Naš gost

VEČ ...|27. 2. 2021
Dr. Anton Jeglič

V sobotnem popoldnevu smo gostili upokojenega profesorja elektrotehnike, izumitelja in navdušenega gornika, ki je pri svojih 85-ih letih še vedno aktiven tudi v gorah. Dr. Anton Jeglič je bil eden od pobudnikov za oživitev Zveze gorniških klubov dr. Henrika Tume, ki nadaljuje stoletno tradicijo skalaštva.

Dr. Anton Jeglič

V sobotnem popoldnevu smo gostili upokojenega profesorja elektrotehnike, izumitelja in navdušenega gornika, ki je pri svojih 85-ih letih še vedno aktiven tudi v gorah. Dr. Anton Jeglič je bil eden od pobudnikov za oživitev Zveze gorniških klubov dr. Henrika Tume, ki nadaljuje stoletno tradicijo skalaštva.

gorealpinizemelektrotehnikaizumimedicinanaravapolitika

Naš gost

Dr. Anton Jeglič

V sobotnem popoldnevu smo gostili upokojenega profesorja elektrotehnike, izumitelja in navdušenega gornika, ki je pri svojih 85-ih letih še vedno aktiven tudi v gorah. Dr. Anton Jeglič je bil eden od pobudnikov za oživitev Zveze gorniških klubov dr. Henrika Tume, ki nadaljuje stoletno tradicijo skalaštva.

VEČ ...|27. 2. 2021
Dr. Anton Jeglič

V sobotnem popoldnevu smo gostili upokojenega profesorja elektrotehnike, izumitelja in navdušenega gornika, ki je pri svojih 85-ih letih še vedno aktiven tudi v gorah. Dr. Anton Jeglič je bil eden od pobudnikov za oživitev Zveze gorniških klubov dr. Henrika Tume, ki nadaljuje stoletno tradicijo skalaštva.

Blaž Lesnik

gorealpinizemelektrotehnikaizumimedicinanaravapolitika

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|22. 2. 2021
P. Branko Cestnik o sproščanju ukrepov in pripravi na veliko noč

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo gostili mag. Branka Cestnika. Tokrat smo govorili o popuščanju epidemije in o obetih za praznovanje Velike noči. Prav tako o uporu in uporništvu, kot slovenskem mitu, o tem je p. Branko pisal v uvodniku novega Ognjišča.

P. Branko Cestnik o sproščanju ukrepov in pripravi na veliko noč

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo gostili mag. Branka Cestnika. Tokrat smo govorili o popuščanju epidemije in o obetih za praznovanje Velike noči. Prav tako o uporu in uporništvu, kot slovenskem mitu, o tem je p. Branko pisal v uvodniku novega Ognjišča.

politikadružbakomentar

Spoznanje več, predsodek manj

P. Branko Cestnik o sproščanju ukrepov in pripravi na veliko noč

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo gostili mag. Branka Cestnika. Tokrat smo govorili o popuščanju epidemije in o obetih za praznovanje Velike noči. Prav tako o uporu in uporništvu, kot slovenskem mitu, o tem je p. Branko pisal v uvodniku novega Ognjišča.

VEČ ...|22. 2. 2021
P. Branko Cestnik o sproščanju ukrepov in pripravi na veliko noč

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo gostili mag. Branka Cestnika. Tokrat smo govorili o popuščanju epidemije in o obetih za praznovanje Velike noči. Prav tako o uporu in uporništvu, kot slovenskem mitu, o tem je p. Branko pisal v uvodniku novega Ognjišča.

Radio Ognjišče

politikadružbakomentar

Komentar tedna

VEČ ...|19. 2. 2021
Ivan Štuhec: Rdeči kot purman

Vsi iz koalicije ustavnega loka in njihovi propagandisti so se v pustni torek zbudili rdeči kot purman. Za urbane bicikliste naj povem, da se je v kmečkem okolju uporabljala ta primerjava za nekoga, ki se je razjezil in mu je kri udarila v glavo. Tak je bil rdeč kot purman, ki se je hud in ves našopirjen zaganja v tarčo. Koalicija ustavnega loka se je šopirila od jeseni naprej a je zgrešila tarčo. Puščica je odfrčala mimo Janeza Janše, ker je Karel slabo meril ali pa preslabo napel lok. Ker tarča ni padla, so od jeze pordečeli …

Ivan Štuhec: Rdeči kot purman

Vsi iz koalicije ustavnega loka in njihovi propagandisti so se v pustni torek zbudili rdeči kot purman. Za urbane bicikliste naj povem, da se je v kmečkem okolju uporabljala ta primerjava za nekoga, ki se je razjezil in mu je kri udarila v glavo. Tak je bil rdeč kot purman, ki se je hud in ves našopirjen zaganja v tarčo. Koalicija ustavnega loka se je šopirila od jeseni naprej a je zgrešila tarčo. Puščica je odfrčala mimo Janeza Janše, ker je Karel slabo meril ali pa preslabo napel lok. Ker tarča ni padla, so od jeze pordečeli …

komentardružbapolitika

Komentar tedna

Ivan Štuhec: Rdeči kot purman

Vsi iz koalicije ustavnega loka in njihovi propagandisti so se v pustni torek zbudili rdeči kot purman. Za urbane bicikliste naj povem, da se je v kmečkem okolju uporabljala ta primerjava za nekoga, ki se je razjezil in mu je kri udarila v glavo. Tak je bil rdeč kot purman, ki se je hud in ves našopirjen zaganja v tarčo. Koalicija ustavnega loka se je šopirila od jeseni naprej a je zgrešila tarčo. Puščica je odfrčala mimo Janeza Janše, ker je Karel slabo meril ali pa preslabo napel lok. Ker tarča ni padla, so od jeze pordečeli …

VEČ ...|19. 2. 2021
Ivan Štuhec: Rdeči kot purman

Vsi iz koalicije ustavnega loka in njihovi propagandisti so se v pustni torek zbudili rdeči kot purman. Za urbane bicikliste naj povem, da se je v kmečkem okolju uporabljala ta primerjava za nekoga, ki se je razjezil in mu je kri udarila v glavo. Tak je bil rdeč kot purman, ki se je hud in ves našopirjen zaganja v tarčo. Koalicija ustavnega loka se je šopirila od jeseni naprej a je zgrešila tarčo. Puščica je odfrčala mimo Janeza Janše, ker je Karel slabo meril ali pa preslabo napel lok. Ker tarča ni padla, so od jeze pordečeli …

Ivan Štuhec

komentardružbapolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|17. 2. 2021
Od nemoči k moči podeželja - tokrat na Gorenjskem!

Na Zvezi slovenske podeželske mladine bodo jutri pripravili že tretje srečanje z naslovom Nemoč podeželja. Tokrat bo namenjeno mladim na širšem območju gorenjske pravi Anja Mager.

Od nemoči k moči podeželja - tokrat na Gorenjskem!

Na Zvezi slovenske podeželske mladine bodo jutri pripravili že tretje srečanje z naslovom Nemoč podeželja. Tokrat bo namenjeno mladim na širšem območju gorenjske pravi Anja Mager.

kmetijstvosvetovanjepolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

Od nemoči k moči podeželja - tokrat na Gorenjskem!

Na Zvezi slovenske podeželske mladine bodo jutri pripravili že tretje srečanje z naslovom Nemoč podeželja. Tokrat bo namenjeno mladim na širšem območju gorenjske pravi Anja Mager.

VEČ ...|17. 2. 2021
Od nemoči k moči podeželja - tokrat na Gorenjskem!

Na Zvezi slovenske podeželske mladine bodo jutri pripravili že tretje srečanje z naslovom Nemoč podeželja. Tokrat bo namenjeno mladim na širšem območju gorenjske pravi Anja Mager.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjepolitika

Informativne oddaje

VEČ ...|17. 2. 2021
Utrip dneva dne 17. 2.

  • Papež ob začetku posta: Zdaj je čas, da se vrnemo k Bogu. Katero od postnih spodbud boste izbrali?
  • Pritisk na bolnišnice se zmanjšuje; dodatnega sproščanja omejitev še ni pričakovati.
  • Ta in naslednji mesec bo v Sloveniji razdeljenih 260 tisoč odmerkov cepiva.
  • Janez Poklukar korak bližje, da postane 20. minister za zdravje v tridesetletni zgodovini Slovenije.
  • Vučko: Sprememba volilne zakonodaje ne posega ne v volilni sistem ne v način delitve mandatov.
  • Vreme: Jutri bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo.
  • Svetovna zdravstvena organizacija opaža umirjanje pandemije, nevarnost predstavljajo novi sevi.
  • V tem tednu tudi glasbene šole spet odprle svoja vrata.
  • ŠPORT: Z zmagama PSG in Leipziga se je začel izločilni del elitne nogometne lige prvakov.

Utrip dneva dne 17. 2.

  • Papež ob začetku posta: Zdaj je čas, da se vrnemo k Bogu. Katero od postnih spodbud boste izbrali?
  • Pritisk na bolnišnice se zmanjšuje; dodatnega sproščanja omejitev še ni pričakovati.
  • Ta in naslednji mesec bo v Sloveniji razdeljenih 260 tisoč odmerkov cepiva.
  • Janez Poklukar korak bližje, da postane 20. minister za zdravje v tridesetletni zgodovini Slovenije.
  • Vučko: Sprememba volilne zakonodaje ne posega ne v volilni sistem ne v način delitve mandatov.
  • Vreme: Jutri bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo.
  • Svetovna zdravstvena organizacija opaža umirjanje pandemije, nevarnost predstavljajo novi sevi.
  • V tem tednu tudi glasbene šole spet odprle svoja vrata.
  • ŠPORT: Z zmagama PSG in Leipziga se je začel izločilni del elitne nogometne lige prvakov.

politikainfopapežkoronavirus

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 17. 2.
  • Papež ob začetku posta: Zdaj je čas, da se vrnemo k Bogu. Katero od postnih spodbud boste izbrali?
  • Pritisk na bolnišnice se zmanjšuje; dodatnega sproščanja omejitev še ni pričakovati.
  • Ta in naslednji mesec bo v Sloveniji razdeljenih 260 tisoč odmerkov cepiva.
  • Janez Poklukar korak bližje, da postane 20. minister za zdravje v tridesetletni zgodovini Slovenije.
  • Vučko: Sprememba volilne zakonodaje ne posega ne v volilni sistem ne v način delitve mandatov.
  • Vreme: Jutri bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo.
  • Svetovna zdravstvena organizacija opaža umirjanje pandemije, nevarnost predstavljajo novi sevi.
  • V tem tednu tudi glasbene šole spet odprle svoja vrata.
  • ŠPORT: Z zmagama PSG in Leipziga se je začel izločilni del elitne nogometne lige prvakov.
VEČ ...|17. 2. 2021
Utrip dneva dne 17. 2.
  • Papež ob začetku posta: Zdaj je čas, da se vrnemo k Bogu. Katero od postnih spodbud boste izbrali?
  • Pritisk na bolnišnice se zmanjšuje; dodatnega sproščanja omejitev še ni pričakovati.
  • Ta in naslednji mesec bo v Sloveniji razdeljenih 260 tisoč odmerkov cepiva.
  • Janez Poklukar korak bližje, da postane 20. minister za zdravje v tridesetletni zgodovini Slovenije.
  • Vučko: Sprememba volilne zakonodaje ne posega ne v volilni sistem ne v način delitve mandatov.
  • Vreme: Jutri bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo.
  • Svetovna zdravstvena organizacija opaža umirjanje pandemije, nevarnost predstavljajo novi sevi.
  • V tem tednu tudi glasbene šole spet odprle svoja vrata.
  • ŠPORT: Z zmagama PSG in Leipziga se je začel izločilni del elitne nogometne lige prvakov.

Radio Ognjišče

politikainfopapežkoronavirus

Informativne oddaje

VEČ ...|17. 2. 2021
Mozaik dneva dne 17. 2.

  • Janez Poklukar na pristojnem odboru dobil podporo za zdravstvenega ministra, na plenarni seji bodo o njem glasovali v torek.
  • Vlada na Brdu pravkar o razmerah glede epidemije, direktor NIJZ zaradi trendov zaskrbljen.
  • Starost, še posebej čas po upokojitvi, je velik dejavnik tveganja za alkoholizem starejših, zato je pomembno govoriti o varovalnih dejavnikih.
  • Vreme- jutri bodo nebo občasno prekrili oblaki, še nekoliko topleje bo kot danes.

Mozaik dneva dne 17. 2.

