavni sodnik dr. Ernest Petrič in profesor na Škofijski klasični gimnaziji, sicer pa član Odbora Prebudimo Slovenijo prof. Jože Kurinčič.

pogovorpolitikadružba

Pogovor o

Pogovor o enotnosti in razdeljenosti Slovencev
V Sloveniji se politična diferenciacija in izključevanje drugih vedno bolj poglabljata. V javnih občilih lahko dnevno beremo in poslušamo kritike in analize tega stanja, a učinek je minimalen ali ga sploh ni. V pobudi Prebudimo Slovenijo vidijo edini izhod v poskusu zbliževanja obeh bregov, zato so v soboto, 30. marca v Avli OŠ Alojzija Šuštarja v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu v Ljubljani pripravili okroglo mizo na temo »Kako zagotoviti in ohraniti enotnost Slovencev in drugih državljanov Republike Slovenije«. O tem so spregovorili nekdanja generalna državna tožilka Barbara Brezigar, nekdanje evropske poslanka dr. Romana Jordan, svetovalec predsednika republike in nekdanji ustavni sodnik dr. Ernest Petrič in profesor na Škofijski klasični gimnaziji, sicer pa član Odbora Prebudimo Slovenijo prof. Jože Kurinčič.
VEČ ...|3. 4. 2019
Pogovor o enotnosti in razdeljenosti Slovencev
V Sloveniji se politična diferenciacija in izključevanje drugih vedno bolj poglabljata. V javnih občilih lahko dnevno beremo in poslušamo kritike in analize tega stanja, a učinek je minimalen ali ga sploh ni. V pobudi Prebudimo Slovenijo vidijo edini izhod v poskusu zbliževanja obeh bregov, zato so v soboto, 30. marca v Avli OŠ Alojzija Šuštarja v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu v Ljubljani pripravili okroglo mizo na temo »Kako zagotoviti in ohraniti enotnost Slovencev in drugih državljanov Republike Slovenije«. O tem so spregovorili nekdanja generalna državna tožilka Barbara Brezigar, nekdanje evropske poslanka dr. Romana Jordan, svetovalec predsednika republike in nekdanji ustavni sodnik dr. Ernest Petrič in profesor na Škofijski klasični gimnaziji, sicer pa član Odbora Prebudimo Slovenijo prof. Jože Kurinčič.

Alen Salihović

pogovorpolitikadružba

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 4. 2019
Župan Ivanušič: Kmetje v Prekmurju si, prej kot nizkih odškodnin, želijo odstranitev ograje na meji

Država je po migrantskem valu na številnih odsekih meje s Hrvaško postavila novo panelno ograjo. Ponekod ta seže tudi na kmetijska zemljišča. Zaradi tega je upad pridelka nekoliko manjši, še naprej pa je oteženo delo na kmetijskih površinah. Kmetje iz Prekmurja so za izpad od države prejeli od 20 do 50 evrov na leto. Za postavitev ograje pa je država do lani maja odštela skoraj 14 milijonov. Kot nam je povedal župan občine Razkrižje Stanko Ivanušič si kmetje, prej kot nizke odškodnine želijo odstranitev panelne ograje.

Župan Ivanušič: Kmetje v Prekmurju si, prej kot nizkih odškodnin, želijo odstranitev ograje na meji

Država je po migrantskem valu na številnih odsekih meje s Hrvaško postavila novo panelno ograjo. Ponekod ta seže tudi na kmetijska zemljišča. Zaradi tega je upad pridelka nekoliko manjši, še naprej pa je oteženo delo na kmetijskih površinah. Kmetje iz Prekmurja so za izpad od države prejeli od 20 do 50 evrov na leto. Za postavitev ograje pa je država do lani maja odštela skoraj 14 milijonov. Kot nam je povedal župan občine Razkrižje Stanko Ivanušič si kmetje, prej kot nizke odškodnine želijo odstranitev panelne ograje.

mejaograjamigracijekmetjeizobraževanjeinfopolitika

Informativni prispevki

Župan Ivanušič: Kmetje v Prekmurju si, prej kot nizkih odškodnin, želijo odstranitev ograje na meji
Država je po migrantskem valu na številnih odsekih meje s Hrvaško postavila novo panelno ograjo. Ponekod ta seže tudi na kmetijska zemljišča. Zaradi tega je upad pridelka nekoliko manjši, še naprej pa je oteženo delo na kmetijskih površinah. Kmetje iz Prekmurja so za izpad od države prejeli od 20 do 50 evrov na leto. Za postavitev ograje pa je država do lani maja odštela skoraj 14 milijonov. Kot nam je povedal župan občine Razkrižje Stanko Ivanušič si kmetje, prej kot nizke odškodnine želijo odstranitev panelne ograje.
VEČ ...|3. 4. 2019
Župan Ivanušič: Kmetje v Prekmurju si, prej kot nizkih odškodnin, želijo odstranitev ograje na meji
Država je po migrantskem valu na številnih odsekih meje s Hrvaško postavila novo panelno ograjo. Ponekod ta seže tudi na kmetijska zemljišča. Zaradi tega je upad pridelka nekoliko manjši, še naprej pa je oteženo delo na kmetijskih površinah. Kmetje iz Prekmurja so za izpad od države prejeli od 20 do 50 evrov na leto. Za postavitev ograje pa je država do lani maja odštela skoraj 14 milijonov. Kot nam je povedal župan občine Razkrižje Stanko Ivanušič si kmetje, prej kot nizke odškodnine želijo odstranitev panelne ograje.

Alen Salihović

mejaograjamigracijekmetjeizobraževanjeinfopolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 4. 2019
Kaj je dom - okrogla miza o migracijah v Mariboru

V petek, 29. 3. 2019 je na Strossmayerjevi 15 v Mariboru potekala okrogla miza Slovenske karitas na temo migracij. Z gosti so osvetlili teme današnjih migracij in razvoja iz različnih zornih kotov. Sodelovali so predsednik Slovenske karitas nadškof msgr. Alojzij Cvikl, Saša Eržen, koordinatorica akcije ozaveščanja Kaj je dom? pri Slovenski karitas, Branko Maček, predsednik Nadškofijske karitas Maribor, Goran Popović, učitelj razrednega pouka in socialni pedagog, ravnatelj OŠ Livada v Ljubljani, v Slovenijo se je preselil pred 25. leti, s. Slavka Cekuta, 11 let misijonarka v Albaniji, danes prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto, kjer pomaga albanskim družinam, ambasadorka projekta MIND, s. Felicitas Nwabueze, po rodu iz Nigerije, 15 let deluje v Sloveniji v župniji Petrovče, Irma Šinkovec, Sektor za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na Ministrstvu za zunanje zadeve RS ter Jana Lampe, vodja mednarodne humanitarne razvojne pomoči na Slovenski karitas.

Kaj je dom - okrogla miza o migracijah v Mariboru

V petek, 29. 3. 2019 je na Strossmayerjevi 15 v Mariboru potekala okrogla miza Slovenske karitas na temo migracij. Z gosti so osvetlili teme današnjih migracij in razvoja iz različnih zornih kotov. Sodelovali so predsednik Slovenske karitas nadškof msgr. Alojzij Cvikl, Saša Eržen, koordinatorica akcije ozaveščanja Kaj je dom? pri Slovenski karitas, Branko Maček, predsednik Nadškofijske karitas Maribor, Goran Popović, učitelj razrednega pouka in socialni pedagog, ravnatelj OŠ Livada v Ljubljani, v Slovenijo se je preselil pred 25. leti, s. Slavka Cekuta, 11 let misijonarka v Albaniji, danes prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto, kjer pomaga albanskim družinam, ambasadorka projekta MIND, s. Felicitas Nwabueze, po rodu iz Nigerije, 15 let deluje v Sloveniji v župniji Petrovče, Irma Šinkovec, Sektor za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na Ministrstvu za zunanje zadeve RS ter Jana Lampe, vodja mednarodne humanitarne razvojne pomoči na Slovenski karitas.

izobraževanjeinfopolitikadružbakaritaskaj je dommigracije

Informativni prispevki

Kaj je dom - okrogla miza o migracijah v Mariboru
V petek, 29. 3. 2019 je na Strossmayerjevi 15 v Mariboru potekala okrogla miza Slovenske karitas na temo migracij. Z gosti so osvetlili teme današnjih migracij in razvoja iz različnih zornih kotov. Sodelovali so predsednik Slovenske karitas nadškof msgr. Alojzij Cvikl, Saša Eržen, koordinatorica akcije ozaveščanja Kaj je dom? pri Slovenski karitas, Branko Maček, predsednik Nadškofijske karitas Maribor, Goran Popović, učitelj razrednega pouka in socialni pedagog, ravnatelj OŠ Livada v Ljubljani, v Slovenijo se je preselil pred 25. leti, s. Slavka Cekuta, 11 let misijonarka v Albaniji, danes prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto, kjer pomaga albanskim družinam, ambasadorka projekta MIND, s. Felicitas Nwabueze, po rodu iz Nigerije, 15 let deluje v Sloveniji v župniji Petrovče, Irma Šinkovec, Sektor za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na Ministrstvu za zunanje zadeve RS ter Jana Lampe, vodja mednarodne humanitarne razvojne pomoči na Slovenski karitas.
VEČ ...|3. 4. 2019
Kaj je dom - okrogla miza o migracijah v Mariboru
V petek, 29. 3. 2019 je na Strossmayerjevi 15 v Mariboru potekala okrogla miza Slovenske karitas na temo migracij. Z gosti so osvetlili teme današnjih migracij in razvoja iz različnih zornih kotov. Sodelovali so predsednik Slovenske karitas nadškof msgr. Alojzij Cvikl, Saša Eržen, koordinatorica akcije ozaveščanja Kaj je dom? pri Slovenski karitas, Branko Maček, predsednik Nadškofijske karitas Maribor, Goran Popović, učitelj razrednega pouka in socialni pedagog, ravnatelj OŠ Livada v Ljubljani, v Slovenijo se je preselil pred 25. leti, s. Slavka Cekuta, 11 let misijonarka v Albaniji, danes prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto, kjer pomaga albanskim družinam, ambasadorka projekta MIND, s. Felicitas Nwabueze, po rodu iz Nigerije, 15 let deluje v Sloveniji v župniji Petrovče, Irma Šinkovec, Sektor za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na Ministrstvu za zunanje zadeve RS ter Jana Lampe, vodja mednarodne humanitarne razvojne pomoči na Slovenski karitas.