  • Janez Poklukar na pristojnem odboru dobil podporo za zdravstvenega ministra, na plenarni seji bodo o njem glasovali v torek.
  • Vlada na Brdu pravkar o razmerah glede epidemije, direktor NIJZ zaradi trendov zaskrbljen.
  • Starost, še posebej čas po upokojitvi, je velik dejavnik tveganja za alkoholizem starejših, zato je pomembno govoriti o varovalnih dejavnikih.
  • Vreme- jutri bodo nebo občasno prekrili oblaki, še nekoliko topleje bo kot danes.

infopolitikakoronavirusalkoholizem

Informativne oddaje

Mozaik dneva dne 17. 2.
  • Janez Poklukar na pristojnem odboru dobil podporo za zdravstvenega ministra, na plenarni seji bodo o njem glasovali v torek.
  • Vlada na Brdu pravkar o razmerah glede epidemije, direktor NIJZ zaradi trendov zaskrbljen.
  • Starost, še posebej čas po upokojitvi, je velik dejavnik tveganja za alkoholizem starejših, zato je pomembno govoriti o varovalnih dejavnikih.
  • Vreme- jutri bodo nebo občasno prekrili oblaki, še nekoliko topleje bo kot danes.
VEČ ...|17. 2. 2021
Mozaik dneva dne 17. 2.
  • Janez Poklukar na pristojnem odboru dobil podporo za zdravstvenega ministra, na plenarni seji bodo o njem glasovali v torek.
  • Vlada na Brdu pravkar o razmerah glede epidemije, direktor NIJZ zaradi trendov zaskrbljen.
  • Starost, še posebej čas po upokojitvi, je velik dejavnik tveganja za alkoholizem starejših, zato je pomembno govoriti o varovalnih dejavnikih.
  • Vreme- jutri bodo nebo občasno prekrili oblaki, še nekoliko topleje bo kot danes.

Radio Ognjišče

infopolitikakoronavirusalkoholizem

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|15. 2. 2021
Ustavni sodnik Klemen Jaklič o zadržanju zakona o investicijah v Slovensko vojsko, primeru Novič in argumentaciji na Ustavnem sodišču

V oddaji smo gostili ustavnega sodnika Dr. Dr. Klemena Jakliča. Z njim smo govorili o vprašanju financiranja Slovenske vojske oziroma o njegovem odklonilnem ločenem mnenju glede tega vprašanja, zanimal pa nas je tudi njegov pogled na konec postopa proti Milku Noviču.

Ustavni sodnik Klemen Jaklič o zadržanju zakona o investicijah v Slovensko vojsko, primeru Novič in argumentaciji na Ustavnem sodišču

V oddaji smo gostili ustavnega sodnika Dr. Dr. Klemena Jakliča. Z njim smo govorili o vprašanju financiranja Slovenske vojske oziroma o njegovem odklonilnem ločenem mnenju glede tega vprašanja, zanimal pa nas je tudi njegov pogled na konec postopa proti Milku Noviču.

izobraževanjepolitikapogovorsodišče

Spoznanje več, predsodek manj

Ustavni sodnik Klemen Jaklič o zadržanju zakona o investicijah v Slovensko vojsko, primeru Novič in argumentaciji na Ustavnem sodišču

V oddaji smo gostili ustavnega sodnika Dr. Dr. Klemena Jakliča. Z njim smo govorili o vprašanju financiranja Slovenske vojske oziroma o njegovem odklonilnem ločenem mnenju glede tega vprašanja, zanimal pa nas je tudi njegov pogled na konec postopa proti Milku Noviču.

VEČ ...|15. 2. 2021
Ustavni sodnik Klemen Jaklič o zadržanju zakona o investicijah v Slovensko vojsko, primeru Novič in argumentaciji na Ustavnem sodišču

V oddaji smo gostili ustavnega sodnika Dr. Dr. Klemena Jakliča. Z njim smo govorili o vprašanju financiranja Slovenske vojske oziroma o njegovem odklonilnem ločenem mnenju glede tega vprašanja, zanimal pa nas je tudi njegov pogled na konec postopa proti Milku Noviču.

Alen Salihović

izobraževanjepolitikapogovorsodišče

Komentar Domovina.je

VEČ ...|15. 2. 2021
Milan Knep: Spremenil se je odnos do izolacije, trpljenja in vere

V času kuge so Benečani od ladij, ki so žele vpluti v pristanišče, zahtevali, da 40 dni počakajo pred obalo. V Dubrovniški republiki pa so posadke namestili v zato zgrajenih izolirnicah, ki so bile izven mesta ali na posameznih otokih. Ena najmanj priljubljenih besed v teh mesecih je karantena (iz frc. quarante štirideset), ki pomeni osamitev ljudi zaradi suma okužbe, z namenom preprečitve širjenja nevarnega virusa.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Milan Knep: Spremenil se je odnos do izolacije, trpljenja in vere

V času kuge so Benečani od ladij, ki so žele vpluti v pristanišče, zahtevali, da 40 dni počakajo pred obalo. V Dubrovniški republiki pa so posadke namestili v zato zgrajenih izolirnicah, ki so bile izven mesta ali na posameznih otokih. Ena najmanj priljubljenih besed v teh mesecih je karantena (iz frc. quarante štirideset), ki pomeni osamitev ljudi zaradi suma okužbe, z namenom preprečitve širjenja nevarnega virusa.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

politikadružbakomentar

Komentar Domovina.je

Milan Knep: Spremenil se je odnos do izolacije, trpljenja in vere

V času kuge so Benečani od ladij, ki so žele vpluti v pristanišče, zahtevali, da 40 dni počakajo pred obalo. V Dubrovniški republiki pa so posadke namestili v zato zgrajenih izolirnicah, ki so bile izven mesta ali na posameznih otokih. Ena najmanj priljubljenih besed v teh mesecih je karantena (iz frc. quarante štirideset), ki pomeni osamitev ljudi zaradi suma okužbe, z namenom preprečitve širjenja nevarnega virusa.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|15. 2. 2021
Milan Knep: Spremenil se je odnos do izolacije, trpljenja in vere

V času kuge so Benečani od ladij, ki so žele vpluti v pristanišče, zahtevali, da 40 dni počakajo pred obalo. V Dubrovniški republiki pa so posadke namestili v zato zgrajenih izolirnicah, ki so bile izven mesta ali na posameznih otokih. Ena najmanj priljubljenih besed v teh mesecih je karantena (iz frc. quarante štirideset), ki pomeni osamitev ljudi zaradi suma okužbe, z namenom preprečitve širjenja nevarnega virusa.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Milan Knep

politikadružbakomentar

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 2. 2021
Dr. Dimitrij Rupel o Rusiji, njenem cepivu in politiki

Nekdanji zunanji minister in diplomat dr. Dimitrij Rupel meni, da so Rusi na področju medicine in znanosti vsega spoštovanja vredni, tudi v luči razvoja lastnega cepiva proti covidu-19. »Stvar pa je drugačna pri politiki,« dodaja. Po Ruplovi oceni je ravnanje Moskve do opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega »črna pika za rusko politiko«. Kakšne bodo sankcije Evropske unije, ne ve, opozarja pa, da se doslej niso izkazale za zelo učinkovite.

 

Dr. Dimitrij Rupel o Rusiji, njenem cepivu in politiki

Nekdanji zunanji minister in diplomat dr. Dimitrij Rupel meni, da so Rusi na področju medicine in znanosti vsega spoštovanja vredni, tudi v luči razvoja lastnega cepiva proti covidu-19. »Stvar pa je drugačna pri politiki,« dodaja. Po Ruplovi oceni je ravnanje Moskve do opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega »črna pika za rusko politiko«. Kakšne bodo sankcije Evropske unije, ne ve, opozarja pa, da se doslej niso izkazale za zelo učinkovite.

 

politikaDimitrij RupelRusija

Informativni prispevki

Dr. Dimitrij Rupel o Rusiji, njenem cepivu in politiki

Nekdanji zunanji minister in diplomat dr. Dimitrij Rupel meni, da so Rusi na področju medicine in znanosti vsega spoštovanja vredni, tudi v luči razvoja lastnega cepiva proti covidu-19. »Stvar pa je drugačna pri politiki,« dodaja. Po Ruplovi oceni je ravnanje Moskve do opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega »črna pika za rusko politiko«. Kakšne bodo sankcije Evropske unije, ne ve, opozarja pa, da se doslej niso izkazale za zelo učinkovite.

 

VEČ ...|11. 2. 2021
Dr. Dimitrij Rupel o Rusiji, njenem cepivu in politiki

Nekdanji zunanji minister in diplomat dr. Dimitrij Rupel meni, da so Rusi na področju medicine in znanosti vsega spoštovanja vredni, tudi v luči razvoja lastnega cepiva proti covidu-19. »Stvar pa je drugačna pri politiki,« dodaja. Po Ruplovi oceni je ravnanje Moskve do opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega »črna pika za rusko politiko«. Kakšne bodo sankcije Evropske unije, ne ve, opozarja pa, da se doslej niso izkazale za zelo učinkovite.

 

Petra Stopar

politikaDimitrij RupelRusija

Pogovor o

VEČ ...|10. 2. 2021
Podpredsednik vlade mag. Matej Tonin o aktualno političnih temah

V Pogovoru o smo gostili podpredsednika vlade RS, ministra za obrambo in predsednika NSi mag. Mateja Tonina. Z njim smo spregovorili o razmerah v koalicij, o potezah opozicije, sestavljanju nove vladne večine pa tudi o načrtih za naprej. Je Slovenija pripravljena na okrevanje po pandemiji ter kaj si lahko obetamo od predsedovanja svetu Evropske unije.

Podpredsednik vlade mag. Matej Tonin o aktualno političnih temah

V Pogovoru o smo gostili podpredsednika vlade RS, ministra za obrambo in predsednika NSi mag. Mateja Tonina. Z njim smo spregovorili o razmerah v koalicij, o potezah opozicije, sestavljanju nove vladne večine pa tudi o načrtih za naprej. Je Slovenija pripravljena na okrevanje po pandemiji ter kaj si lahko obetamo od predsedovanja svetu Evropske unije.

politikakoronavirusvojska

Pogovor o

Podpredsednik vlade mag. Matej Tonin o aktualno političnih temah

V Pogovoru o smo gostili podpredsednika vlade RS, ministra za obrambo in predsednika NSi mag. Mateja Tonina. Z njim smo spregovorili o razmerah v koalicij, o potezah opozicije, sestavljanju nove vladne večine pa tudi o načrtih za naprej. Je Slovenija pripravljena na okrevanje po pandemiji ter kaj si lahko obetamo od predsedovanja svetu Evropske unije.

VEČ ...|10. 2. 2021
Podpredsednik vlade mag. Matej Tonin o aktualno političnih temah

V Pogovoru o smo gostili podpredsednika vlade RS, ministra za obrambo in predsednika NSi mag. Mateja Tonina. Z njim smo spregovorili o razmerah v koalicij, o potezah opozicije, sestavljanju nove vladne večine pa tudi o načrtih za naprej. Je Slovenija pripravljena na okrevanje po pandemiji ter kaj si lahko obetamo od predsedovanja svetu Evropske unije.

Alen Salihović

politikakoronavirusvojska

Informativne oddaje

VEČ ...|10. 2. 2021
Utrip dneva 10. 2.

  • V bolnišnicah manj kot 900 covidnih bolnikov. Vlada bo razpravljala o morebitnem nadaljnjem sproščanju ukrepov.
  • Časovni razkorak med pozitivnim hitrim testom na covid-19 in vnovičnim testiranjem s PCR testom bodo zmanjšali na en dan. Pri cepljenju zaposlenih v kritični infrastrukturi naj bi imeli prednost šolniki.
  • Del opozicije v Državni zbor znova vložil konstruktivno nezaupnico.
  • Na meji z Avstrijo kljub obveznemu testu ni bilo večjih težav, le nekaj zastojev.
  • Opozicija obravnavo zakona o demografskem skladu obstruirala; Vatikan z novimi spodbudami za pomoč starejšim.
  • Vreme: Ponoči se bo meja sneženja spuščala. Jutri se bo postopno jasnilo.
  • Papež: Molimo lahko vedno, tudi na ulici, v pisarni in na avtobusu.
  • Policijski sindikat Slovenije za čas pogajanj začasno ustavil stavkovne aktivnosti.
  • Na Pokljuki se je s prvo tekmo začelo svetovno prvenstvo v biatlonu.

Utrip dneva 10. 2.

  • V bolnišnicah manj kot 900 covidnih bolnikov. Vlada bo razpravljala o morebitnem nadaljnjem sproščanju ukrepov.
  • Časovni razkorak med pozitivnim hitrim testom na covid-19 in vnovičnim testiranjem s PCR testom bodo zmanjšali na en dan. Pri cepljenju zaposlenih v kritični infrastrukturi naj bi imeli prednost šolniki.
  • Del opozicije v Državni zbor znova vložil konstruktivno nezaupnico.
  • Na meji z Avstrijo kljub obveznemu testu ni bilo večjih težav, le nekaj zastojev.
  • Opozicija obravnavo zakona o demografskem skladu obstruirala; Vatikan z novimi spodbudami za pomoč starejšim.
  • Vreme: Ponoči se bo meja sneženja spuščala. Jutri se bo postopno jasnilo.
  • Papež: Molimo lahko vedno, tudi na ulici, v pisarni in na avtobusu.
  • Policijski sindikat Slovenije za čas pogajanj začasno ustavil stavkovne aktivnosti.
  • Na Pokljuki se je s prvo tekmo začelo svetovno prvenstvo v biatlonu.

infopolitikakoronavirus

Informativne oddaje

Utrip dneva 10. 2.
  • V bolnišnicah manj kot 900 covidnih bolnikov. Vlada bo razpravljala o morebitnem nadaljnjem sproščanju ukrepov.
  • Časovni razkorak med pozitivnim hitrim testom na covid-19 in vnovičnim testiranjem s PCR testom bodo zmanjšali na en dan. Pri cepljenju zaposlenih v kritični infrastrukturi naj bi imeli prednost šolniki.
  • Del opozicije v Državni zbor znova vložil konstruktivno nezaupnico.
  • Na meji z Avstrijo kljub obveznemu testu ni bilo večjih težav, le nekaj zastojev.
  • Opozicija obravnavo zakona o demografskem skladu obstruirala; Vatikan z novimi spodbudami za pomoč starejšim.
  • Vreme: Ponoči se bo meja sneženja spuščala. Jutri se bo postopno jasnilo.
  • Papež: Molimo lahko vedno, tudi na ulici, v pisarni in na avtobusu.
  • Policijski sindikat Slovenije za čas pogajanj začasno ustavil stavkovne aktivnosti.
  • Na Pokljuki se je s prvo tekmo začelo svetovno prvenstvo v biatlonu.
VEČ ...|10. 2. 2021
Utrip dneva 10. 2.
  • V bolnišnicah manj kot 900 covidnih bolnikov. Vlada bo razpravljala o morebitnem nadaljnjem sproščanju ukrepov.
  • Časovni razkorak med pozitivnim hitrim testom na covid-19 in vnovičnim testiranjem s PCR testom bodo zmanjšali na en dan. Pri cepljenju zaposlenih v kritični infrastrukturi naj bi imeli prednost šolniki.
  • Del opozicije v Državni zbor znova vložil konstruktivno nezaupnico.
  • Na meji z Avstrijo kljub obveznemu testu ni bilo večjih težav, le nekaj zastojev.
  • Opozicija obravnavo zakona o demografskem skladu obstruirala; Vatikan z novimi spodbudami za pomoč starejšim.
  • Vreme: Ponoči se bo meja sneženja spuščala. Jutri se bo postopno jasnilo.
  • Papež: Molimo lahko vedno, tudi na ulici, v pisarni in na avtobusu.
  • Policijski sindikat Slovenije za čas pogajanj začasno ustavil stavkovne aktivnosti.
  • Na Pokljuki se je s prvo tekmo začelo svetovno prvenstvo v biatlonu.

Radio Ognjišče

infopolitikakoronavirus

Informativne oddaje

VEČ ...|10. 2. 2021
Mozaik dneva dne 10. 2.

  • Razmere na področju epidemije se izboljšujejo, vlada na Brdu začenja sejo o sproščanju ukrepov.
  • Konstruktivna nezaupnica vložena, a brez realne možnosti za uspeh.
  • V Nemčiji prav tako ostra razprava o morebitnem odprtju šol, Merklova razmišlja o prednostnem cepljenju učiteljev.
  • Vreme- prihaja hladna fronta, ponoči nekaj snežink, jutri popoldne zjasnitve.
  • Razmere na področju razširjenosti koronavirusa v državi se še naprej izboljšujejo. Včeraj so opravili največ testov v enem dnevu doslej, več kot 44 tisoč 500 in odkrili 1439 okuženih. Sedemdnevno povprečje tako znaša 827. V bolnišnicah se zdravil 864 covidnih bolnikov. Glede na navedene podatke je izpolnjen pogoj za prehod v oranžno fazo ukrepov, o čemer bo vlada odločala na današnji seji. Ta se je pravkar začela na Brdu pri Kranju.

Mozaik dneva dne 10. 2.

  • Razmere na področju epidemije se izboljšujejo, vlada na Brdu začenja sejo o sproščanju ukrepov.
  • Konstruktivna nezaupnica vložena, a brez realne možnosti za uspeh.
  • V Nemčiji prav tako ostra razprava o morebitnem odprtju šol, Merklova razmišlja o prednostnem cepljenju učiteljev.
  • Vreme- prihaja hladna fronta, ponoči nekaj snežink, jutri popoldne zjasnitve.
  • Razmere na področju razširjenosti koronavirusa v državi se še naprej izboljšujejo. Včeraj so opravili največ testov v enem dnevu doslej, več kot 44 tisoč 500 in odkrili 1439 okuženih. Sedemdnevno povprečje tako znaša 827. V bolnišnicah se zdravil 864 covidnih bolnikov. Glede na navedene podatke je izpolnjen pogoj za prehod v oranžno fazo ukrepov, o čemer bo vlada odločala na današnji seji. Ta se je pravkar začela na Brdu pri Kranju.

politikakoronavirusinfo

Informativne oddaje

Mozaik dneva dne 10. 2.
  • Razmere na področju epidemije se izboljšujejo, vlada na Brdu začenja sejo o sproščanju ukrepov.
  • Konstruktivna nezaupnica vložena, a brez realne možnosti za uspeh.
  • V Nemčiji prav tako ostra razprava o morebitnem odprtju šol, Merklova razmišlja o prednostnem cepljenju učiteljev.
  • Vreme- prihaja hladna fronta, ponoči nekaj snežink, jutri popoldne zjasnitve.
  • Razmere na področju razširjenosti koronavirusa v državi se še naprej izboljšujejo. Včeraj so opravili največ testov v enem dnevu doslej, več kot 44 tisoč 500 in odkrili 1439 okuženih. Sedemdnevno povprečje tako znaša 827. V bolnišnicah se zdravil 864 covidnih bolnikov. Glede na navedene podatke je izpolnjen pogoj za prehod v oranžno fazo ukrepov, o čemer bo vlada odločala na današnji seji. Ta se je pravkar začela na Brdu pri Kranju.
VEČ ...|10. 2. 2021
Mozaik dneva dne 10. 2.
  • Razmere na področju epidemije se izboljšujejo, vlada na Brdu začenja sejo o sproščanju ukrepov.
  • Konstruktivna nezaupnica vložena, a brez realne možnosti za uspeh.
  • V Nemčiji prav tako ostra razprava o morebitnem odprtju šol, Merklova razmišlja o prednostnem cepljenju učiteljev.
  • Vreme- prihaja hladna fronta, ponoči nekaj snežink, jutri popoldne zjasnitve.
  • Razmere na področju razširjenosti koronavirusa v državi se še naprej izboljšujejo. Včeraj so opravili največ testov v enem dnevu doslej, več kot 44 tisoč 500 in odkrili 1439 okuženih. Sedemdnevno povprečje tako znaša 827. V bolnišnicah se zdravil 864 covidnih bolnikov. Glede na navedene podatke je izpolnjen pogoj za prehod v oranžno fazo ukrepov, o čemer bo vlada odločala na današnji seji. Ta se je pravkar začela na Brdu pri Kranju.

Radio Ognjišče

politikakoronavirusinfo

Informativni prispevki

VEČ ...|10. 2. 2021
Slovenija na področju vladavine prava morda še slabša kot Madžarska in Poljska

Pogosto slišimo, da se v Sloveniji soočamo s precej globoko in široko demokratično krizo. O tem sta na primeru Slovenije napisala knjigo profesorja dr. Matej Avbelj in dr. Jernej Letnar Černič. Slednji je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da knjiga glede vpliva evropskih institucij na vladavino prava in demokracijo predstavi razmere v Sloveniji z željo, da bi prišlo do sprememb na bolje. Letnar Černič, ki redno spremlja razmere v državi se je z namenom pomiritve političnih strasti v državi podpisal tudi pod Poziv k družbenemu premirju in sodelovanju.

Slovenija na področju vladavine prava morda še slabša kot Madžarska in Poljska

Pogosto slišimo, da se v Sloveniji soočamo s precej globoko in široko demokratično krizo. O tem sta na primeru Slovenije napisala knjigo profesorja dr. Matej Avbelj in dr. Jernej Letnar Černič. Slednji je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da knjiga glede vpliva evropskih institucij na vladavino prava in demokracijo predstavi razmere v Sloveniji z željo, da bi prišlo do sprememb na bolje. Letnar Černič, ki redno spremlja razmere v državi se je z namenom pomiritve političnih strasti v državi podpisal tudi pod Poziv k družbenemu premirju in sodelovanju.

politikakoronavirusinfokultura

Informativni prispevki

Slovenija na področju vladavine prava morda še slabša kot Madžarska in Poljska

Pogosto slišimo, da se v Sloveniji soočamo s precej globoko in široko demokratično krizo. O tem sta na primeru Slovenije napisala knjigo profesorja dr. Matej Avbelj in dr. Jernej Letnar Černič. Slednji je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da knjiga glede vpliva evropskih institucij na vladavino prava in demokracijo predstavi razmere v Sloveniji z željo, da bi prišlo do sprememb na bolje. Letnar Černič, ki redno spremlja razmere v državi se je z namenom pomiritve političnih strasti v državi podpisal tudi pod Poziv k družbenemu premirju in sodelovanju.

VEČ ...|10. 2. 2021
Slovenija na področju vladavine prava morda še slabša kot Madžarska in Poljska

Pogosto slišimo, da se v Sloveniji soočamo s precej globoko in široko demokratično krizo. O tem sta na primeru Slovenije napisala knjigo profesorja dr. Matej Avbelj in dr. Jernej Letnar Černič. Slednji je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da knjiga glede vpliva evropskih institucij na vladavino prava in demokracijo predstavi razmere v Sloveniji z željo, da bi prišlo do sprememb na bolje. Letnar Černič, ki redno spremlja razmere v državi se je z namenom pomiritve političnih strasti v državi podpisal tudi pod Poziv k družbenemu premirju in sodelovanju.

Alen Salihović

politikakoronavirusinfokultura

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|9. 2. 2021
Mag. Breda Hrovatin: Stanje na področju aviarne influence je ugodno ...

Stanje glede pojava ptičje gripe je trenutno ugodno, pravi mag. Breda Hrovatin vodja Sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi za varno hrano veterinarstvo in varstvo rastlin. Bolezen se po EU še pojavlja, pri nas pa zaenkrat ne beležijo novih primerov. Več v posnetku!

Mag. Breda Hrovatin: Stanje na področju aviarne influence je ugodno ...

Stanje glede pojava ptičje gripe je trenutno ugodno, pravi mag. Breda Hrovatin vodja Sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi za varno hrano veterinarstvo in varstvo rastlin. Bolezen se po EU še pojavlja, pri nas pa zaenkrat ne beležijo novih primerov. Več v posnetku!

kmetijstvopolitikasvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Mag. Breda Hrovatin: Stanje na področju aviarne influence je ugodno ...

Stanje glede pojava ptičje gripe je trenutno ugodno, pravi mag. Breda Hrovatin vodja Sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi za varno hrano veterinarstvo in varstvo rastlin. Bolezen se po EU še pojavlja, pri nas pa zaenkrat ne beležijo novih primerov. Več v posnetku!

VEČ ...|9. 2. 2021
Mag. Breda Hrovatin: Stanje na področju aviarne influence je ugodno ...

Stanje glede pojava ptičje gripe je trenutno ugodno, pravi mag. Breda Hrovatin vodja Sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi za varno hrano veterinarstvo in varstvo rastlin. Bolezen se po EU še pojavlja, pri nas pa zaenkrat ne beležijo novih primerov. Več v posnetku!