Alen Salihović

izobraževanjeinfopolitikadružbakaritaskaj je dommigracije

Komentar Časnik.si

VEČ ...|3. 4. 2019
Žiga Turk: Evropa ni projekt

Leta 2008-2010 sem bil generalni sekretar skupine za razmislek prihodnosti Evrope znane tudi kot Gonzalezova skupina. Naslov končnega poročila je bil projekt Evropa 2030. Medtem ko je več priporočil še vedno veljavnih, sem vse bolj mnenja, da je bil naslov napaka. Da je ravno tako razumevanje Unije tisto, ki jo drži nazaj. Unija ni projekt. Ni nekaj nedokončanega. Je produkt. Je rezultat številnih mislecev, politikov, javnih uslužbencev in državljanov. Je rezultat stoletij sanj in desetletij postavljanja institucij. Unija je orodje, ki ga je treba pragmatično uporabljati. Državljani to potrebujejo. Ni nekaj, kar je treba nadgrajevati, obnavljati ali reformirati, pa če politike in razumnike to še tako veseli.

Žiga Turk: Evropa ni projekt

Leta 2008-2010 sem bil generalni sekretar skupine za razmislek prihodnosti Evrope znane tudi kot Gonzalezova skupina. Naslov končnega poročila je bil projekt Evropa 2030. Medtem ko je več priporočil še vedno veljavnih, sem vse bolj mnenja, da je bil naslov napaka. Da je ravno tako razumevanje Unije tisto, ki jo drži nazaj. Unija ni projekt. Ni nekaj nedokončanega. Je produkt. Je rezultat številnih mislecev, politikov, javnih uslužbencev in državljanov. Je rezultat stoletij sanj in desetletij postavljanja institucij. Unija je orodje, ki ga je treba pragmatično uporabljati. Državljani to potrebujejo. Ni nekaj, kar je treba nadgrajevati, obnavljati ali reformirati, pa če politike in razumnike to še tako veseli.

eučasnikkomentaržiga turkpolitikainfo

Komentar Časnik.si

Žiga Turk: Evropa ni projekt
Leta 2008-2010 sem bil generalni sekretar skupine za razmislek prihodnosti Evrope znane tudi kot Gonzalezova skupina. Naslov končnega poročila je bil projekt Evropa 2030. Medtem ko je več priporočil še vedno veljavnih, sem vse bolj mnenja, da je bil naslov napaka. Da je ravno tako razumevanje Unije tisto, ki jo drži nazaj. Unija ni projekt. Ni nekaj nedokončanega. Je produkt. Je rezultat številnih mislecev, politikov, javnih uslužbencev in državljanov. Je rezultat stoletij sanj in desetletij postavljanja institucij. Unija je orodje, ki ga je treba pragmatično uporabljati. Državljani to potrebujejo. Ni nekaj, kar je treba nadgrajevati, obnavljati ali reformirati, pa če politike in razumnike to še tako veseli.
VEČ ...|3. 4. 2019
Žiga Turk: Evropa ni projekt
Leta 2008-2010 sem bil generalni sekretar skupine za razmislek prihodnosti Evrope znane tudi kot Gonzalezova skupina. Naslov končnega poročila je bil projekt Evropa 2030. Medtem ko je več priporočil še vedno veljavnih, sem vse bolj mnenja, da je bil naslov napaka. Da je ravno tako razumevanje Unije tisto, ki jo drži nazaj. Unija ni projekt. Ni nekaj nedokončanega. Je produkt. Je rezultat številnih mislecev, politikov, javnih uslužbencev in državljanov. Je rezultat stoletij sanj in desetletij postavljanja institucij. Unija je orodje, ki ga je treba pragmatično uporabljati. Državljani to potrebujejo. Ni nekaj, kar je treba nadgrajevati, obnavljati ali reformirati, pa če politike in razumnike to še tako veseli.

Žiga Turk

eučasnikkomentaržiga turkpolitikainfo

Informativni prispevki

VEČ ...|2. 4. 2019
Gradna o izvolitvi Drnovška v predsedstvo SFRJ: Bil je preverjen kader.

Mineva 30 let od prvih neposrednih volitev v predsedstvo SFRJ. S 57-odstotno podporo je politični novinec Janez Drnovšek presenetljivo premagal starega političnega in partijskega veljaka Marka Bulca. Po besedah zgodovinarja Staneta Grande izvolitev ni bila presenečenje, kot to želijo prikazati, saj so Drnovška pred tem dobro preverili.

Gradna o izvolitvi Drnovška v predsedstvo SFRJ: Bil je preverjen kader.

Mineva 30 let od prvih neposrednih volitev v predsedstvo SFRJ. S 57-odstotno podporo je politični novinec Janez Drnovšek presenetljivo premagal starega političnega in partijskega veljaka Marka Bulca. Po besedah zgodovinarja Staneta Grande izvolitev ni bila presenečenje, kot to želijo prikazati, saj so Drnovška pred tem dobro preverili.

družbainfoizobraževanjespominpolitikapogovorstane grandasfrjjanez drnovšekvolitve

Informativni prispevki

Gradna o izvolitvi Drnovška v predsedstvo SFRJ: Bil je preverjen kader.
Mineva 30 let od prvih neposrednih volitev v predsedstvo SFRJ. S 57-odstotno podporo je politični novinec Janez Drnovšek presenetljivo premagal starega političnega in partijskega veljaka Marka Bulca. Po besedah zgodovinarja Staneta Grande izvolitev ni bila presenečenje, kot to želijo prikazati, saj so Drnovška pred tem dobro preverili.
VEČ ...|2. 4. 2019
Gradna o izvolitvi Drnovška v predsedstvo SFRJ: Bil je preverjen kader.
Mineva 30 let od prvih neposrednih volitev v predsedstvo SFRJ. S 57-odstotno podporo je politični novinec Janez Drnovšek presenetljivo premagal starega političnega in partijskega veljaka Marka Bulca. Po besedah zgodovinarja Staneta Grande izvolitev ni bila presenečenje, kot to želijo prikazati, saj so Drnovška pred tem dobro preverili.

Alen Salihović

družbainfoizobraževanjespominpolitikapogovorstane grandasfrjjanez drnovšekvolitve

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|1. 4. 2019
Prof. dr. Ernest Petrič o vplivu Kitajske v prihodnosti in evropskih volitvah

Tokrat najprej o Kitajski, ki želi po tako imenovani svilni poti okrepiti svojo navzočnost na stari celini, tudi v Sloveniji. V nadaljevanju o evropskih volitvah, pripravah naših političnih strank nanje in o vplivu sodobnih medijev na oblikovanje javnega mnenja. Kaj pomeni skupni nastop SDS in SLS in kaj propadli dogovor o povezovanju na levici? Za konec pa še Trumpova nedavna zmaga ob objavi Mullerjevega poročila, zaradi katere bi nepredvidljivi predsednik utegnil dobiti še drugi mandat.

Prof. dr. Ernest Petrič o vplivu Kitajske v prihodnosti in evropskih volitvah

Tokrat najprej o Kitajski, ki želi po tako imenovani svilni poti okrepiti svojo navzočnost na stari celini, tudi v Sloveniji. V nadaljevanju o evropskih volitvah, pripravah naših političnih strank nanje in o vplivu sodobnih medijev na oblikovanje javnega mnenja. Kaj pomeni skupni nastop SDS in SLS in kaj propadli dogovor o povezovanju na levici? Za konec pa še Trumpova nedavna zmaga ob objavi Mullerjevega poročila, zaradi katere bi nepredvidljivi predsednik utegnil dobiti še drugi mandat.

pogovorpolitikadružba

Spoznanje več, predsodek manj

Prof. dr. Ernest Petrič o vplivu Kitajske v prihodnosti in evropskih volitvah
Tokrat najprej o Kitajski, ki želi po tako imenovani svilni poti okrepiti svojo navzočnost na stari celini, tudi v Sloveniji. V nadaljevanju o evropskih volitvah, pripravah naših političnih strank nanje in o vplivu sodobnih medijev na oblikovanje javnega mnenja. Kaj pomeni skupni nastop SDS in SLS in kaj propadli dogovor o povezovanju na levici? Za konec pa še Trumpova nedavna zmaga ob objavi Mullerjevega poročila, zaradi katere bi nepredvidljivi predsednik utegnil dobiti še drugi mandat.
VEČ ...|1. 4. 2019
Prof. dr. Ernest Petrič o vplivu Kitajske v prihodnosti in evropskih volitvah
Tokrat najprej o Kitajski, ki želi po tako imenovani svilni poti okrepiti svojo navzočnost na stari celini, tudi v Sloveniji. V nadaljevanju o evropskih volitvah, pripravah naših političnih strank nanje in o vplivu sodobnih medijev na oblikovanje javnega mnenja. Kaj pomeni skupni nastop SDS in SLS in kaj propadli dogovor o povezovanju na levici? Za konec pa še Trumpova nedavna zmaga ob objavi Mullerjevega poročila, zaradi katere bi nepredvidljivi predsednik utegnil dobiti še drugi mandat.

Tone Gorjup

pogovorpolitikadružba

Informativni prispevki

VEČ ...|1. 4. 2019
Kaj bo odločilno za uspeh na evropskih volitvah?

Slaba dva meseca nas loči do volitev v Evropski parlament. Stranke so že predstavile kandidatne liste, pri tem pa poskrbele tudi za nekaj presenečenj. Med te sodijo liste z manj znanimi kandidati, nekateri prestopi, pa tudi sodelovanje SDS in SLS s skupno listo. Sodelavec Inštituta za politični menedžment dr. Alem Maksuti meni, da bo za končni rezultat bistvena volilna udeležba in pa delovanje tekom kampanje.

Kaj bo odločilno za uspeh na evropskih volitvah?