Robert Božič

kmetijstvopolitikasvetovanje

Globine

VEČ ...|9. 2. 2021
O ideologijah

V torkovi mesečni večerni oddaji smo se tokrat posvetili ideologijam. Papež v svoji zadnji okrožnici pravi, da resnično služenje ni nikoli ideološko, ker ne služi idejam, temveč ljudem. V kolikšni meri se zavedamo, da ideološki način življenja tudi danes oblikuje naše osebno in družbeno življenje? Kaj sploh je alternativa slehernemu sistemu idej, ki je izražen v raznih oblikah družbene zavesti? Z nami je bil moralni teolog dr. Roman Globokar. Povezava do video posnetka oddaje: https://fb.watch/3yJda9nneL/

O ideologijah

V torkovi mesečni večerni oddaji smo se tokrat posvetili ideologijam. Papež v svoji zadnji okrožnici pravi, da resnično služenje ni nikoli ideološko, ker ne služi idejam, temveč ljudem. V kolikšni meri se zavedamo, da ideološki način življenja tudi danes oblikuje naše osebno in družbeno življenje? Kaj sploh je alternativa slehernemu sistemu idej, ki je izražen v raznih oblikah družbene zavesti? Z nami je bil moralni teolog dr. Roman Globokar. Povezava do video posnetka oddaje: https://fb.watch/3yJda9nneL/

duhovnostdružbaodnosipolitikavzgojavsi bratjetutti frateliokrožnica papež Frančišek

Globine

O ideologijah

V torkovi mesečni večerni oddaji smo se tokrat posvetili ideologijam. Papež v svoji zadnji okrožnici pravi, da resnično služenje ni nikoli ideološko, ker ne služi idejam, temveč ljudem. V kolikšni meri se zavedamo, da ideološki način življenja tudi danes oblikuje naše osebno in družbeno življenje? Kaj sploh je alternativa slehernemu sistemu idej, ki je izražen v raznih oblikah družbene zavesti? Z nami je bil moralni teolog dr. Roman Globokar. Povezava do video posnetka oddaje: https://fb.watch/3yJda9nneL/

VEČ ...|9. 2. 2021
O ideologijah

V torkovi mesečni večerni oddaji smo se tokrat posvetili ideologijam. Papež v svoji zadnji okrožnici pravi, da resnično služenje ni nikoli ideološko, ker ne služi idejam, temveč ljudem. V kolikšni meri se zavedamo, da ideološki način življenja tudi danes oblikuje naše osebno in družbeno življenje? Kaj sploh je alternativa slehernemu sistemu idej, ki je izražen v raznih oblikah družbene zavesti? Z nami je bil moralni teolog dr. Roman Globokar. Povezava do video posnetka oddaje: https://fb.watch/3yJda9nneL/

Blaž Lesnik

duhovnostdružbaodnosipolitikavzgojavsi bratjetutti frateliokrožnica papež Frančišek

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|8. 2. 2021
Dr. Ernest Petrič o nujnosti sodelovanja pri soočanju z epidemijo

Naš sogovornik je bil dr. Ernest Petrič. Govorili smo o epidemiji covida-19, posledicah, ki jih bomo čutili vsi, o etičnih vprašanjih, ki jih postavljajo izredne razmere … Tudi o kriznem odločanju, ki ga zahteva sedanji trenutek, o razklanosti v slovenski družbi, ki je zahtevala večji davek, kot bi bilo treba, pa tudi o nujnosti sodelovanja vseh predstavnikov politike, če želimo hitreje in manj prizadeti iziti iz tega …

Dr. Ernest Petrič o nujnosti sodelovanja pri soočanju z epidemijo

Naš sogovornik je bil dr. Ernest Petrič. Govorili smo o epidemiji covida-19, posledicah, ki jih bomo čutili vsi, o etičnih vprašanjih, ki jih postavljajo izredne razmere … Tudi o kriznem odločanju, ki ga zahteva sedanji trenutek, o razklanosti v slovenski družbi, ki je zahtevala večji davek, kot bi bilo treba, pa tudi o nujnosti sodelovanja vseh predstavnikov politike, če želimo hitreje in manj prizadeti iziti iz tega …

družbakomentarpolitikaZDA

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Ernest Petrič o nujnosti sodelovanja pri soočanju z epidemijo

Naš sogovornik je bil dr. Ernest Petrič. Govorili smo o epidemiji covida-19, posledicah, ki jih bomo čutili vsi, o etičnih vprašanjih, ki jih postavljajo izredne razmere … Tudi o kriznem odločanju, ki ga zahteva sedanji trenutek, o razklanosti v slovenski družbi, ki je zahtevala večji davek, kot bi bilo treba, pa tudi o nujnosti sodelovanja vseh predstavnikov politike, če želimo hitreje in manj prizadeti iziti iz tega …

VEČ ...|8. 2. 2021
Dr. Ernest Petrič o nujnosti sodelovanja pri soočanju z epidemijo

Naš sogovornik je bil dr. Ernest Petrič. Govorili smo o epidemiji covida-19, posledicah, ki jih bomo čutili vsi, o etičnih vprašanjih, ki jih postavljajo izredne razmere … Tudi o kriznem odločanju, ki ga zahteva sedanji trenutek, o razklanosti v slovenski družbi, ki je zahtevala večji davek, kot bi bilo treba, pa tudi o nujnosti sodelovanja vseh predstavnikov politike, če želimo hitreje in manj prizadeti iziti iz tega …

Tone Gorjup

družbakomentarpolitikaZDA

Komentar Domovina.je

VEČ ...|8. 2. 2021
Premier Janša ob prazniku nekaterim kulturnikom nalil čistega vina. Pozitivni odmevi na državno proslavo

“Kultura je spremljala slovenskega človeka skozi različna zgodovinska obdobja. Krepila in bodrila ga je v najtežjih časih, ga opogumljala v prelomnih odločitvah. To njeno poslanstvo je posebej na preizkušnji v času epidemije.”

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Premier Janša ob prazniku nekaterim kulturnikom nalil čistega vina. Pozitivni odmevi na državno proslavo

“Kultura je spremljala slovenskega človeka skozi različna zgodovinska obdobja. Krepila in bodrila ga je v najtežjih časih, ga opogumljala v prelomnih odločitvah. To njeno poslanstvo je posebej na preizkušnji v času epidemije.”

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

družbakomentarpolitikapraznik

Komentar Domovina.je

Premier Janša ob prazniku nekaterim kulturnikom nalil čistega vina. Pozitivni odmevi na državno proslavo

“Kultura je spremljala slovenskega človeka skozi različna zgodovinska obdobja. Krepila in bodrila ga je v najtežjih časih, ga opogumljala v prelomnih odločitvah. To njeno poslanstvo je posebej na preizkušnji v času epidemije.”

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|8. 2. 2021
Premier Janša ob prazniku nekaterim kulturnikom nalil čistega vina. Pozitivni odmevi na državno proslavo

“Kultura je spremljala slovenskega človeka skozi različna zgodovinska obdobja. Krepila in bodrila ga je v najtežjih časih, ga opogumljala v prelomnih odločitvah. To njeno poslanstvo je posebej na preizkušnji v času epidemije.”

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Domovina

družbakomentarpolitikapraznik

Informativni prispevki

VEČ ...|5. 2. 2021
Dr. Janez Juhant in poslanka Iva Dimic o spolnem nadlegovanju v akademskem prostoru

V lanskem letu je precej poraslo število spolnih zlorab. Po nekaterih ocenah naj bi se v družinah zlorabe povečale za kar dvajset odstotkov. Do tega pa prihaja tudi drugod. V minulem tednu je odmevala seja odbora državnega zbora za izobraževanje na kateri so govorili o spolnem nadlegovanju v akademskem prostoru. Več študentov je namreč spregovorilo o tem, da so tega bili deležni s strani profesorjev, ki so na ta način zlorabili moč oblasti. Na to temo smo se pogovarjali s predsednico omenjenega odbora, poslanko NSi Ivo Dimic in z zaslužnim profesorjem, tudi članom Evropske akademije znanosti in umetnosti dr. Janezom Juhantom.

Dr. Janez Juhant in poslanka Iva Dimic o spolnem nadlegovanju v akademskem prostoru

V lanskem letu je precej poraslo število spolnih zlorab. Po nekaterih ocenah naj bi se v družinah zlorabe povečale za kar dvajset odstotkov. Do tega pa prihaja tudi drugod. V minulem tednu je odmevala seja odbora državnega zbora za izobraževanje na kateri so govorili o spolnem nadlegovanju v akademskem prostoru. Več študentov je namreč spregovorilo o tem, da so tega bili deležni s strani profesorjev, ki so na ta način zlorabili moč oblasti. Na to temo smo se pogovarjali s predsednico omenjenega odbora, poslanko NSi Ivo Dimic in z zaslužnim profesorjem, tudi članom Evropske akademije znanosti in umetnosti dr. Janezom Juhantom.

infospolno nasiljepogovorpolitikaodnosi

Informativni prispevki

Dr. Janez Juhant in poslanka Iva Dimic o spolnem nadlegovanju v akademskem prostoru

V lanskem letu je precej poraslo število spolnih zlorab. Po nekaterih ocenah naj bi se v družinah zlorabe povečale za kar dvajset odstotkov. Do tega pa prihaja tudi drugod. V minulem tednu je odmevala seja odbora državnega zbora za izobraževanje na kateri so govorili o spolnem nadlegovanju v akademskem prostoru. Več študentov je namreč spregovorilo o tem, da so tega bili deležni s strani profesorjev, ki so na ta način zlorabili moč oblasti. Na to temo smo se pogovarjali s predsednico omenjenega odbora, poslanko NSi Ivo Dimic in z zaslužnim profesorjem, tudi članom Evropske akademije znanosti in umetnosti dr. Janezom Juhantom.

VEČ ...|5. 2. 2021
Dr. Janez Juhant in poslanka Iva Dimic o spolnem nadlegovanju v akademskem prostoru

V lanskem letu je precej poraslo število spolnih zlorab. Po nekaterih ocenah naj bi se v družinah zlorabe povečale za kar dvajset odstotkov. Do tega pa prihaja tudi drugod. V minulem tednu je odmevala seja odbora državnega zbora za izobraževanje na kateri so govorili o spolnem nadlegovanju v akademskem prostoru. Več študentov je namreč spregovorilo o tem, da so tega bili deležni s strani profesorjev, ki so na ta način zlorabili moč oblasti. Na to temo smo se pogovarjali s predsednico omenjenega odbora, poslanko NSi Ivo Dimic in z zaslužnim profesorjem, tudi članom Evropske akademije znanosti in umetnosti dr. Janezom Juhantom.

Alen Salihović

infospolno nasiljepogovorpolitikaodnosi

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|4. 2. 2021
Na Madžarskem se afriška prašičja kuga širi proti zahodu

Na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin lovcem svetujejo: “Če imate doma prašiče, po lovu oziroma stiku z divjimi prašiči obleko in obutev zamenjajte, očistite in razkužite, prav tako si, preden pridete v stik z domačimi prašiči, temeljito umijte in razkužite roke…”

Na Madžarskem se afriška prašičja kuga širi proti zahodu

Na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin lovcem svetujejo: “Če imate doma prašiče, po lovu oziroma stiku z divjimi prašiči obleko in obutev zamenjajte, očistite in razkužite, prav tako si, preden pridete v stik z domačimi prašiči, temeljito umijte in razkužite roke…”

kmetijstvopolitikasvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Na Madžarskem se afriška prašičja kuga širi proti zahodu

Na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin lovcem svetujejo: “Če imate doma prašiče, po lovu oziroma stiku z divjimi prašiči obleko in obutev zamenjajte, očistite in razkužite, prav tako si, preden pridete v stik z domačimi prašiči, temeljito umijte in razkužite roke…”

VEČ ...|4. 2. 2021
Na Madžarskem se afriška prašičja kuga širi proti zahodu

Na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin lovcem svetujejo: “Če imate doma prašiče, po lovu oziroma stiku z divjimi prašiči obleko in obutev zamenjajte, očistite in razkužite, prav tako si, preden pridete v stik z domačimi prašiči, temeljito umijte in razkužite roke…”

Robert Božič

kmetijstvopolitikasvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|3. 2. 2021
Bosta slovenska zelenjava in krompir prišla do potrošnikov?

Slovenski pridelovalci zelenjave združeni v zadruge so trgovskim verigam že ponudili terminski plan s količinami zelenjave, ki bodo v letošnji sezoni na voljo. A predsednik zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič opozarja na zastoje pri prodaji zimske sezonske zelenjave, trenutno največja težava pa je skoraj popolno zatišje pri odkupu slovenskega krompirja.

Bosta slovenska zelenjava in krompir prišla do potrošnikov?

Slovenski pridelovalci zelenjave združeni v zadruge so trgovskim verigam že ponudili terminski plan s količinami zelenjave, ki bodo v letošnji sezoni na voljo. A predsednik zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič opozarja na zastoje pri prodaji zimske sezonske zelenjave, trenutno največja težava pa je skoraj popolno zatišje pri odkupu slovenskega krompirja.

komentarkmetijstvopogovorpolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

Bosta slovenska zelenjava in krompir prišla do potrošnikov?

Slovenski pridelovalci zelenjave združeni v zadruge so trgovskim verigam že ponudili terminski plan s količinami zelenjave, ki bodo v letošnji sezoni na voljo. A predsednik zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič opozarja na zastoje pri prodaji zimske sezonske zelenjave, trenutno največja težava pa je skoraj popolno zatišje pri odkupu slovenskega krompirja.

VEČ ...|3. 2. 2021
Bosta slovenska zelenjava in krompir prišla do potrošnikov?

Slovenski pridelovalci zelenjave združeni v zadruge so trgovskim verigam že ponudili terminski plan s količinami zelenjave, ki bodo v letošnji sezoni na voljo. A predsednik zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič opozarja na zastoje pri prodaji zimske sezonske zelenjave, trenutno največja težava pa je skoraj popolno zatišje pri odkupu slovenskega krompirja.

Robert Božič

komentarkmetijstvopogovorpolitika

Informativne oddaje

VEČ ...|3. 2. 2021
Utrip dneva

  • Rozman: PCR test je zlati standard, ko se je treba odločiti o hospitalizaciji bolnika. Natančnost hitrih testov že v preteklosti od 70 do 80-odstotna.
  • Štrukelj miri glede močnejših stranskih učinkov po drugem odmerku cepiva: To je odgovor imunskega sistema.
  • Koalicija o burnem politične dogajanju popoldne na Brdu; opozicija stopnjuje pritisk z vlaganjem interpelacij.
  • Kakšni vtisi so ob včerajšnjem posvečenju spremljali novega izmirskega nadškofa metropolita Martina Kmetca?
  • Vsak deseti študent ali študentka naj bi se srečal s spolnim nasiljem v času študija; Univerza v Ljubljani že napovedala posodobitev pravilnikov pri prijavi tovrstnih deliktov.
  • Izteka se rok za oddajo vloge za olajšavo za vzdrževane družinske člane.
  • VREME: Popoldne in zvečer močni sunki jugozahodnega vetra.

Utrip dneva

  • Rozman: PCR test je zlati standard, ko se je treba odločiti o hospitalizaciji bolnika. Natančnost hitrih testov že v preteklosti od 70 do 80-odstotna.
  • Štrukelj miri glede močnejših stranskih učinkov po drugem odmerku cepiva: To je odgovor imunskega sistema.
  • Koalicija o burnem politične dogajanju popoldne na Brdu; opozicija stopnjuje pritisk z vlaganjem interpelacij.
  • Kakšni vtisi so ob včerajšnjem posvečenju spremljali novega izmirskega nadškofa metropolita Martina Kmetca?
  • Vsak deseti študent ali študentka naj bi se srečal s spolnim nasiljem v času študija; Univerza v Ljubljani že napovedala posodobitev pravilnikov pri prijavi tovrstnih deliktov.
  • Izteka se rok za oddajo vloge za olajšavo za vzdrževane družinske člane.
  • VREME: Popoldne in zvečer močni sunki jugozahodnega vetra.

koronaviruscepivospolno nasiljepolitika

Informativne oddaje

Utrip dneva
  • Rozman: PCR test je zlati standard, ko se je treba odločiti o hospitalizaciji bolnika. Natančnost hitrih testov že v preteklosti od 70 do 80-odstotna.
  • Štrukelj miri glede močnejših stranskih učinkov po drugem odmerku cepiva: To je odgovor imunskega sistema.
  • Koalicija o burnem politične dogajanju popoldne na Brdu; opozicija stopnjuje pritisk z vlaganjem interpelacij.
  • Kakšni vtisi so ob včerajšnjem posvečenju spremljali novega izmirskega nadškofa metropolita Martina Kmetca?
  • Vsak deseti študent ali študentka naj bi se srečal s spolnim nasiljem v času študija; Univerza v Ljubljani že napovedala posodobitev pravilnikov pri prijavi tovrstnih deliktov.
  • Izteka se rok za oddajo vloge za olajšavo za vzdrževane družinske člane.
  • VREME: Popoldne in zvečer močni sunki jugozahodnega vetra.
VEČ ...|3. 2. 2021
Utrip dneva
  • Rozman: PCR test je zlati standard, ko se je treba odločiti o hospitalizaciji bolnika. Natančnost hitrih testov že v preteklosti od 70 do 80-odstotna.
  • Štrukelj miri glede močnejših stranskih učinkov po drugem odmerku cepiva: To je odgovor imunskega sistema.
  • Koalicija o burnem politične dogajanju popoldne na Brdu; opozicija stopnjuje pritisk z vlaganjem interpelacij.
  • Kakšni vtisi so ob včerajšnjem posvečenju spremljali novega izmirskega nadškofa metropolita Martina Kmetca?
  • Vsak deseti študent ali študentka naj bi se srečal s spolnim nasiljem v času študija; Univerza v Ljubljani že napovedala posodobitev pravilnikov pri prijavi tovrstnih deliktov.
  • Izteka se rok za oddajo vloge za olajšavo za vzdrževane družinske člane.
  • VREME: Popoldne in zvečer močni sunki jugozahodnega vetra.

Radio Ognjišče

koronaviruscepivospolno nasiljepolitika

Informativne oddaje

VEČ ...|3. 2. 2021
Mozaik dneva

  • Nadškof Zore in predsednik Pahor za povezovalno praznovanje 30-letnice samostojnosti.
  • Simona Kustec sprejema interpelacijo kot priložnost za pojasnila o delu ministrstva
  • Pristojni odbor poziva k pripravi podlag za preprečevanje spolnega nadlegovanja.
  • Vreme: Ponoči in jutri bo na vzhodu in severu delno jasno, na zahodu bo rahlo deževalo.

Mozaik dneva

  • Nadškof Zore in predsednik Pahor za povezovalno praznovanje 30-letnice samostojnosti.
  • Simona Kustec sprejema interpelacijo kot priložnost za pojasnila o delu ministrstva
  • Pristojni odbor poziva k pripravi podlag za preprečevanje spolnega nadlegovanja.
  • Vreme: Ponoči in jutri bo na vzhodu in severu delno jasno, na zahodu bo rahlo deževalo.

politikakoronavirus

Informativne oddaje

Mozaik dneva
  • Nadškof Zore in predsednik Pahor za povezovalno praznovanje 30-letnice samostojnosti.
  • Simona Kustec sprejema interpelacijo kot priložnost za pojasnila o delu ministrstva
  • Pristojni odbor poziva k pripravi podlag za preprečevanje spolnega nadlegovanja.
  • Vreme: Ponoči in jutri bo na vzhodu in severu delno jasno, na zahodu bo rahlo deževalo.
VEČ ...|3. 2. 2021
Mozaik dneva
  • Nadškof Zore in predsednik Pahor za povezovalno praznovanje 30-letnice samostojnosti.
  • Simona Kustec sprejema interpelacijo kot priložnost za pojasnila o delu ministrstva
  • Pristojni odbor poziva k pripravi podlag za preprečevanje spolnega nadlegovanja.
  • Vreme: Ponoči in jutri bo na vzhodu in severu delno jasno, na zahodu bo rahlo deževalo.

Radio Ognjišče

politikakoronavirus

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|1. 2. 2021
Dr. Žiga Turk o tem komu virus koristi?

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo gostili dr. Žiga Turka. Kam gremo glede na trenutno politično situacijo?

Dr. Žiga Turk o tem komu virus koristi?

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo gostili dr. Žiga Turka. Kam gremo glede na trenutno politično situacijo?

politikadružbakomentar

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Žiga Turk o tem komu virus koristi?

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo gostili dr. Žiga Turka. Kam gremo glede na trenutno politično situacijo?

VEČ ...|1. 2. 2021
Dr. Žiga Turk o tem komu virus koristi?

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo gostili dr. Žiga Turka. Kam gremo glede na trenutno politično situacijo?

Tanja Dominko

politikadružbakomentar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|1. 2. 2021
Rajko Podgoršek: Od nezaupnic do interpelacij: potop države ali potop skrajne levice?

Suspenz, v katerem levi mediji ter interesne skupine iz ozadja držijo celotno državo, se noče in noče končati. Sovražniki trenutne vlade sredstev ne izbirajo in se na okoliščine ne ozirajo.

Vse skupaj spominja na znameniti izrek francoskega kralja Ludvika XV “Après nous, le déluge” oz. v slovenščini, ”Za nami potop.” In čeprav je bil prednik tega nonšalantnega in nihilističnega vladarja absolutistični ter mogočni vladar Ludvik XIV, ‘Sončni kralj’, se je francoska kraljevina pod težo nakopičenih težav zrušila že pod njegovim nesrečnim naslednikom Ludvikom XVI, ki ga je giljotina skrajšala za glavo.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rajko Podgoršek: Od nezaupnic do interpelacij: potop države ali potop skrajne levice?

Suspenz, v katerem levi mediji ter interesne skupine iz ozadja držijo celotno državo, se noče in noče končati. Sovražniki trenutne vlade sredstev ne izbirajo in se na okoliščine ne ozirajo.

Vse skupaj spominja na znameniti izrek francoskega kralja Ludvika XV “Après nous, le déluge” oz. v slovenščini, ”Za nami potop.” In čeprav je bil prednik tega nonšalantnega in nihilističnega vladarja absolutistični ter mogočni vladar Ludvik XIV, ‘Sončni kralj’, se je francoska kraljevina pod težo nakopičenih težav zrušila že pod njegovim nesrečnim naslednikom Ludvikom XVI, ki ga je giljotina skrajšala za glavo.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

politikadružbakomentar

Komentar Domovina.je

Rajko Podgoršek: Od nezaupnic do interpelacij: potop države ali potop skrajne levice?

Suspenz, v katerem levi mediji ter interesne skupine iz ozadja držijo celotno državo, se noče in noče končati. Sovražniki trenutne vlade sredstev ne izbirajo in se na okoliščine ne ozirajo.

Vse skupaj spominja na znameniti izrek francoskega kralja Ludvika XV “Après nous, le déluge” oz. v slovenščini, ”Za nami potop.” In čeprav je bil prednik tega nonšalantnega in nihilističnega vladarja absolutistični ter mogočni vladar Ludvik XIV, ‘Sončni kralj’, se je francoska kraljevina pod težo nakopičenih težav zrušila že pod njegovim nesrečnim naslednikom Ludvikom XVI, ki ga je giljotina skrajšala za glavo.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|1. 2. 2021
Rajko Podgoršek: Od nezaupnic do interpelacij: potop države ali potop skrajne levice?

Suspenz, v katerem levi mediji ter interesne skupine iz ozadja držijo celotno državo, se noče in noče končati. Sovražniki trenutne vlade sredstev ne izbirajo in se na okoliščine ne ozirajo.

Vse skupaj spominja na znameniti izrek francoskega kralja Ludvika XV “Après nous, le déluge” oz. v slovenščini, ”Za nami potop.” In čeprav je bil prednik tega nonšalantnega in nihilističnega vladarja absolutistični ter mogočni vladar Ludvik XIV, ‘Sončni kralj’, se je francoska kraljevina pod težo nakopičenih težav zrušila že pod njegovim nesrečnim naslednikom Ludvikom XVI, ki ga je giljotina skrajšala za glavo.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rajko Podgoršek

politikadružbakomentar

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|29. 1. 2021
Le še do nedelje je mogoča oddaja vloge enkratni solidarnostni dodatek za člane kmetij

V okvir šestega protikoronskega svežnja zakonodaje po 58. členu spada tudi enkratni solidarnostni dodatek za člane kmetij, ki so starejši od 65 let in so brez dohodkov oziroma njihovi mesečni dohodki niso višji od 591,20 eura. Čas za oddajo vloge se izteče v nedeljo 31. januarja.

Le še do nedelje je mogoča oddaja vloge enkratni solidarnostni dodatek za člane kmetij

V okvir šestega protikoronskega svežnja zakonodaje po 58. členu spada tudi enkratni solidarnostni dodatek za člane kmetij, ki so starejši od 65 let in so brez dohodkov oziroma njihovi mesečni dohodki niso višji od 591,20 eura. Čas za oddajo vloge se izteče v nedeljo 31. januarja.

kmetijstvosvetovanjepolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

Le še do nedelje je mogoča oddaja vloge enkratni solidarnostni dodatek za člane kmetij

V okvir šestega protikoronskega svežnja zakonodaje po 58. členu spada tudi enkratni solidarnostni dodatek za člane kmetij, ki so starejši od 65 let in so brez dohodkov oziroma njihovi mesečni dohodki niso višji od 591,20 eura. Čas za oddajo vloge se izteče v nedeljo 31. januarja.