Slaba dva meseca nas loči do volitev v Evropski parlament. Stranke so že predstavile kandidatne liste, pri tem pa poskrbele tudi za nekaj presenečenj. Med te sodijo liste z manj znanimi kandidati, nekateri prestopi, pa tudi sodelovanje SDS in SLS s skupno listo. Sodelavec Inštituta za politični menedžment dr. Alem Maksuti meni, da bo za končni rezultat bistvena volilna udeležba in pa delovanje tekom kampanje.

infopogovorpolitika

Informativni prispevki

Kaj bo odločilno za uspeh na evropskih volitvah?
Slaba dva meseca nas loči do volitev v Evropski parlament. Stranke so že predstavile kandidatne liste, pri tem pa poskrbele tudi za nekaj presenečenj. Med te sodijo liste z manj znanimi kandidati, nekateri prestopi, pa tudi sodelovanje SDS in SLS s skupno listo. Sodelavec Inštituta za politični menedžment dr. Alem Maksuti meni, da bo za končni rezultat bistvena volilna udeležba in pa delovanje tekom kampanje.
VEČ ...|1. 4. 2019
Kaj bo odločilno za uspeh na evropskih volitvah?
Slaba dva meseca nas loči do volitev v Evropski parlament. Stranke so že predstavile kandidatne liste, pri tem pa poskrbele tudi za nekaj presenečenj. Med te sodijo liste z manj znanimi kandidati, nekateri prestopi, pa tudi sodelovanje SDS in SLS s skupno listo. Sodelavec Inštituta za politični menedžment dr. Alem Maksuti meni, da bo za končni rezultat bistvena volilna udeležba in pa delovanje tekom kampanje.

Andrej Šinko

infopogovorpolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|1. 4. 2019
Aleš Maver o Ukrajini

Aleš Maver o Ukrajini

politikadružbapogovor

Informativni prispevki

Aleš Maver o Ukrajini
VEČ ...|1. 4. 2019
Aleš Maver o Ukrajini

Tone Gorjup

politikadružbapogovor

Komentar Domovina.je

VEČ ...|1. 4. 2019
Rok Čakš: Revolveraš Marjan Šarec - najprej strelja, potem sprašuje

Kaj pravite o vašem predsedniku države? Je Marjan Šarec voditelj kakršnega ste pričakovali? Je pristen človek ali nastopaški igralec vlog?

Rok Čakš: Revolveraš Marjan Šarec - najprej strelja, potem sprašuje

Kaj pravite o vašem predsedniku države? Je Marjan Šarec voditelj kakršnega ste pričakovali? Je pristen človek ali nastopaški igralec vlog?

politikakomentardružba

Komentar Domovina.je

Rok Čakš: Revolveraš Marjan Šarec - najprej strelja, potem sprašuje
Kaj pravite o vašem predsedniku države? Je Marjan Šarec voditelj kakršnega ste pričakovali? Je pristen človek ali nastopaški igralec vlog?
VEČ ...|1. 4. 2019
Rok Čakš: Revolveraš Marjan Šarec - najprej strelja, potem sprašuje
Kaj pravite o vašem predsedniku države? Je Marjan Šarec voditelj kakršnega ste pričakovali? Je pristen človek ali nastopaški igralec vlog?

Rok Čakš

politikakomentardružba

Iz naših krajev

VEČ ...|30. 3. 2019
Ljutomer, Ptuj, Nazarje, Črnomelj, Stari trg pri Ložu

V oddaji Iz naši krajev smo poročali, da se je direktorica Zavoda za turizem Ptuj Katja Gönc morala posloviti s položaja zaradi očitkov v zvezi s kurentovanjem. Spregovorili smo tudi o iskanju najemnika za Grad Snežnik, o tridesetem dobrodelnem koncertu župnijske Karitas Ljutomer, bolj učinkovitem trženju lepot Savinjsko-Saleške regije in črni človeški ribici, ki domuje v podzemlju Bele Krajine.

Ljutomer, Ptuj, Nazarje, Črnomelj, Stari trg pri Ložu

V oddaji Iz naši krajev smo poročali, da se je direktorica Zavoda za turizem Ptuj Katja Gönc morala posloviti s položaja zaradi očitkov v zvezi s kurentovanjem. Spregovorili smo tudi o iskanju najemnika za Grad Snežnik, o tridesetem dobrodelnem koncertu župnijske Karitas Ljutomer, bolj učinkovitem trženju lepot Savinjsko-Saleške regije in črni človeški ribici, ki domuje v podzemlju Bele Krajine.

družbainfopolitika

Iz naših krajev

Ljutomer, Ptuj, Nazarje, Črnomelj, Stari trg pri Ložu
V oddaji Iz naši krajev smo poročali, da se je direktorica Zavoda za turizem Ptuj Katja Gönc morala posloviti s položaja zaradi očitkov v zvezi s kurentovanjem. Spregovorili smo tudi o iskanju najemnika za Grad Snežnik, o tridesetem dobrodelnem koncertu župnijske Karitas Ljutomer, bolj učinkovitem trženju lepot Savinjsko-Saleške regije in črni človeški ribici, ki domuje v podzemlju Bele Krajine.
VEČ ...|30. 3. 2019
Ljutomer, Ptuj, Nazarje, Črnomelj, Stari trg pri Ložu
V oddaji Iz naši krajev smo poročali, da se je direktorica Zavoda za turizem Ptuj Katja Gönc morala posloviti s položaja zaradi očitkov v zvezi s kurentovanjem. Spregovorili smo tudi o iskanju najemnika za Grad Snežnik, o tridesetem dobrodelnem koncertu župnijske Karitas Ljutomer, bolj učinkovitem trženju lepot Savinjsko-Saleške regije in črni človeški ribici, ki domuje v podzemlju Bele Krajine.

Andrej Šinko

družbainfopolitika

Mladoskop

VEČ ...|29. 3. 2019
Meja med svobodnim in sovražnim govorom

Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška Maribor pripravlja tako imenovani Dan D, dan za duhovnost, v katerem se posvečajo aktualnim in perečim vprašanjem zgodovine, znanosti, bioetike in družbe, ter jih osvetljujejo skozi pogled Katoliške Cerkve in njenega nauka. Gre za projektni dan z osnovnim konceptom soočanja mladih z vprašanji iz vsakdanjega življenja, na katera kot katoličani nimamo pravih odgovorov ali smo pri iskanju le teh v zadregi. O svobodnem ali sovražnem govoru so razmišljali dijaki Žiga, Matevž, Vita Jana in Maša ter profesorji Barbara Babšek, Ivo Kerže, Jure Levart in dr. Ivan Štuhec.

Meja med svobodnim in sovražnim govorom

Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška Maribor pripravlja tako imenovani Dan D, dan za duhovnost, v katerem se posvečajo aktualnim in perečim vprašanjem zgodovine, znanosti, bioetike in družbe, ter jih osvetljujejo skozi pogled Katoliške Cerkve in njenega nauka. Gre za projektni dan z osnovnim konceptom soočanja mladih z vprašanji iz vsakdanjega življenja, na katera kot katoličani nimamo pravih odgovorov ali smo pri iskanju le teh v zadregi. O svobodnem ali sovražnem govoru so razmišljali dijaki Žiga, Matevž, Vita Jana in Maša ter profesorji Barbara Babšek, Ivo Kerže, Jure Levart in dr. Ivan Štuhec.

družbapogovormladiodnosiizobraževanjepolitikaduhovnostvzgoja

Mladoskop

Meja med svobodnim in sovražnim govorom
Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška Maribor pripravlja tako imenovani Dan D, dan za duhovnost, v katerem se posvečajo aktualnim in perečim vprašanjem zgodovine, znanosti, bioetike in družbe, ter jih osvetljujejo skozi pogled Katoliške Cerkve in njenega nauka. Gre za projektni dan z osnovnim konceptom soočanja mladih z vprašanji iz vsakdanjega življenja, na katera kot katoličani nimamo pravih odgovorov ali smo pri iskanju le teh v zadregi. O svobodnem ali sovražnem govoru so razmišljali dijaki Žiga, Matevž, Vita Jana in Maša ter profesorji Barbara Babšek, Ivo Kerže, Jure Levart in dr. Ivan Štuhec.
VEČ ...|29. 3. 2019
Meja med svobodnim in sovražnim govorom
Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška Maribor pripravlja tako imenovani Dan D, dan za duhovnost, v katerem se posvečajo aktualnim in perečim vprašanjem zgodovine, znanosti, bioetike in družbe, ter jih osvetljujejo skozi pogled Katoliške Cerkve in njenega nauka. Gre za projektni dan z osnovnim konceptom soočanja mladih z vprašanji iz vsakdanjega življenja, na katera kot katoličani nimamo pravih odgovorov ali smo pri iskanju le teh v zadregi. O svobodnem ali sovražnem govoru so razmišljali dijaki Žiga, Matevž, Vita Jana in Maša ter profesorji Barbara Babšek, Ivo Kerže, Jure Levart in dr. Ivan Štuhec.

Nataša Ličen

družbapogovormladiodnosiizobraževanjepolitikaduhovnostvzgoja

Informativni prispevki

VEČ ...|29. 3. 2019
Napetosti po svetu, podnebne spremembe in revščina narekujejo tok migracij

Slovenska Karitas pripravlja v petek, 29. marca zadnjo okroglo mizo na temo »Kaj je dom?«, in sicer v Maribor na Strossmayerjevi 15. Na temo migracij in razvoja bodo govorili predsednik Slovenske karitas, nadškof Alojzij Cvikl, ter Branko Maček, sestra Slavka Cekuta, sestra Felicitas Nwabueze, Vael Hanuna, Irma Šinkovec, Jana Lampe in Saša Eržen.

Napetosti po svetu, podnebne spremembe in revščina narekujejo tok migracij

Slovenska Karitas pripravlja v petek, 29. marca zadnjo okroglo mizo na temo »Kaj je dom?«, in sicer v Maribor na Strossmayerjevi 15. Na temo migracij in razvoja bodo govorili predsednik Slovenske karitas, nadškof Alojzij Cvikl, ter Branko Maček, sestra Slavka Cekuta, sestra Felicitas Nwabueze, Vael Hanuna, Irma Šinkovec, Jana Lampe in Saša Eržen.

izobraževanjeinfopolitikadružbakaritaskaj je dommigracije

Informativni prispevki

Napetosti po svetu, podnebne spremembe in revščina narekujejo tok migracij
Slovenska Karitas pripravlja v petek, 29. marca zadnjo okroglo mizo na temo »Kaj je dom?«, in sicer v Maribor na Strossmayerjevi 15. Na temo migracij in razvoja bodo govorili predsednik Slovenske karitas, nadškof Alojzij Cvikl, ter Branko Maček, sestra Slavka Cekuta, sestra Felicitas Nwabueze, Vael Hanuna, Irma Šinkovec, Jana Lampe in Saša Eržen.
VEČ ...|29. 3. 2019
Napetosti po svetu, podnebne spremembe in revščina narekujejo tok migracij
Slovenska Karitas pripravlja v petek, 29. marca zadnjo okroglo mizo na temo »Kaj je dom?«, in sicer v Maribor na Strossmayerjevi 15. Na temo migracij in razvoja bodo govorili predsednik Slovenske karitas, nadškof Alojzij Cvikl, ter Branko Maček, sestra Slavka Cekuta, sestra Felicitas Nwabueze, Vael Hanuna, Irma Šinkovec, Jana Lampe in Saša Eržen.