VEČ ...|29. 1. 2021
Le še do nedelje je mogoča oddaja vloge enkratni solidarnostni dodatek za člane kmetij

V okvir šestega protikoronskega svežnja zakonodaje po 58. členu spada tudi enkratni solidarnostni dodatek za člane kmetij, ki so starejši od 65 let in so brez dohodkov oziroma njihovi mesečni dohodki niso višji od 591,20 eura. Čas za oddajo vloge se izteče v nedeljo 31. januarja.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjepolitika

Komentar tedna

VEČ ...|29. 1. 2021
Alenka Puhar: Amazing grace – res, neverjetno, osupljivo

Inavguracija novega ameriškega predsednika je mnogim dala misliti in marsikoga je spravila tudi v zadrego. V mislih imam slovesnost in predvsem to, da vsebuje toliko verskih elementov. Mi kratko malo nismo navajeni, da bi v slovesnosti, ki je državna par excellence, nastopali duhovniki – celo več duhovnikov – da bi bil v uradnih govorih tolikokrat omenjen Bog, njegova volja in pomoč, da bi se toliko citiralo sveto pismo … Da bi nas prevzela prelepa Amazing grace …

Danes nam je svoje razmišljanje predstavila prevajalka in publicistka Alenka Puhar.

Alenka Puhar: Amazing grace – res, neverjetno, osupljivo

Inavguracija novega ameriškega predsednika je mnogim dala misliti in marsikoga je spravila tudi v zadrego. V mislih imam slovesnost in predvsem to, da vsebuje toliko verskih elementov. Mi kratko malo nismo navajeni, da bi v slovesnosti, ki je državna par excellence, nastopali duhovniki – celo več duhovnikov – da bi bil v uradnih govorih tolikokrat omenjen Bog, njegova volja in pomoč, da bi se toliko citiralo sveto pismo … Da bi nas prevzela prelepa Amazing grace …

Danes nam je svoje razmišljanje predstavila prevajalka in publicistka Alenka Puhar.

komentardružbapolitika

Komentar tedna

Alenka Puhar: Amazing grace – res, neverjetno, osupljivo

Inavguracija novega ameriškega predsednika je mnogim dala misliti in marsikoga je spravila tudi v zadrego. V mislih imam slovesnost in predvsem to, da vsebuje toliko verskih elementov. Mi kratko malo nismo navajeni, da bi v slovesnosti, ki je državna par excellence, nastopali duhovniki – celo več duhovnikov – da bi bil v uradnih govorih tolikokrat omenjen Bog, njegova volja in pomoč, da bi se toliko citiralo sveto pismo … Da bi nas prevzela prelepa Amazing grace …

Danes nam je svoje razmišljanje predstavila prevajalka in publicistka Alenka Puhar.

VEČ ...|29. 1. 2021
Alenka Puhar: Amazing grace – res, neverjetno, osupljivo

Inavguracija novega ameriškega predsednika je mnogim dala misliti in marsikoga je spravila tudi v zadrego. V mislih imam slovesnost in predvsem to, da vsebuje toliko verskih elementov. Mi kratko malo nismo navajeni, da bi v slovesnosti, ki je državna par excellence, nastopali duhovniki – celo več duhovnikov – da bi bil v uradnih govorih tolikokrat omenjen Bog, njegova volja in pomoč, da bi se toliko citiralo sveto pismo … Da bi nas prevzela prelepa Amazing grace …

Danes nam je svoje razmišljanje predstavila prevajalka in publicistka Alenka Puhar.

Alenka Puhar

komentardružbapolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|29. 1. 2021
Jesen življenja na podeželju - Franc Bogovič

Covidna kriza je pokazala, da so domovi za starejše zelo ranjljivi. Zato so zelo pomembni projekti, ki starostnikom omogočajo, da lahko čim dlje ostanejo v svojem domačem okolju. Evropski poslanec in podpresednik SLS Franc Bogovič je ob tem opozoril na staranje prebivalstva v Sloveniji in Evropi.

Demografske spremembe
Wilfried Martens Center za evropske študije je think tank Evropske ljudske stranke, v katerem so združeni različni inštituti iz celotne Evrope, med njimi tudi Inštitut dr. Antona Korošca. Ta je v sodelovanju z omenjenim centrom lani v Ankaranu pripravil okroglo mizo o demografskih spremembah v Sloveniji in Evropi. 
Zbornik
Prispevki udeležencev bodo kmalu izšli v tiskani obliki. Zbornik bodo javnosti predstavili 22. februarja 2021. Pri njegovem nastajanju so sodelovali Franc Bogovič, Boštjan Furlan, M.Sc. Monika Kirbiš Rojs, Anja Fortuna, Primož Jelševar, Sandra Pasarić, Marko Vidrih, Marjan Podobnik in prof. Dr Andrej Umek.

Franc Bogovič se je v prispevku lotil problema upadanja števila rojstev in staranja prebivalstva. V pogovoru za Radio Ognjišče je opozoril, da je rodnost v Evropi 1,6 otroka na žensko, kar je bistveno manj kot je potrebno za naravno obnovo generacij. Francija, Irska, Danska, Švedska imajo sicer nekoliko višjo rodnost, ostale mediteranske države - Grčija, Ciper, Italija, Španija in Malta – pa so države z najnižjo rodnostjo. Slovenija je nekje v evropskem povrečju. Bogovič je ob tem opozoril, da je Evropa že danes najstarejša celina, posledično se pojavlja pomanjkanje delovne sile, prihaja do migracij znotraj EU, zlasti iz manj razvitih območij v bolj razvite. Zaznati je tudi trend selitev iz podeželja v mesta. Tako nastaja vrsta težav na socialnem, zdravstvenem in pokojninskem področju, pojavlja se vprašanje urbanizma in podeželja.

Projekt Pametnih vasi
Franc Bogovič na te težave že več let opozarja v sklopu projekta Pametnih vasi, prek katerega iščejo rešitve, da bo podeželje ostalo poseljeno. Gre za gradnjo osnovne infrastrukture, pokritost s širokopasovnimi povezavami, kar se je pokazalo ključno v času koronakrize, kratke verige v kmetijstvu, nove tehnologije in digitalizacija v kmetijstvu, energetski izzivi, vse s ciljem, kako ustvariti nova delovna mesta.

Projekt Pametnih srebrnih vasi
Na drugi strani gre za dvig kakovosti življenja na podeželju. V ta sklop sodi vprašanje dolgotrajne oskrbe. Projekt se imenuje Pametne srebrne vasi. Franc Bogovič ga spodbuja v Krškem, kjer je bil 13 let župan, sicer pa projekt izvaja še nekaj drugih občin v Sloveniji. »Koncept dolgotrajne oskrbe izhaja iz zelo kakovostne pomoči na domu, ki dopolnjuje oskrbo v domovih za ostarele. Cilj vseh ostalih ukrepov pa je, da bi bila pot v dom za ostarele čim bolj odložena, torej, da bi ljudje lahko čim dlje časa ostajali doma,« pravi Bogovič.

Pomoč na domu je ukrep, ki se izvaja že dobro desetletje. »Nadgradili smo ga s projektom Most. To je evropski projekt, kjer je bilo zadnji dve leti starostnikom omogočeno, da so jih na domu obiskovali tudi zdravstveni tehniki, fizioterapevti, kineziologi, delovni terapevt, ki so ljudi po poškodbah dobesedno postavljali na noge ali ko so oslabeli in jim omogočili življenje v domačem kraju,« je še pojasnil Bogovič in dodal, da v Krškem s projektom Mosta nadaljujejo kljub temu, da se je financiranje iz evropskih sredstev izteklo. V načrtu je pametna srebrna vas na Senovem, kjer bi  omogočili kakovostno bivanje za starostnike, ki bi imeli na enem mestu vse, kar rabijo v jeseni življenja. Hkrati bi vzpostavili center za usposabljanje svojcev za oskrbo na domu. Računajo, da bo del teh storitev pokrit iz evropskih sredstev in prek zakona o dolgotrajni oskrbi.

Jesen življenja na podeželju - Franc Bogovič

Covidna kriza je pokazala, da so domovi za starejše zelo ranjljivi. Zato so zelo pomembni projekti, ki starostnikom omogočajo, da lahko čim dlje ostanejo v svojem domačem okolju. Evropski poslanec in podpresednik SLS Franc Bogovič je ob tem opozoril na staranje prebivalstva v Sloveniji in Evropi.

Demografske spremembe
Wilfried Martens Center za evropske študije je think tank Evropske ljudske stranke, v katerem so združeni različni inštituti iz celotne Evrope, med njimi tudi Inštitut dr. Antona Korošca. Ta je v sodelovanju z omenjenim centrom lani v Ankaranu pripravil okroglo mizo o demografskih spremembah v Sloveniji in Evropi. 
Zbornik
Prispevki udeležencev bodo kmalu izšli v tiskani obliki. Zbornik bodo javnosti predstavili 22. februarja 2021. Pri njegovem nastajanju so sodelovali Franc Bogovič, Boštjan Furlan, M.Sc. Monika Kirbiš Rojs, Anja Fortuna, Primož Jelševar, Sandra Pasarić, Marko Vidrih, Marjan Podobnik in prof. Dr Andrej Umek.

Franc Bogovič se je v prispevku lotil problema upadanja števila rojstev in staranja prebivalstva. V pogovoru za Radio Ognjišče je opozoril, da je rodnost v Evropi 1,6 otroka na žensko, kar je bistveno manj kot je potrebno za naravno obnovo generacij. Francija, Irska, Danska, Švedska imajo sicer nekoliko višjo rodnost, ostale mediteranske države - Grčija, Ciper, Italija, Španija in Malta – pa so države z najnižjo rodnostjo. Slovenija je nekje v evropskem povrečju. Bogovič je ob tem opozoril, da je Evropa že danes najstarejša celina, posledično se pojavlja pomanjkanje delovne sile, prihaja do migracij znotraj EU, zlasti iz manj razvitih območij v bolj razvite. Zaznati je tudi trend selitev iz podeželja v mesta. Tako nastaja vrsta težav na socialnem, zdravstvenem in pokojninskem področju, pojavlja se vprašanje urbanizma in podeželja.

Projekt Pametnih vasi
Franc Bogovič na te težave že več let opozarja v sklopu projekta Pametnih vasi, prek katerega iščejo rešitve, da bo podeželje ostalo poseljeno. Gre za gradnjo osnovne infrastrukture, pokritost s širokopasovnimi povezavami, kar se je pokazalo ključno v času koronakrize, kratke verige v kmetijstvu, nove tehnologije in digitalizacija v kmetijstvu, energetski izzivi, vse s ciljem, kako ustvariti nova delovna mesta.

Projekt Pametnih srebrnih vasi
Na drugi strani gre za dvig kakovosti življenja na podeželju. V ta sklop sodi vprašanje dolgotrajne oskrbe. Projekt se imenuje Pametne srebrne vasi. Franc Bogovič ga spodbuja v Krškem, kjer je bil 13 let župan, sicer pa projekt izvaja še nekaj drugih občin v Sloveniji. »Koncept dolgotrajne oskrbe izhaja iz zelo kakovostne pomoči na domu, ki dopolnjuje oskrbo v domovih za ostarele. Cilj vseh ostalih ukrepov pa je, da bi bila pot v dom za ostarele čim bolj odložena, torej, da bi ljudje lahko čim dlje časa ostajali doma,« pravi Bogovič.

Pomoč na domu je ukrep, ki se izvaja že dobro desetletje. »Nadgradili smo ga s projektom Most. To je evropski projekt, kjer je bilo zadnji dve leti starostnikom omogočeno, da so jih na domu obiskovali tudi zdravstveni tehniki, fizioterapevti, kineziologi, delovni terapevt, ki so ljudi po poškodbah dobesedno postavljali na noge ali ko so oslabeli in jim omogočili življenje v domačem kraju,« je še pojasnil Bogovič in dodal, da v Krškem s projektom Mosta nadaljujejo kljub temu, da se je financiranje iz evropskih sredstev izteklo. V načrtu je pametna srebrna vas na Senovem, kjer bi  omogočili kakovostno bivanje za starostnike, ki bi imeli na enem mestu vse, kar rabijo v jeseni življenja. Hkrati bi vzpostavili center za usposabljanje svojcev za oskrbo na domu. Računajo, da bo del teh storitev pokrit iz evropskih sredstev in prek zakona o dolgotrajni oskrbi.

družbapogovorpolitikapodeželjepametne vasi

Informativni prispevki

Jesen življenja na podeželju - Franc Bogovič

Covidna kriza je pokazala, da so domovi za starejše zelo ranjljivi. Zato so zelo pomembni projekti, ki starostnikom omogočajo, da lahko čim dlje ostanejo v svojem domačem okolju. Evropski poslanec in podpresednik SLS Franc Bogovič je ob tem opozoril na staranje prebivalstva v Sloveniji in Evropi.