Alen Salihović

izobraževanjeinfopolitikadružbakaritaskaj je dommigracije

Informativni prispevki

VEČ ...|29. 3. 2019
Prebudimo Slovenijo z okroglo mizo: Kako zagotoviti in ohraniti enotnost Slovencev in drugih državljanov Slovenije?

V avli Osnovne Šole Alojzija Šuštarja v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani bo v soboto, 30. marca potekala okrogla miza z naslovom Kako zagotoviti in ohraniti enotnost Slovencev in drugih državljanov Slovenije, ki jo pripravlja civilna pobuda Prebudimo Slovenijo. Sodelovali bodo pravnica Barbara Brezigar, nekdanja evropska poslanka Romana Jordan, svetovalec predsednika republike Ernest Petrič in profesor na Škofijski klasični gimnaziji Jože Kurinčič

Prebudimo Slovenijo z okroglo mizo: Kako zagotoviti in ohraniti enotnost Slovencev in drugih državljanov Slovenije?

V avli Osnovne Šole Alojzija Šuštarja v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani bo v soboto, 30. marca potekala okrogla miza z naslovom Kako zagotoviti in ohraniti enotnost Slovencev in drugih državljanov Slovenije, ki jo pripravlja civilna pobuda Prebudimo Slovenijo. Sodelovali bodo pravnica Barbara Brezigar, nekdanja evropska poslanka Romana Jordan, svetovalec predsednika republike Ernest Petrič in profesor na Škofijski klasični gimnaziji Jože Kurinčič

infoprebudimodružbapolitika

Informativni prispevki

Prebudimo Slovenijo z okroglo mizo: Kako zagotoviti in ohraniti enotnost Slovencev in drugih državljanov Slovenije?
V avli Osnovne Šole Alojzija Šuštarja v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani bo v soboto, 30. marca potekala okrogla miza z naslovom Kako zagotoviti in ohraniti enotnost Slovencev in drugih državljanov Slovenije, ki jo pripravlja civilna pobuda Prebudimo Slovenijo. Sodelovali bodo pravnica Barbara Brezigar, nekdanja evropska poslanka Romana Jordan, svetovalec predsednika republike Ernest Petrič in profesor na Škofijski klasični gimnaziji Jože Kurinčič
VEČ ...|29. 3. 2019
Prebudimo Slovenijo z okroglo mizo: Kako zagotoviti in ohraniti enotnost Slovencev in drugih državljanov Slovenije?
V avli Osnovne Šole Alojzija Šuštarja v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani bo v soboto, 30. marca potekala okrogla miza z naslovom Kako zagotoviti in ohraniti enotnost Slovencev in drugih državljanov Slovenije, ki jo pripravlja civilna pobuda Prebudimo Slovenijo. Sodelovali bodo pravnica Barbara Brezigar, nekdanja evropska poslanka Romana Jordan, svetovalec predsednika republike Ernest Petrič in profesor na Škofijski klasični gimnaziji Jože Kurinčič

Alen Salihović

infoprebudimodružbapolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|28. 3. 2019
O demografiji

O problemih demografije smo se pogovarjali s prof. dr. Matjažem Gamsom, enim od ustvarjalcev bele knjige o demografiji, ki so jo izdali pred dnevi

O demografiji

O problemih demografije smo se pogovarjali s prof. dr. Matjažem Gamsom, enim od ustvarjalcev bele knjige o demografiji, ki so jo izdali pred dnevi

družbapolitikaotrociodnosi

Informativni prispevki

O demografiji
O problemih demografije smo se pogovarjali s prof. dr. Matjažem Gamsom, enim od ustvarjalcev bele knjige o demografiji, ki so jo izdali pred dnevi
VEČ ...|28. 3. 2019
O demografiji
O problemih demografije smo se pogovarjali s prof. dr. Matjažem Gamsom, enim od ustvarjalcev bele knjige o demografiji, ki so jo izdali pred dnevi

Tanja Dominko

družbapolitikaotrociodnosi

Komentar Družina

VEČ ...|28. 3. 2019
Dejan Hozjan: Slovenski šolski politikum

Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji zavezuje pedagoške delavce k spoštovanu pluralnosti in spodbujanju prijateljstva med različnimi verskimi in drugimi skupnostmi. Gre za eno tistih načel vzgoje, ki mu je težko oporekati saj si načeloma želimo, da učitelji razvijajo pri učencih prijateljtvo in sožitje.

Dejan Hozjan: Slovenski šolski politikum

Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji zavezuje pedagoške delavce k spoštovanu pluralnosti in spodbujanju prijateljstva med različnimi verskimi in drugimi skupnostmi. Gre za eno tistih načel vzgoje, ki mu je težko oporekati saj si načeloma želimo, da učitelji razvijajo pri učencih prijateljtvo in sožitje.

politikadružbakomentar

Komentar Družina

Dejan Hozjan: Slovenski šolski politikum
Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji zavezuje pedagoške delavce k spoštovanu pluralnosti in spodbujanju prijateljstva med različnimi verskimi in drugimi skupnostmi. Gre za eno tistih načel vzgoje, ki mu je težko oporekati saj si načeloma želimo, da učitelji razvijajo pri učencih prijateljtvo in sožitje.
VEČ ...|28. 3. 2019
Dejan Hozjan: Slovenski šolski politikum
Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji zavezuje pedagoške delavce k spoštovanu pluralnosti in spodbujanju prijateljstva med različnimi verskimi in drugimi skupnostmi. Gre za eno tistih načel vzgoje, ki mu je težko oporekati saj si načeloma želimo, da učitelji razvijajo pri učencih prijateljtvo in sožitje.

Dejan Hozjan

politikadružbakomentar

Pogovor o

VEČ ...|27. 3. 2019
Ali raziskave javnega mnenja merijo razpoloženje ljudi ali so oblika manipulacije?

V oddajo smo povabili sociologa in političnega komentatorja doktorja Mateja Makaroviča ter novinarja in izdajatelja Spletnega časopisa Petra Jančiča. Komentirala sta tudi aktualno dogajanje, povezano predvsem z bližnjimi volitvami v Evropski parlament. Vabljeni k poslušanju.

Ali raziskave javnega mnenja merijo razpoloženje ljudi ali so oblika manipulacije?

V oddajo smo povabili sociologa in političnega komentatorja doktorja Mateja Makaroviča ter novinarja in izdajatelja Spletnega časopisa Petra Jančiča. Komentirala sta tudi aktualno dogajanje, povezano predvsem z bližnjimi volitvami v Evropski parlament. Vabljeni k poslušanju.

politika

Pogovor o

Ali raziskave javnega mnenja merijo razpoloženje ljudi ali so oblika manipulacije?
V oddajo smo povabili sociologa in političnega komentatorja doktorja Mateja Makaroviča ter novinarja in izdajatelja Spletnega časopisa Petra Jančiča. Komentirala sta tudi aktualno dogajanje, povezano predvsem z bližnjimi volitvami v Evropski parlament. Vabljeni k poslušanju.
VEČ ...|27. 3. 2019
Ali raziskave javnega mnenja merijo razpoloženje ljudi ali so oblika manipulacije?
V oddajo smo povabili sociologa in političnega komentatorja doktorja Mateja Makaroviča ter novinarja in izdajatelja Spletnega časopisa Petra Jančiča. Komentirala sta tudi aktualno dogajanje, povezano predvsem z bližnjimi volitvami v Evropski parlament. Vabljeni k poslušanju.

Helena Škrlec

politika

Informativni prispevki

VEČ ...|27. 3. 2019
Okrogla miza o migracijah v Murski Soboti

Slovenska Karitas je v ponedeljek, 18. marca 2019 v dvorani Župnije Murska Sobota pripravila okroglo mizo Kaj je dom? Na temo migracij in razvoja iz različnih zornih kotov so spregovorili generalni tajnik Slovenske karitas Cveto Uršič, sestra Slavka Cekuta, sestra Felicitas Nwabueze, Vael Hanuna, Irma Šinkovec in Jana Lampe. Okroglo mizo je povezoval Alen Salihović.Projekt je sofinanciran s strani programa Evropske Unije za Globalno učenje in ozaveščanje javnosti (DEAR) ter Ministrstva za zunanje zadeve RS.

Okrogla miza o migracijah v Murski Soboti

Slovenska Karitas je v ponedeljek, 18. marca 2019 v dvorani Župnije Murska Sobota pripravila okroglo mizo Kaj je dom? Na temo migracij in razvoja iz različnih zornih kotov so spregovorili generalni tajnik Slovenske karitas Cveto Uršič, sestra Slavka Cekuta, sestra Felicitas Nwabueze, Vael Hanuna, Irma Šinkovec in Jana Lampe. Okroglo mizo je povezoval Alen Salihović.Projekt je sofinanciran s strani programa Evropske Unije za Globalno učenje in ozaveščanje javnosti (DEAR) ter Ministrstva za zunanje zadeve RS.

izobraževanjeinfopolitikadružbakaritaskaj je dommigracije

Informativni prispevki

Okrogla miza o migracijah v Murski Soboti
Slovenska Karitas je v ponedeljek, 18. marca 2019 v dvorani Župnije Murska Sobota pripravila okroglo mizo Kaj je dom? Na temo migracij in razvoja iz različnih zornih kotov so spregovorili generalni tajnik Slovenske karitas Cveto Uršič, sestra Slavka Cekuta, sestra Felicitas Nwabueze, Vael Hanuna, Irma Šinkovec in Jana Lampe. Okroglo mizo je povezoval Alen Salihović.Projekt je sofinanciran s strani programa Evropske Unije za Globalno učenje in ozaveščanje javnosti (DEAR) ter Ministrstva za zunanje zadeve RS.
VEČ ...|27. 3. 2019
Okrogla miza o migracijah v Murski Soboti
Slovenska Karitas je v ponedeljek, 18. marca 2019 v dvorani Župnije Murska Sobota pripravila okroglo mizo Kaj je dom? Na temo migracij in razvoja iz različnih zornih kotov so spregovorili generalni tajnik Slovenske karitas Cveto Uršič, sestra Slavka Cekuta, sestra Felicitas Nwabueze, Vael Hanuna, Irma Šinkovec in Jana Lampe. Okroglo mizo je povezoval Alen Salihović.Projekt je sofinanciran s strani programa Evropske Unije za Globalno učenje in ozaveščanje javnosti (DEAR) ter Ministrstva za zunanje zadeve RS.