Demografske spremembe
Wilfried Martens Center za evropske študije je think tank Evropske ljudske stranke, v katerem so združeni različni inštituti iz celotne Evrope, med njimi tudi Inštitut dr. Antona Korošca. Ta je v sodelovanju z omenjenim centrom lani v Ankaranu pripravil okroglo mizo o demografskih spremembah v Sloveniji in Evropi. 
Zbornik
Prispevki udeležencev bodo kmalu izšli v tiskani obliki. Zbornik bodo javnosti predstavili 22. februarja 2021. Pri njegovem nastajanju so sodelovali Franc Bogovič, Boštjan Furlan, M.Sc. Monika Kirbiš Rojs, Anja Fortuna, Primož Jelševar, Sandra Pasarić, Marko Vidrih, Marjan Podobnik in prof. Dr Andrej Umek.

Franc Bogovič se je v prispevku lotil problema upadanja števila rojstev in staranja prebivalstva. V pogovoru za Radio Ognjišče je opozoril, da je rodnost v Evropi 1,6 otroka na žensko, kar je bistveno manj kot je potrebno za naravno obnovo generacij. Francija, Irska, Danska, Švedska imajo sicer nekoliko višjo rodnost, ostale mediteranske države - Grčija, Ciper, Italija, Španija in Malta – pa so države z najnižjo rodnostjo. Slovenija je nekje v evropskem povrečju. Bogovič je ob tem opozoril, da je Evropa že danes najstarejša celina, posledično se pojavlja pomanjkanje delovne sile, prihaja do migracij znotraj EU, zlasti iz manj razvitih območij v bolj razvite. Zaznati je tudi trend selitev iz podeželja v mesta. Tako nastaja vrsta težav na socialnem, zdravstvenem in pokojninskem področju, pojavlja se vprašanje urbanizma in podeželja.

Projekt Pametnih vasi
Franc Bogovič na te težave že več let opozarja v sklopu projekta Pametnih vasi, prek katerega iščejo rešitve, da bo podeželje ostalo poseljeno. Gre za gradnjo osnovne infrastrukture, pokritost s širokopasovnimi povezavami, kar se je pokazalo ključno v času koronakrize, kratke verige v kmetijstvu, nove tehnologije in digitalizacija v kmetijstvu, energetski izzivi, vse s ciljem, kako ustvariti nova delovna mesta.

Projekt Pametnih srebrnih vasi
Na drugi strani gre za dvig kakovosti življenja na podeželju. V ta sklop sodi vprašanje dolgotrajne oskrbe. Projekt se imenuje Pametne srebrne vasi. Franc Bogovič ga spodbuja v Krškem, kjer je bil 13 let župan, sicer pa projekt izvaja še nekaj drugih občin v Sloveniji. »Koncept dolgotrajne oskrbe izhaja iz zelo kakovostne pomoči na domu, ki dopolnjuje oskrbo v domovih za ostarele. Cilj vseh ostalih ukrepov pa je, da bi bila pot v dom za ostarele čim bolj odložena, torej, da bi ljudje lahko čim dlje časa ostajali doma,« pravi Bogovič.

Pomoč na domu je ukrep, ki se izvaja že dobro desetletje. »Nadgradili smo ga s projektom Most. To je evropski projekt, kjer je bilo zadnji dve leti starostnikom omogočeno, da so jih na domu obiskovali tudi zdravstveni tehniki, fizioterapevti, kineziologi, delovni terapevt, ki so ljudi po poškodbah dobesedno postavljali na noge ali ko so oslabeli in jim omogočili življenje v domačem kraju,« je še pojasnil Bogovič in dodal, da v Krškem s projektom Mosta nadaljujejo kljub temu, da se je financiranje iz evropskih sredstev izteklo. V načrtu je pametna srebrna vas na Senovem, kjer bi  omogočili kakovostno bivanje za starostnike, ki bi imeli na enem mestu vse, kar rabijo v jeseni življenja. Hkrati bi vzpostavili center za usposabljanje svojcev za oskrbo na domu. Računajo, da bo del teh storitev pokrit iz evropskih sredstev in prek zakona o dolgotrajni oskrbi.

VEČ ...|29. 1. 2021
Jesen življenja na podeželju - Franc Bogovič

Covidna kriza je pokazala, da so domovi za starejše zelo ranjljivi. Zato so zelo pomembni projekti, ki starostnikom omogočajo, da lahko čim dlje ostanejo v svojem domačem okolju. Evropski poslanec in podpresednik SLS Franc Bogovič je ob tem opozoril na staranje prebivalstva v Sloveniji in Evropi.

Demografske spremembe
Wilfried Martens Center za evropske študije je think tank Evropske ljudske stranke, v katerem so združeni različni inštituti iz celotne Evrope, med njimi tudi Inštitut dr. Antona Korošca. Ta je v sodelovanju z omenjenim centrom lani v Ankaranu pripravil okroglo mizo o demografskih spremembah v Sloveniji in Evropi. 
Zbornik
Prispevki udeležencev bodo kmalu izšli v tiskani obliki. Zbornik bodo javnosti predstavili 22. februarja 2021. Pri njegovem nastajanju so sodelovali Franc Bogovič, Boštjan Furlan, M.Sc. Monika Kirbiš Rojs, Anja Fortuna, Primož Jelševar, Sandra Pasarić, Marko Vidrih, Marjan Podobnik in prof. Dr Andrej Umek.

Franc Bogovič se je v prispevku lotil problema upadanja števila rojstev in staranja prebivalstva. V pogovoru za Radio Ognjišče je opozoril, da je rodnost v Evropi 1,6 otroka na žensko, kar je bistveno manj kot je potrebno za naravno obnovo generacij. Francija, Irska, Danska, Švedska imajo sicer nekoliko višjo rodnost, ostale mediteranske države - Grčija, Ciper, Italija, Španija in Malta – pa so države z najnižjo rodnostjo. Slovenija je nekje v evropskem povrečju. Bogovič je ob tem opozoril, da je Evropa že danes najstarejša celina, posledično se pojavlja pomanjkanje delovne sile, prihaja do migracij znotraj EU, zlasti iz manj razvitih območij v bolj razvite. Zaznati je tudi trend selitev iz podeželja v mesta. Tako nastaja vrsta težav na socialnem, zdravstvenem in pokojninskem področju, pojavlja se vprašanje urbanizma in podeželja.

Projekt Pametnih vasi
Franc Bogovič na te težave že več let opozarja v sklopu projekta Pametnih vasi, prek katerega iščejo rešitve, da bo podeželje ostalo poseljeno. Gre za gradnjo osnovne infrastrukture, pokritost s širokopasovnimi povezavami, kar se je pokazalo ključno v času koronakrize, kratke verige v kmetijstvu, nove tehnologije in digitalizacija v kmetijstvu, energetski izzivi, vse s ciljem, kako ustvariti nova delovna mesta.

Projekt Pametnih srebrnih vasi
Na drugi strani gre za dvig kakovosti življenja na podeželju. V ta sklop sodi vprašanje dolgotrajne oskrbe. Projekt se imenuje Pametne srebrne vasi. Franc Bogovič ga spodbuja v Krškem, kjer je bil 13 let župan, sicer pa projekt izvaja še nekaj drugih občin v Sloveniji. »Koncept dolgotrajne oskrbe izhaja iz zelo kakovostne pomoči na domu, ki dopolnjuje oskrbo v domovih za ostarele. Cilj vseh ostalih ukrepov pa je, da bi bila pot v dom za ostarele čim bolj odložena, torej, da bi ljudje lahko čim dlje časa ostajali doma,« pravi Bogovič.

Pomoč na domu je ukrep, ki se izvaja že dobro desetletje. »Nadgradili smo ga s projektom Most. To je evropski projekt, kjer je bilo zadnji dve leti starostnikom omogočeno, da so jih na domu obiskovali tudi zdravstveni tehniki, fizioterapevti, kineziologi, delovni terapevt, ki so ljudi po poškodbah dobesedno postavljali na noge ali ko so oslabeli in jim omogočili življenje v domačem kraju,« je še pojasnil Bogovič in dodal, da v Krškem s projektom Mosta nadaljujejo kljub temu, da se je financiranje iz evropskih sredstev izteklo. V načrtu je pametna srebrna vas na Senovem, kjer bi  omogočili kakovostno bivanje za starostnike, ki bi imeli na enem mestu vse, kar rabijo v jeseni življenja. Hkrati bi vzpostavili center za usposabljanje svojcev za oskrbo na domu. Računajo, da bo del teh storitev pokrit iz evropskih sredstev in prek zakona o dolgotrajni oskrbi.

Marta Jerebič

družbapogovorpolitikapodeželjepametne vasi

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|28. 1. 2021
Kmetje pavšalisti: Izteka se čas za poročanje

Vsi kmetje in drugi imetniki dovoljenja za uveljavljanje pavšalnega nadomestila, morajo do 31. januarja vsako leto pristojnemu davčnemu uradu oddati obračun za minulo leto. 

Kmetje pavšalisti: Izteka se čas za poročanje

Vsi kmetje in drugi imetniki dovoljenja za uveljavljanje pavšalnega nadomestila, morajo do 31. januarja vsako leto pristojnemu davčnemu uradu oddati obračun za minulo leto. 

kmetijstvosvetovanjepolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

Kmetje pavšalisti: Izteka se čas za poročanje

Vsi kmetje in drugi imetniki dovoljenja za uveljavljanje pavšalnega nadomestila, morajo do 31. januarja vsako leto pristojnemu davčnemu uradu oddati obračun za minulo leto. 

VEČ ...|28. 1. 2021
Kmetje pavšalisti: Izteka se čas za poročanje

Vsi kmetje in drugi imetniki dovoljenja za uveljavljanje pavšalnega nadomestila, morajo do 31. januarja vsako leto pristojnemu davčnemu uradu oddati obračun za minulo leto. 

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjepolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|27. 1. 2021
Urejanje podatkov v registru kmetijskih gospodarstev je spet mogoče

V skladu z Zakonom o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije novega koronavirusa je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano med 11. in 24. januarjem po uradni dolžnosti posodobilo grafične enote rabe kmetijskih gospodarstev. Že v naslednjih dneh bodo kmetje lahko preko spleta pregledali dejansko stanje, pravi državni sekretar mag. Miran Mihelič in tudi uredili popravke na UE.

Urejanje podatkov v registru kmetijskih gospodarstev je spet mogoče

V skladu z Zakonom o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije novega koronavirusa je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano med 11. in 24. januarjem po uradni dolžnosti posodobilo grafične enote rabe kmetijskih gospodarstev. Že v naslednjih dneh bodo kmetje lahko preko spleta pregledali dejansko stanje, pravi državni sekretar mag. Miran Mihelič in tudi uredili popravke na UE.

kmetijstvopolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

Urejanje podatkov v registru kmetijskih gospodarstev je spet mogoče

V skladu z Zakonom o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije novega koronavirusa je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano med 11. in 24. januarjem po uradni dolžnosti posodobilo grafične enote rabe kmetijskih gospodarstev. Že v naslednjih dneh bodo kmetje lahko preko spleta pregledali dejansko stanje, pravi državni sekretar mag. Miran Mihelič in tudi uredili popravke na UE.

VEČ ...|27. 1. 2021
Urejanje podatkov v registru kmetijskih gospodarstev je spet mogoče

V skladu z Zakonom o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije novega koronavirusa je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano med 11. in 24. januarjem po uradni dolžnosti posodobilo grafične enote rabe kmetijskih gospodarstev. Že v naslednjih dneh bodo kmetje lahko preko spleta pregledali dejansko stanje, pravi državni sekretar mag. Miran Mihelič in tudi uredili popravke na UE.