Alen Salihović

izobraževanjeinfopolitikadružbakaritaskaj je dommigracije

Komentar Časnik.si

VEČ ...|27. 3. 2019
Drago Čepar - Demografska politika: Ali vlada potrebuje daljnogled?

Strahovit primanjkljaj ljudi v delovni starosti bo vsako leto za 10.000 do 15.000 večji, že sedaj pa veže roke gospodarstvu. Poleti smo po radiu slišali, da gostinci zaposlijo vsakega, ki lahko hodi. Podjetja so ponujala nagrado tistemu, ki bi priskrbel določene poklice. Klinike ne obratujejo, ker ni zdravnikov … Plujemo proti ledeni gori, katere vrh je vedno višje nad gladino, kapitan pa, kot na Titaniku, ne gleda naprej, ampak se posveča hitrostnim rekordom. Ne vpraša se, ali bo imel kdo graditi na »dolgoročnih razvojnih temeljih Slovenije«.

Celoten komentar si lahko preberete tukaj.

Drago Čepar - Demografska politika: Ali vlada potrebuje daljnogled?

Strahovit primanjkljaj ljudi v delovni starosti bo vsako leto za 10.000 do 15.000 večji, že sedaj pa veže roke gospodarstvu. Poleti smo po radiu slišali, da gostinci zaposlijo vsakega, ki lahko hodi. Podjetja so ponujala nagrado tistemu, ki bi priskrbel določene poklice. Klinike ne obratujejo, ker ni zdravnikov … Plujemo proti ledeni gori, katere vrh je vedno višje nad gladino, kapitan pa, kot na Titaniku, ne gleda naprej, ampak se posveča hitrostnim rekordom. Ne vpraša se, ali bo imel kdo graditi na »dolgoročnih razvojnih temeljih Slovenije«.

Celoten komentar si lahko preberete tukaj.

komentardružbademografijarodnostpolitika

Komentar Časnik.si

Drago Čepar - Demografska politika: Ali vlada potrebuje daljnogled?
Strahovit primanjkljaj ljudi v delovni starosti bo vsako leto za 10.000 do 15.000 večji, že sedaj pa veže roke gospodarstvu. Poleti smo po radiu slišali, da gostinci zaposlijo vsakega, ki lahko hodi. Podjetja so ponujala nagrado tistemu, ki bi priskrbel določene poklice. Klinike ne obratujejo, ker ni zdravnikov … Plujemo proti ledeni gori, katere vrh je vedno višje nad gladino, kapitan pa, kot na Titaniku, ne gleda naprej, ampak se posveča hitrostnim rekordom. Ne vpraša se, ali bo imel kdo graditi na »dolgoročnih razvojnih temeljih Slovenije«.

Celoten komentar si lahko preberete tukaj.
VEČ ...|27. 3. 2019
Drago Čepar - Demografska politika: Ali vlada potrebuje daljnogled?
Strahovit primanjkljaj ljudi v delovni starosti bo vsako leto za 10.000 do 15.000 večji, že sedaj pa veže roke gospodarstvu. Poleti smo po radiu slišali, da gostinci zaposlijo vsakega, ki lahko hodi. Podjetja so ponujala nagrado tistemu, ki bi priskrbel določene poklice. Klinike ne obratujejo, ker ni zdravnikov … Plujemo proti ledeni gori, katere vrh je vedno višje nad gladino, kapitan pa, kot na Titaniku, ne gleda naprej, ampak se posveča hitrostnim rekordom. Ne vpraša se, ali bo imel kdo graditi na »dolgoročnih razvojnih temeljih Slovenije«.

Celoten komentar si lahko preberete tukaj.

Drago Čepar

komentardružbademografijarodnostpolitika

Od slike do besede

VEČ ...|26. 3. 2019
Keith Lowe: Strah in svoboda

Delo govori o posledicah 2. svetovne vojne. Knjigo založbe Modrijan je odlično prevedla Breda Biščak, ki je bila gostja oddaje.

Keith Lowe: Strah in svoboda

Delo govori o posledicah 2. svetovne vojne. Knjigo založbe Modrijan je odlično prevedla Breda Biščak, ki je bila gostja oddaje.

kulturaizobraževanjepolitikavojnaspomin

Od slike do besede

Keith Lowe: Strah in svoboda
Delo govori o posledicah 2. svetovne vojne. Knjigo založbe Modrijan je odlično prevedla Breda Biščak, ki je bila gostja oddaje.
VEČ ...|26. 3. 2019
Keith Lowe: Strah in svoboda
Delo govori o posledicah 2. svetovne vojne. Knjigo založbe Modrijan je odlično prevedla Breda Biščak, ki je bila gostja oddaje.

Mateja Subotičanec

kulturaizobraževanjepolitikavojnaspomin

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|25. 3. 2019
P. Branko Cestnik o aktualnem v Cerkvi ter o problematiki evtanazije

V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil z nami klaretinec p. Branko Cestnik. Tokratna oddaja je zopet ponudila razmislek o nekaterih temah, ki nas vznemirjajo na Cerkvenem področju. Pater Branko je bil denimo eden od govornikov na shodu moških v Šentvidu. Nekaj minut smo namenili tudi aktualnostim okoli evtanazije.

P. Branko Cestnik o aktualnem v Cerkvi ter o problematiki evtanazije

V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil z nami klaretinec p. Branko Cestnik. Tokratna oddaja je zopet ponudila razmislek o nekaterih temah, ki nas vznemirjajo na Cerkvenem področju. Pater Branko je bil denimo eden od govornikov na shodu moških v Šentvidu. Nekaj minut smo namenili tudi aktualnostim okoli evtanazije.

pogovorpolitikadružbakomentarodnosiduhovnost

Spoznanje več, predsodek manj

P. Branko Cestnik o aktualnem v Cerkvi ter o problematiki evtanazije
V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil z nami klaretinec p. Branko Cestnik. Tokratna oddaja je zopet ponudila razmislek o nekaterih temah, ki nas vznemirjajo na Cerkvenem področju. Pater Branko je bil denimo eden od govornikov na shodu moških v Šentvidu. Nekaj minut smo namenili tudi aktualnostim okoli evtanazije.
VEČ ...|25. 3. 2019
P. Branko Cestnik o aktualnem v Cerkvi ter o problematiki evtanazije
V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil z nami klaretinec p. Branko Cestnik. Tokratna oddaja je zopet ponudila razmislek o nekaterih temah, ki nas vznemirjajo na Cerkvenem področju. Pater Branko je bil denimo eden od govornikov na shodu moških v Šentvidu. Nekaj minut smo namenili tudi aktualnostim okoli evtanazije.

Jože Bartolj

pogovorpolitikadružbakomentarodnosiduhovnost

Komentar Domovina.je

VEČ ...|25. 3. 2019
Rok Čakš: Socialni demokrati od tretje poti do stran poti slovenske politike

V Sloveniji je le nekaj takih strank, ki imajo korenine, vrednotne temelje, organizacijsko strukturo, hierarhično kadrovsko piramido, vzpostavljen sistem političnega izobraževanja, ter medgeneracijski prenos znanja.

Rok Čakš: Socialni demokrati od tretje poti do stran poti slovenske politike

V Sloveniji je le nekaj takih strank, ki imajo korenine, vrednotne temelje, organizacijsko strukturo, hierarhično kadrovsko piramido, vzpostavljen sistem političnega izobraževanja, ter medgeneracijski prenos znanja.

politikakomentardružba

Komentar Domovina.je

Rok Čakš: Socialni demokrati od tretje poti do stran poti slovenske politike
V Sloveniji je le nekaj takih strank, ki imajo korenine, vrednotne temelje, organizacijsko strukturo, hierarhično kadrovsko piramido, vzpostavljen sistem političnega izobraževanja, ter medgeneracijski prenos znanja.
VEČ ...|25. 3. 2019
Rok Čakš: Socialni demokrati od tretje poti do stran poti slovenske politike
V Sloveniji je le nekaj takih strank, ki imajo korenine, vrednotne temelje, organizacijsko strukturo, hierarhično kadrovsko piramido, vzpostavljen sistem političnega izobraževanja, ter medgeneracijski prenos znanja.

Rok Čakš

politikakomentardružba

Iz naših krajev

VEČ ...|23. 3. 2019
Ljubljana, Jesenice, Višnja Gora, Mislinja,

V oddaji smo poročali o praznovanju 90-letnice Jesenic, Hiši kranjske čebele, ki bo čez dve leti zrasla v Višnji Gori, vzpostavitvi največjega lesenega objekta na Koroškem, ki bo služil kot večnamenska dvorana, ter o tem, kako je v hostlih po Sloveniji poskrbljeno za odpadke.

Ljubljana, Jesenice, Višnja Gora, Mislinja,

V oddaji smo poročali o praznovanju 90-letnice Jesenic, Hiši kranjske čebele, ki bo čez dve leti zrasla v Višnji Gori, vzpostavitvi največjega lesenega objekta na Koroškem, ki bo služil kot večnamenska dvorana, ter o tem, kako je v hostlih po Sloveniji poskrbljeno za odpadke.

družbainfopolitika

Iz naših krajev

Ljubljana, Jesenice, Višnja Gora, Mislinja,
V oddaji smo poročali o praznovanju 90-letnice Jesenic, Hiši kranjske čebele, ki bo čez dve leti zrasla v Višnji Gori, vzpostavitvi največjega lesenega objekta na Koroškem, ki bo služil kot večnamenska dvorana, ter o tem, kako je v hostlih po Sloveniji poskrbljeno za odpadke.
VEČ ...|23. 3. 2019
Ljubljana, Jesenice, Višnja Gora, Mislinja,
V oddaji smo poročali o praznovanju 90-letnice Jesenic, Hiši kranjske čebele, ki bo čez dve leti zrasla v Višnji Gori, vzpostavitvi največjega lesenega objekta na Koroškem, ki bo služil kot večnamenska dvorana, ter o tem, kako je v hostlih po Sloveniji poskrbljeno za odpadke.

Andrej Šinko

družbainfopolitika

Komentar tedna

VEČ ...|22. 3. 2019
Sodelovalna graditev prihodnosti ?

Prisluhnili ste komentarju tedna, v katerem se avtor sprašuje, zakaj Resolucija parlamenta EU o evropski zavesti in totalitarizmih pri nas podpore parlamenta še ni doživela, čeprav govori o evropski totalitarni preteklosti in izpostavlja pravice žrtev.

Sodelovalna graditev prihodnosti ?

Prisluhnili ste komentarju tedna, v katerem se avtor sprašuje, zakaj Resolucija parlamenta EU o evropski zavesti in totalitarizmih pri nas podpore parlamenta še ni doživela, čeprav govori o evropski totalitarni preteklosti in izpostavlja pravice žrtev.

komentardružbapolitikainfo

Komentar tedna

Sodelovalna graditev prihodnosti ?
Prisluhnili ste komentarju tedna, v katerem se avtor sprašuje, zakaj Resolucija parlamenta EU o evropski zavesti in totalitarizmih pri nas podpore parlamenta še ni doživela, čeprav govori o evropski totalitarni preteklosti in izpostavlja pravice žrtev.
VEČ ...|22. 3. 2019
Sodelovalna graditev prihodnosti ?
Prisluhnili ste komentarju tedna, v katerem se avtor sprašuje, zakaj Resolucija parlamenta EU o evropski zavesti in totalitarizmih pri nas podpore parlamenta še ni doživela, čeprav govori o evropski totalitarni preteklosti in izpostavlja pravice žrtev.

Janez Juhant

komentardružbapolitikainfo

Informativni prispevki

VEČ ...|22. 3. 2019
Ne manj bolnikov, ampak več časa zanje, pravijo družinski zdravniki

Opozorila, da so družinski zdravniki preobremenjeni, se vrstijo že dalj časa. Nov splošni dogovor v zdravstvu za letos njihovega položaja ni izboljšal, prav nasprotno, mnogi poudarjajo, da je so pogoji zdaj še slabši in da je dodatno ogrožena strokovnost. Težave so trenutno največje na Štajerskem in Gorenjskem, v Celju družinski zdravniki grozijo z odpovedmi, v Kranju zaradi več odhodov družinskih zdravnikov v zadnjem času ne vidijo dolgoročne rešitve. Ali grozi razpad sistema? Poklicali smo družinsko zdravnico dr. Neno Kopčavar Guček.

Ne manj bolnikov, ampak več časa zanje, pravijo družinski zdravniki

Opozorila, da so družinski zdravniki preobremenjeni, se vrstijo že dalj časa. Nov splošni dogovor v zdravstvu za letos njihovega položaja ni izboljšal, prav nasprotno, mnogi poudarjajo, da je so pogoji zdaj še slabši in da je dodatno ogrožena strokovnost. Težave so trenutno največje na Štajerskem in Gorenjskem, v Celju družinski zdravniki grozijo z odpovedmi, v Kranju zaradi več odhodov družinskih zdravnikov v zadnjem času ne vidijo dolgoročne rešitve. Ali grozi razpad sistema? Poklicali smo družinsko zdravnico dr. Neno Kopčavar Guček.

infopogovorpolitikazdravstvo

Informativni prispevki

Ne manj bolnikov, ampak več časa zanje, pravijo družinski zdravniki
Opozorila, da so družinski zdravniki preobremenjeni, se vrstijo že dalj časa. Nov splošni dogovor v zdravstvu za letos njihovega položaja ni izboljšal, prav nasprotno, mnogi poudarjajo, da je so pogoji zdaj še slabši in da je dodatno ogrožena strokovnost. Težave so trenutno največje na Štajerskem in Gorenjskem, v Celju družinski zdravniki grozijo z odpovedmi, v Kranju zaradi več odhodov družinskih zdravnikov v zadnjem času ne vidijo dolgoročne rešitve. Ali grozi razpad sistema? Poklicali smo družinsko zdravnico dr. Neno Kopčavar Guček.
VEČ ...|22. 3. 2019
Ne manj bolnikov, ampak več časa zanje, pravijo družinski zdravniki
Opozorila, da so družinski zdravniki preobremenjeni, se vrstijo že dalj časa. Nov splošni dogovor v zdravstvu za letos njihovega položaja ni izboljšal, prav nasprotno, mnogi poudarjajo, da je so pogoji zdaj še slabši in da je dodatno ogrožena strokovnost. Težave so trenutno največje na Štajerskem in Gorenjskem, v Celju družinski zdravniki grozijo z odpovedmi, v Kranju zaradi več odhodov družinskih zdravnikov v zadnjem času ne vidijo dolgoročne rešitve. Ali grozi razpad sistema? Poklicali smo družinsko zdravnico dr. Neno Kopčavar Guček.

Helena Škrlec

infopogovorpolitikazdravstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|21. 3. 2019
Jambrek: Nemci ne bodo plačevali slovenskih korupcijskih škandalo v zdravstvu

Socialna pravičnost v Evropski uniji je utopija. To je v razpravi, ki jo je pripravila Katedrala svobode, poudaril profesor Žiga Turk. Z njim se strinja tudi pobudnik tega zbora intelektualcev Peter Jambrek, ki je opozoril, da ni mogoče pričakovati, da bodo v luči socialnih transferjev Nemci plačevali slovenske korupcijske škandale v zdravstvu. Z obema se je pogovarjal Alen Salihović.

Jambrek: Nemci ne bodo plačevali slovenskih korupcijskih škandalo v zdravstvu

Socialna pravičnost v Evropski uniji je utopija. To je v razpravi, ki jo je pripravila Katedrala svobode, poudaril profesor Žiga Turk. Z njim se strinja tudi pobudnik tega zbora intelektualcev Peter Jambrek, ki je opozoril, da ni mogoče pričakovati, da bodo v luči socialnih transferjev Nemci plačevali slovenske korupcijske škandale v zdravstvu. Z obema se je pogovarjal Alen Salihović.

infoizobraževanjepolitikapogovorodnosiEU

Informativni prispevki

Jambrek: Nemci ne bodo plačevali slovenskih korupcijskih škandalo v zdravstvu
Socialna pravičnost v Evropski uniji je utopija. To je v razpravi, ki jo je pripravila Katedrala svobode, poudaril profesor Žiga Turk. Z njim se strinja tudi pobudnik tega zbora intelektualcev Peter Jambrek, ki je opozoril, da ni mogoče pričakovati, da bodo v luči socialnih transferjev Nemci plačevali slovenske korupcijske škandale v zdravstvu. Z obema se je pogovarjal Alen Salihović.
VEČ ...|21. 3. 2019
Jambrek: Nemci ne bodo plačevali slovenskih korupcijskih škandalo v zdravstvu
Socialna pravičnost v Evropski uniji je utopija. To je v razpravi, ki jo je pripravila Katedrala svobode, poudaril profesor Žiga Turk. Z njim se strinja tudi pobudnik tega zbora intelektualcev Peter Jambrek, ki je opozoril, da ni mogoče pričakovati, da bodo v luči socialnih transferjev Nemci plačevali slovenske korupcijske škandale v zdravstvu. Z obema se je pogovarjal Alen Salihović.

Alen Salihović

infoizobraževanjepolitikapogovorodnosiEU

Informativni prispevki

VEČ ...|20. 3. 2019
Prve naloge novega nuncija v Celju in Novem mestu

Prva večja naloga novega nuncija v Sloveniji, nadškofa Jean-Marija Speicha, ki ga je papež na to mesto imenoval včeraj, bo iskanje kandidata za novega celjskega in novega novomeškega škofa. Kakšne naloge ga še čakajo, je pojasnil mag. kanonskega prava Sebastijan Valentan.

Prve naloge novega nuncija v Celju in Novem mestu

Prva večja naloga novega nuncija v Sloveniji, nadškofa Jean-Marija Speicha, ki ga je papež na to mesto imenoval včeraj, bo iskanje kandidata za novega celjskega in novega novomeškega škofa. Kakšne naloge ga še čakajo, je pojasnil mag. kanonskega prava Sebastijan Valentan.

papežpogovorinfopolitikadružba

Informativni prispevki

Prve naloge novega nuncija v Celju in Novem mestu
Prva večja naloga novega nuncija v Sloveniji, nadškofa Jean-Marija Speicha, ki ga je papež na to mesto imenoval včeraj, bo iskanje kandidata za novega celjskega in novega novomeškega škofa. Kakšne naloge ga še čakajo, je pojasnil mag. kanonskega prava Sebastijan Valentan.
VEČ ...|20. 3. 2019
Prve naloge novega nuncija v Celju in Novem mestu
Prva večja naloga novega nuncija v Sloveniji, nadškofa Jean-Marija Speicha, ki ga je papež na to mesto imenoval včeraj, bo iskanje kandidata za novega celjskega in novega novomeškega škofa. Kakšne naloge ga še čakajo, je pojasnil mag. kanonskega prava Sebastijan Valentan.

Marta Jerebič

papežpogovorinfopolitikadružba

Informativni prispevki

VEČ ...|20. 3. 2019
Novinar dr. Jože Možina o vzporednici afere Depala vas z današnjo politično sliko

Pred 25 leti, 20. marca 1994, je z aretacijo tajnega policijskega sodelavca Milana Smolnikarja, ki so jo izvedli pripadniki ministrstva za obrambo, izbruhnila afera Depala vas. Izvedli so jo štirje pripadniki Slovenske vojske, ki so pri Smolnikarju odkrili zaupne dokumente. Pozneje se je izkazalo, do so bili dokumenti načrtno ponarejeni in da je šlo za spopad dveh političnih opcij. Zaradi afere je predsednik vlade Janez Drnovšek razrešil takratnega ministra za obrambo Janeza Janšo, kar je državni zbor podprl. Primer je bil na sodišču, a po desetih letih je zadeva zastarala in primer se je končal brez pravnomočne sodbe. Podrobno je to zgodbo raziskoval novinar dr. Jože Možina, ki je pripravil poseben dokumentarni film Urok Depale vasi.

Novinar dr. Jože Možina o vzporednici afere Depala vas z današnjo politično sliko

Pred 25 leti, 20. marca 1994, je z aretacijo tajnega policijskega sodelavca Milana Smolnikarja, ki so jo izvedli pripadniki ministrstva za obrambo, izbruhnila afera Depala vas. Izvedli so jo štirje pripadniki Slovenske vojske, ki so pri Smolnikarju odkrili zaupne dokumente. Pozneje se je izkazalo, do so bili dokumenti načrtno ponarejeni in da je šlo za spopad dveh političnih opcij. Zaradi afere je predsednik vlade Janez Drnovšek razrešil takratnega ministra za obrambo Janeza Janšo, kar je državni zbor podprl. Primer je bil na sodišču, a po desetih letih je zadeva zastarala in primer se je končal brez pravnomočne sodbe. Podrobno je to zgodbo raziskoval novinar dr. Jože Možina, ki je pripravil poseben dokumentarni film Urok Depale vasi.

infopolitikadepala vasjože možinakomentarslovenija

Informativni prispevki

Novinar dr. Jože Možina o vzporednici afere Depala vas z današnjo politično sliko
Pred 25 leti, 20. marca 1994, je z aretacijo tajnega policijskega sodelavca Milana Smolnikarja, ki so jo izvedli pripadniki ministrstva za obrambo, izbruhnila afera Depala vas. Izvedli so jo štirje pripadniki Slovenske vojske, ki so pri Smolnikarju odkrili zaupne dokumente. Pozneje se je izkazalo, do so bili dokumenti načrtno ponarejeni in da je šlo za spopad dveh političnih opcij. Zaradi afere je predsednik vlade Janez Drnovšek razrešil takratnega ministra za obrambo Janeza Janšo, kar je državni zbor podprl. Primer je bil na sodišču, a po desetih letih je zadeva zastarala in primer se je končal brez pravnomočne sodbe. Podrobno je to zgodbo raziskoval novinar dr. Jože Možina, ki je pripravil poseben dokumentarni film Urok Depale vasi.
VEČ ...|20. 3. 2019
Novinar dr. Jože Možina o vzporednici afere Depala vas z današnjo politično sliko
Pred 25 leti, 20. marca 1994, je z aretacijo tajnega policijskega sodelavca Milana Smolnikarja, ki so jo izvedli pripadniki ministrstva za obrambo, izbruhnila afera Depala vas. Izvedli so jo štirje pripadniki Slovenske vojske, ki so pri Smolnikarju odkrili zaupne dokumente. Pozneje se je izkazalo, do so bili dokumenti načrtno ponarejeni in da je šlo za spopad dveh političnih opcij. Zaradi afere je predsednik vlade Janez Drnovšek razrešil takratnega ministra za obrambo Janeza Janšo, kar je državni zbor podprl. Primer je bil na sodišču, a po desetih letih je zadeva zastarala in primer se je končal brez pravnomočne sodbe. Podrobno je to zgodbo raziskoval novinar dr. Jože Možina, ki je pripravil poseben dokumentarni film Urok Depale vasi.

Alen Salihović

infopolitikadepala vasjože možinakomentarslovenija

Komentar Časnik.si

VEČ ...|20. 3. 2019
Toni Mrvič: Prav je, da govorimo na glas, tudi za ceno blokiranja na FB

Pred dnevi nas je presenetila novica o terorističnem napadu na muslimanske vernike v Novi Zelandiji. Danes v nizozemskem Utrechtu. Grozno! Nedopustiljivo! Vredno vsakega obsojanja! Vendar ne pričakovano. Nasilje porodi nasilje, in če ga ne ustavimo, se bo nadaljevalo.

Toni Mrvič: Prav je, da govorimo na glas, tudi za ceno blokiranja na FB

Pred dnevi nas je presenetila novica o terorističnem napadu na muslimanske vernike v Novi Zelandiji. Danes v nizozemskem Utrechtu. Grozno! Nedopustiljivo! Vredno vsakega obsojanja! Vendar ne pričakovano. Nasilje porodi nasilje, in če ga ne ustavimo, se bo nadaljevalo.

politikakomentar

Komentar Časnik.si

Toni Mrvič: Prav je, da govorimo na glas, tudi za ceno blokiranja na FB
Pred dnevi nas je presenetila novica o terorističnem napadu na muslimanske vernike v Novi Zelandiji. Danes v nizozemskem Utrechtu. Grozno! Nedopustiljivo! Vredno vsakega obsojanja! Vendar ne pričakovano. Nasilje porodi nasilje, in če ga ne ustavimo, se bo nadaljevalo.
VEČ ...|20. 3. 2019
Toni Mrvič: Prav je, da govorimo na glas, tudi za ceno blokiranja na FB
Pred dnevi nas je presenetila novica o terorističnem napadu na muslimanske vernike v Novi Zelandiji. Danes v nizozemskem Utrechtu. Grozno! Nedopustiljivo! Vredno vsakega obsojanja! Vendar ne pričakovano. Nasilje porodi nasilje, in če ga ne ustavimo, se bo nadaljevalo.

Toni Mrvič

politikakomentar

Informativni prispevki

VEČ ...|19. 3. 2019
Veteranske organizacije nekdanjega režima od države prejele več kot 600 tisoč evrov

11 društev in zvez, ki delujejo na področju vojnih veteranov, si bo razdelilo 1,5 milijona evrov. Več kot 600 tisočakov bodo prejela društva, ki z osamosvojitvijo nimajo nič. Po besedah predsednika Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Aleša Hojsa gre za veliko anomalijo v sistemu.

Veteranske organizacije nekdanjega režima od države prejele več kot 600 tisoč evrov

11 društev in zvez, ki delujejo na področju vojnih veteranov, si bo razdelilo 1,5 milijona evrov. Več kot 600 tisočakov bodo prejela društva, ki z osamosvojitvijo nimajo nič. Po besedah predsednika Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Aleša Hojsa gre za veliko anomalijo v sistemu.

infopolitikaveteranske organizacije

Informativni prispevki

Veteranske organizacije nekdanjega režima od države prejele več kot 600 tisoč evrov
11 društev in zvez, ki delujejo na področju vojnih veteranov, si bo razdelilo 1,5 milijona evrov. Več kot 600 tisočakov bodo prejela društva, ki z osamosvojitvijo nimajo nič. Po besedah predsednika Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Aleša Hojsa gre za veliko anomalijo v sistemu.
VEČ ...|19. 3. 2019
Veteranske organizacije nekdanjega režima od države prejele več kot 600 tisoč evrov
11 društev in zvez, ki delujejo na področju vojnih veteranov, si bo razdelilo 1,5 milijona evrov. Več kot 600 tisočakov bodo prejela društva, ki z osamosvojitvijo nimajo nič. Po besedah predsednika Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Aleša Hojsa gre za veliko anomalijo v sistemu.

Alen Salihović

infopolitikaveteranske organizacije

Spoznanje več predsodek manj

VEČ ...|18. 3. 2019
Ustavni sodnik ddr. Jaklič o imenovanju sodnikov, brexitu in potrebah po spremembah v Sloveniji

Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič je v tokratni oddaji komentiral sodni svet in imenovanje sodnikov, besede Miroslava Mozetiča o potrebah po spremembah v Sloveniji, brexit, stanje v Evropski uniji in obvezno članstvo v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije.

Ustavni sodnik ddr. Jaklič o imenovanju sodnikov, brexitu in potrebah po spremembah v Sloveniji

Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič je v tokratni oddaji komentiral sodni svet in imenovanje sodnikov, besede Miroslava Mozetiča o potrebah po spremembah v Sloveniji, brexit, stanje v Evropski uniji in obvezno članstvo v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije.

jakličustavni sodnikinfoizobraževanjesvpmpolitikapogovordružba

Spoznanje več predsodek manj

Ustavni sodnik ddr. Jaklič o imenovanju sodnikov, brexitu in potrebah po spremembah v Sloveniji
Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič je v tokratni oddaji komentiral sodni svet in imenovanje sodnikov, besede Miroslava Mozetiča o potrebah po spremembah v Sloveniji, brexit, stanje v Evropski uniji in obvezno članstvo v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije.
VEČ ...|18. 3. 2019
Ustavni sodnik ddr. Jaklič o imenovanju sodnikov, brexitu in potrebah po spremembah v Sloveniji
Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič je v tokratni oddaji komentiral sodni svet in imenovanje sodnikov, besede Miroslava Mozetiča o potrebah po spremembah v Sloveniji, brexit, stanje v Evropski uniji in obvezno članstvo v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije.

Alen Salihović

jakličustavni sodnikinfoizobraževanjesvpmpolitikapogovordružba

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 3. 2019
V zgodbi o brexitu je še veliko neznank

Voditelji članic Evropske unije bodo po vsej verjetnosti na spomladanskem vrhu v Bruslju odločali o preložitvi brexita. Neznank je veliko. Poklicali smo geopolitičnega analitika dr. Larisa Gaiserja.

V zgodbi o brexitu je še veliko neznank

Voditelji članic Evropske unije bodo po vsej verjetnosti na spomladanskem vrhu v Bruslju odločali o preložitvi brexita. Neznank je veliko. Poklicali smo geopolitičnega analitika dr. Larisa Gaiserja.

infokomentarpolitikapogovor

Informativni prispevki

V zgodbi o brexitu je še veliko neznank
Voditelji članic Evropske unije bodo po vsej verjetnosti na spomladanskem vrhu v Bruslju odločali o preložitvi brexita. Neznank je veliko. Poklicali smo geopolitičnega analitika dr. Larisa Gaiserja.
VEČ ...|18. 3. 2019
V zgodbi o brexitu je še veliko neznank
Voditelji članic Evropske unije bodo po vsej verjetnosti na spomladanskem vrhu v Bruslju odločali o preložitvi brexita. Neznank je veliko. Poklicali smo geopolitičnega analitika dr. Larisa Gaiserja.

Helena Škrlec

infokomentarpolitikapogovor

Komentar Domovina.je

VEČ ...|18. 3. 2019
Ivo Piry: Nastopači marionetne vlade

Večkrat lahko preberemo, da je pri nas država ugrabljena, da nam vlada globoka država ipd. Vsa ta imenovanja trenutnega stanja mlade slovenske države lahko obogatimo tudi z nekaterimi političnimi pojmi iz polpretekle zgodovine. Eden takih je tudi marionetna vlada. Komentira gostujoči avtor mag. Ivo Piry.

Ivo Piry: Nastopači marionetne vlade

Večkrat lahko preberemo, da je pri nas država ugrabljena, da nam vlada globoka država ipd. Vsa ta imenovanja trenutnega stanja mlade slovenske države lahko obogatimo tudi z nekaterimi političnimi pojmi iz polpretekle zgodovine. Eden takih je tudi marionetna vlada. Komentira gostujoči avtor mag. Ivo Piry.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Ivo Piry: Nastopači marionetne vlade
Večkrat lahko preberemo, da je pri nas država ugrabljena, da nam vlada globoka država ipd. Vsa ta imenovanja trenutnega stanja mlade slovenske države lahko obogatimo tudi z nekaterimi političnimi pojmi iz polpretekle zgodovine. Eden takih je tudi marionetna vlada. Komentira gostujoči avtor mag. Ivo Piry.
VEČ ...|18. 3. 2019
Ivo Piry: Nastopači marionetne vlade
Večkrat lahko preberemo, da je pri nas država ugrabljena, da nam vlada globoka država ipd. Vsa ta imenovanja trenutnega stanja mlade slovenske države lahko obogatimo tudi z nekaterimi političnimi pojmi iz polpretekle zgodovine. Eden takih je tudi marionetna vlada. Komentira gostujoči avtor mag. Ivo Piry.

Ivo Piry

komentarpolitikadružba

Iz naših krajev

VEČ ...|16. 3. 2019
Koper, Vojnik, Hajdina, Lož

Poročali smo o problemih povezanih z ladijskim prometom v slovenskem morju, pogostih onesnaženjih podzemnih jezer v Križni jami pri Ložu in kako se tega loteva država, gradnji novega vrtca v občini Vojnik ter o tem, da se središče vasi Skórba v župniji Hajdina poteguje za nagrado največjega portala za arhitekturo.

Koper, Vojnik, Hajdina, Lož

Poročali smo o problemih povezanih z ladijskim prometom v slovenskem morju, pogostih onesnaženjih podzemnih jezer v Križni jami pri Ložu in kako se tega loteva država, gradnji novega vrtca v občini Vojnik ter o tem, da se središče vasi Skórba v župniji Hajdina poteguje za nagrado največjega portala za arhitekturo.

družbainfopolitika

Iz naših krajev

Koper, Vojnik, Hajdina, Lož
Poročali smo o problemih povezanih z ladijskim prometom v slovenskem morju, pogostih onesnaženjih podzemnih jezer v Križni jami pri Ložu in kako se tega loteva država, gradnji novega vrtca v občini Vojnik ter o tem, da se središče vasi Skórba v župniji Hajdina poteguje za nagrado največjega portala za arhitekturo.
VEČ ...|16. 3. 2019
Koper, Vojnik, Hajdina, Lož
Poročali smo o problemih povezanih z ladijskim prometom v slovenskem morju, pogostih onesnaženjih podzemnih jezer v Križni jami pri Ložu in kako se tega loteva država, gradnji novega vrtca v občini Vojnik ter o tem, da se središče vasi Skórba v župniji Hajdina poteguje za nagrado največjega portala za arhitekturo.

Andrej Šinko

družbainfopolitika

Komentar tedna

VEČ ...|15. 3. 2019
Civilizacijski napredek ali regresija

Prisluhnili ste komentarju aktualnega političnega dogajanja.

Civilizacijski napredek ali regresija

Prisluhnili ste komentarju aktualnega političnega dogajanja.

komentardružbapolitikaodnosi

Komentar tedna

Civilizacijski napredek ali regresija
Prisluhnili ste komentarju aktualnega političnega dogajanja.
VEČ ...|15. 3. 2019
Civilizacijski napredek ali regresija
Prisluhnili ste komentarju aktualnega političnega dogajanja.

Ivan Štuhec

komentardružbapolitikaodnosi

Priporočamo
|
Aktualno

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|15. 4. 2019
Sovražni govor in dodeljevanje sodnikov

V oddaji smo gostili vrhovno sodnico in sodnika Barbaro Zobec in Jana Zobca. Z njima smo se pogovarjali o pogosto omenjenem sovražnem govoru in dodeljevanju sodnikov.

Sovražni govor in dodeljevanje sodnikov

V oddaji smo gostili vrhovno sodnico in sodnika Barbaro Zobec in Jana Zobca. Z njima smo se pogovarjali o pogosto omenjenem sovražnem govoru in dodeljevanju sodnikov.

Alen Salihović

pogovordružbapolitika

Globine

VEČ ...|12. 3. 2019
O sektah in kultu

Tokratna tema je odprla vpšranja o cerkvenih verskih skupnostih, kultih in sektah. Zakaj je slednjih na tisoče po svetu in kako pravzaprav nastanejo? Kakšna je njihova zgodovina znotraj krščanstva in kakšne kulte goji današnji človek? Z nami bil jezuit p. Damjan Ristić.

O sektah in kultu

Tokratna tema je odprla vpšranja o cerkvenih verskih skupnostih, kultih in sektah. Zakaj je slednjih na tisoče po svetu in kako pravzaprav nastanejo? Kakšna je njihova zgodovina znotraj krščanstva in kakšne kulte goji današnji človek? Z nami bil jezuit p. Damjan Ristić.

Blaž Lesnik

duhovnostizobraževanjesektakult

Radijski misijon 2019

VEČ ...|13. 4. 2019
Večerni pogovor: Bil sem izgubljen in Si me našel

V sklepnem misijonskem večernem pogovoru na temo Bil sem izgubljen in Si me našel smo govorili z župnikom Damijanom Mlinaričem, Vesno Rak iz Neokatehumenata, Klemenom Plejičem iz Karitas, ki je ozdravljen odvisnik in Elizabeto Milunić iz skupnosti Deli Jezusa. Spregovorili so skozi svoje življenjske izkušnje, kje so spoznali in srečali Jezusa ter z njim polneje zaživeli.

Večerni pogovor: Bil sem izgubljen in Si me našel

V sklepnem misijonskem večernem pogovoru na temo Bil sem izgubljen in Si me našel smo govorili z župnikom Damijanom Mlinaričem, Vesno Rak iz Neokatehumenata, Klemenom Plejičem iz Karitas, ki je ozdravljen odvisnik in Elizabeto Milunić iz skupnosti Deli Jezusa. Spregovorili so skozi svoje življenjske izkušnje, kje so spoznali in srečali Jezusa ter z njim polneje zaživeli.

Nataša Ličen

Radijski misijon 2019duhovnostpogovor

Kmetijska oddaja

VEČ ...|14. 4. 2019
Bodo poskočile tudi odkupne cene mesa? Vse o pridelavi fižola!

V nedeljski kmetijski oddaji smo se spraševali ali se bodo dvignile tudi odkupne cene mesa, potem ko smo priča izjemnemu skoku borznih cen. Damjana Ilijaš, svetovalka specialistka s KGZ Ljubljana pa je predstavila pridelavo fižola.

Bodo poskočile tudi odkupne cene mesa? Vse o pridelavi fižola!

V nedeljski kmetijski oddaji smo se spraševali ali se bodo dvignile tudi odkupne cene mesa, potem ko smo priča izjemnemu skoku borznih cen. Damjana Ilijaš, svetovalka specialistka s KGZ Ljubljana pa je predstavila pridelavo fižola.

Robert Božič

kmetijstvoizobraževanjenarava

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|14. 4. 2019
30 let Dober dan, Koroška

Predsednik Pahor podelil državna odlikovanja predstavnikom manjšin, dežela Koroška odlikovala zakonca Katz, stebra kulturnega življenja v Žvabku, 30 let televizijske oddaje Dober dan, Koroška, v Buenos Airesu se je sestal medorganizacijski svet.

30 let Dober dan, Koroška

Predsednik Pahor podelil državna odlikovanja predstavnikom manjšin, dežela Koroška odlikovala zakonca Katz, stebra kulturnega življenja v Žvabku, 30 let televizijske oddaje Dober dan, Koroška, v Buenos Airesu se je sestal medorganizacijski svet.

Matjaž Merljak

rojakiinfokoroškaargentina

Kulturni utrinki

VEČ ...|19. 4. 2019
Knjiga Jelke Reichamn ob njeni 80 letnici

Založba Mladinska knjiga je prestavila knjigo z naslovom Rasla je Jelka, ki je izšla ob 80 letnici ilustratorke Jelke Reichman. Gre za knjigo poezije, ki predstavlja pesmi, ki jih je Reichmanova ilustrirala v več kot 50 letih ustvarjalne poti.

Knjiga Jelke Reichamn ob njeni 80 letnici

Založba Mladinska knjiga je prestavila knjigo z naslovom Rasla je Jelka, ki je izšla ob 80 letnici ilustratorke Jelke Reichman. Gre za knjigo poezije, ki predstavlja pesmi, ki jih je Reichmanova ilustrirala v več kot 50 letih ustvarjalne poti.

Jože Bartolj

Jelka Reichamn

Svetovalnica

VEČ ...|19. 4. 2019
Velikonočni prazniki

Z nami je bil župnik s Police pri Grosupljem Jože Plut. Tema so bili prazniki. Kako se jih spominja iz otroštva in kako jih obhaja danes kot duhovnik.

Velikonočni prazniki

Z nami je bil župnik s Police pri Grosupljem Jože Plut. Tema so bili prazniki. Kako se jih spominja iz otroštva in kako jih obhaja danes kot duhovnik.

Nataša Ličen

pogovorduhovnost

Duhovna misel

VEČ ...|19. 4. 2019
Tabernakelj. Prazen. Brez Boga.

VELIKI PETEK, dan Gospodovega trpljenja

Tabernakelj. Prazen. Brez Boga.

VELIKI PETEK, dan Gospodovega trpljenja

Gregor Čušin

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|19. 4. 2019
Žalostni del

Molili so radijski sodelavci. Molitev je vodil bolniški župnik Miro Šlibar.

Žalostni del

Molili so radijski sodelavci. Molitev je vodil bolniški župnik Miro Šlibar.

Radio Ognjišče

duhovnost

Svetnik dneva

VEČ ...|19. 4. 2019
Sv. Leon IX

Sv. Leon IX

Jure Sešek

duhovnost