Robert Božič

kmetijstvopolitika

Moja zgodba

VEČ ...|24. 1. 2021
Dr. Jože Dežman aktualni pogovor

V oddaji Moja zgodba je bil naš gost dr. Jože Dežman novoimenovani direktor Muzeja Novejše zgodovine Slovenije. V aktualnem pogovoru smo se dotaknili menjav v javnih zavodih, ki so sprožile val nezadovoljstva predvsem levice. Prav tako smo govorili o poskusih prisvojitve osamosvojitvenih zaslug s strani kontinuitetnih sil in o tem zakaj potrebujemo Muzej osamosvojitve.

Dr. Jože Dežman aktualni pogovor

V oddaji Moja zgodba je bil naš gost dr. Jože Dežman novoimenovani direktor Muzeja Novejše zgodovine Slovenije. V aktualnem pogovoru smo se dotaknili menjav v javnih zavodih, ki so sprožile val nezadovoljstva predvsem levice. Prav tako smo govorili o poskusih prisvojitve osamosvojitvenih zaslug s strani kontinuitetnih sil in o tem zakaj potrebujemo Muzej osamosvojitve.

kulturapogovorpolitikaJože Dežman

Moja zgodba

Dr. Jože Dežman aktualni pogovor

V oddaji Moja zgodba je bil naš gost dr. Jože Dežman novoimenovani direktor Muzeja Novejše zgodovine Slovenije. V aktualnem pogovoru smo se dotaknili menjav v javnih zavodih, ki so sprožile val nezadovoljstva predvsem levice. Prav tako smo govorili o poskusih prisvojitve osamosvojitvenih zaslug s strani kontinuitetnih sil in o tem zakaj potrebujemo Muzej osamosvojitve.

VEČ ...|24. 1. 2021
Dr. Jože Dežman aktualni pogovor

V oddaji Moja zgodba je bil naš gost dr. Jože Dežman novoimenovani direktor Muzeja Novejše zgodovine Slovenije. V aktualnem pogovoru smo se dotaknili menjav v javnih zavodih, ki so sprožile val nezadovoljstva predvsem levice. Prav tako smo govorili o poskusih prisvojitve osamosvojitvenih zaslug s strani kontinuitetnih sil in o tem zakaj potrebujemo Muzej osamosvojitve.

Jože Bartolj

kulturapogovorpolitikaJože Dežman

Komentar tedna

VEČ ...|22. 1. 2021
Božo Rustja: Ko ne bomo smeli več napisti datuma

Končno se morajo zagovorniki zamolčevanja božičnega praznika ali celo nasprotniki navzočnosti krščanstva v družbi zavedati, da so zelo nenačelni. Pod protest, v katerem bodo nastopili proti krščanstvu ali vsaj navzočnosti krščanstva v družbi, bodo napisali datum. Ta pa je vezan na rojstvo Jezusa Kristusa. Po njem štejemo leta in zgodovino človeštva delimo pred Kristusom in po Kristusu. Če bi sledili razmišljanju nasprotnikov, bi že s tem, ko napišemo datum, mešali vero v vse pore življenja, ker je pač naš datum vezan na božič, oziroma na Kristusovo rojstvo. 

Božo Rustja: Ko ne bomo smeli več napisti datuma

Končno se morajo zagovorniki zamolčevanja božičnega praznika ali celo nasprotniki navzočnosti krščanstva v družbi zavedati, da so zelo nenačelni. Pod protest, v katerem bodo nastopili proti krščanstvu ali vsaj navzočnosti krščanstva v družbi, bodo napisali datum. Ta pa je vezan na rojstvo Jezusa Kristusa. Po njem štejemo leta in zgodovino človeštva delimo pred Kristusom in po Kristusu. Če bi sledili razmišljanju nasprotnikov, bi že s tem, ko napišemo datum, mešali vero v vse pore življenja, ker je pač naš datum vezan na božič, oziroma na Kristusovo rojstvo. 

družbakomentarpolitika

Komentar tedna

Božo Rustja: Ko ne bomo smeli več napisti datuma

Končno se morajo zagovorniki zamolčevanja božičnega praznika ali celo nasprotniki navzočnosti krščanstva v družbi zavedati, da so zelo nenačelni. Pod protest, v katerem bodo nastopili proti krščanstvu ali vsaj navzočnosti krščanstva v družbi, bodo napisali datum. Ta pa je vezan na rojstvo Jezusa Kristusa. Po njem štejemo leta in zgodovino človeštva delimo pred Kristusom in po Kristusu. Če bi sledili razmišljanju nasprotnikov, bi že s tem, ko napišemo datum, mešali vero v vse pore življenja, ker je pač naš datum vezan na božič, oziroma na Kristusovo rojstvo. 

VEČ ...|22. 1. 2021
Božo Rustja: Ko ne bomo smeli več napisti datuma

Končno se morajo zagovorniki zamolčevanja božičnega praznika ali celo nasprotniki navzočnosti krščanstva v družbi zavedati, da so zelo nenačelni. Pod protest, v katerem bodo nastopili proti krščanstvu ali vsaj navzočnosti krščanstva v družbi, bodo napisali datum. Ta pa je vezan na rojstvo Jezusa Kristusa. Po njem štejemo leta in zgodovino človeštva delimo pred Kristusom in po Kristusu. Če bi sledili razmišljanju nasprotnikov, bi že s tem, ko napišemo datum, mešali vero v vse pore življenja, ker je pač naš datum vezan na božič, oziroma na Kristusovo rojstvo. 

Božo Rustja

družbakomentarpolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|20. 1. 2021
Plačilni promet lahjko traja. Zakaj je v nekaterih primerih prišlo do zavrnitve vlog?

Pri plačilu davčnih in drugih nedavčnih obveznosti je potrebno biti pozoren na datum plačila, natančneje na trenutek izvedbe plačila. Po Zakonu o davčnem postopku se šteje, da je davek plačan, na dan, ko izvajalec plačilnega prometa izvrši nalog za plačilo davka, oziroma na dan plačila davka, če se davek plača v gotovini ali z brezgotovinskim plačilom pri upravnem ali drugem državnem organu. Načeloma velja, da se vseh težav rešimo, če davčne obveznosti poravnamo vsaj en delovni dan pred oddajo vloge. Vpogled v knjigovodsko stanje pri finančni upravi je mogoč prek sistema Edavki, informacijo pa lahko dobite tudi prek telefona.

Plačilni promet lahjko traja. Zakaj je v nekaterih primerih prišlo do zavrnitve vlog?

Pri plačilu davčnih in drugih nedavčnih obveznosti je potrebno biti pozoren na datum plačila, natančneje na trenutek izvedbe plačila. Po Zakonu o davčnem postopku se šteje, da je davek plačan, na dan, ko izvajalec plačilnega prometa izvrši nalog za plačilo davka, oziroma na dan plačila davka, če se davek plača v gotovini ali z brezgotovinskim plačilom pri upravnem ali drugem državnem organu. Načeloma velja, da se vseh težav rešimo, če davčne obveznosti poravnamo vsaj en delovni dan pred oddajo vloge. Vpogled v knjigovodsko stanje pri finančni upravi je mogoč prek sistema Edavki, informacijo pa lahko dobite tudi prek telefona.

kmetijstvosvetovanjepolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

Plačilni promet lahjko traja. Zakaj je v nekaterih primerih prišlo do zavrnitve vlog?

Pri plačilu davčnih in drugih nedavčnih obveznosti je potrebno biti pozoren na datum plačila, natančneje na trenutek izvedbe plačila. Po Zakonu o davčnem postopku se šteje, da je davek plačan, na dan, ko izvajalec plačilnega prometa izvrši nalog za plačilo davka, oziroma na dan plačila davka, če se davek plača v gotovini ali z brezgotovinskim plačilom pri upravnem ali drugem državnem organu. Načeloma velja, da se vseh težav rešimo, če davčne obveznosti poravnamo vsaj en delovni dan pred oddajo vloge. Vpogled v knjigovodsko stanje pri finančni upravi je mogoč prek sistema Edavki, informacijo pa lahko dobite tudi prek telefona.

VEČ ...|20. 1. 2021
Plačilni promet lahjko traja. Zakaj je v nekaterih primerih prišlo do zavrnitve vlog?

Pri plačilu davčnih in drugih nedavčnih obveznosti je potrebno biti pozoren na datum plačila, natančneje na trenutek izvedbe plačila. Po Zakonu o davčnem postopku se šteje, da je davek plačan, na dan, ko izvajalec plačilnega prometa izvrši nalog za plačilo davka, oziroma na dan plačila davka, če se davek plača v gotovini ali z brezgotovinskim plačilom pri upravnem ali drugem državnem organu. Načeloma velja, da se vseh težav rešimo, če davčne obveznosti poravnamo vsaj en delovni dan pred oddajo vloge. Vpogled v knjigovodsko stanje pri finančni upravi je mogoč prek sistema Edavki, informacijo pa lahko dobite tudi prek telefona.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjepolitika

Informativne oddaje

VEČ ...|20. 1. 2021
Mozaik dneva dne 20. 1.

  • Trump še zadnjič kot predsednik ZDA zapustil Belo hišo; Biden pred prisego: V Ameriki je nov dan.
  • V Evropski uniji lani v osmih mesecih približno 300 tisoč presežnih smrti.
  • Ko denar dobi nekdo, ki nima vrednot, ki jih zagovarja levica, je takoj cel halo.
  • Šport: Gajser pričakovano motošportnik leta 2020.
  • Vreme: Začasno se končuje obdobje hladnega vremena, prihaja močan veter.

Mozaik dneva dne 20. 1.

  • Trump še zadnjič kot predsednik ZDA zapustil Belo hišo; Biden pred prisego: V Ameriki je nov dan.
  • V Evropski uniji lani v osmih mesecih približno 300 tisoč presežnih smrti.
  • Ko denar dobi nekdo, ki nima vrednot, ki jih zagovarja levica, je takoj cel halo.
  • Šport: Gajser pričakovano motošportnik leta 2020.
  • Vreme: Začasno se končuje obdobje hladnega vremena, prihaja močan veter.

Iskreni.netkoronavirusZDApolitika

Informativne oddaje

Mozaik dneva dne 20. 1.
  • Trump še zadnjič kot predsednik ZDA zapustil Belo hišo; Biden pred prisego: V Ameriki je nov dan.
  • V Evropski uniji lani v osmih mesecih približno 300 tisoč presežnih smrti.
  • Ko denar dobi nekdo, ki nima vrednot, ki jih zagovarja levica, je takoj cel halo.
  • Šport: Gajser pričakovano motošportnik leta 2020.
  • Vreme: Začasno se končuje obdobje hladnega vremena, prihaja močan veter.
VEČ ...|20. 1. 2021
Mozaik dneva dne 20. 1.
  • Trump še zadnjič kot predsednik ZDA zapustil Belo hišo; Biden pred prisego: V Ameriki je nov dan.
  • V Evropski uniji lani v osmih mesecih približno 300 tisoč presežnih smrti.
  • Ko denar dobi nekdo, ki nima vrednot, ki jih zagovarja levica, je takoj cel halo.
  • Šport: Gajser pričakovano motošportnik leta 2020.
  • Vreme: Začasno se končuje obdobje hladnega vremena, prihaja močan veter.

Radio Ognjišče

Iskreni.netkoronavirusZDApolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|20. 1. 2021
Ko denar dobi nekdo, ki nima vrednot, ki jih zagovarja levica, je takoj cel halo

V zadnjih letih je postalo nekako samoumevno, da so denar za izvajanje programov na socialnem področju večinoma dobivale le levičarske nevladne organizacije. Za vtis pluralnosti so bile izjeme kakšne dobrodelne organizacije. Zato je tokratni uspeh več organizacij s konservativnimi vrednotami na razpisu za sofinanciranje projektov za pomoč najbolj ranljivim skupinam zaradi epidemije pričakovano razbesenel levičarske aktiviste in medije. V središču medijskega viharja se je znašel zlasti projekt Zavoda za kulturo življenja Iskreni in z njim minister Janez Cigler Kralj. Ta se je med ustanovitelje Zavoda zapisal šele pred dvema letoma in se iz tega umaknil preden je bil izvoljen za ministra. Navedbe, da je soustanovitelj zavoda torej ne držijo. Minister je tudi sicer zavrnil vse očitke, ki v zvezi z razpisom letijo nanj.

Vse se začne z razpisom. »Opažamo, da so (v njih zahtevane) večinoma zelo enostranske vrednote, neke agende, ki so zagotovo levičarkse agende, in potem se mi na veliko razpisov niti ne prijavljamo,« je pojasnil direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk. 
Če levičarske nevladne organizacije ne bi dobile denarja iz javnih sredstev, bi propadle. Večino teh organizacij namreč kar v 80-ih ali 90-ih odstotkih financira država. Komentator na portalu Domovina.je Peter Merše je zbral podatke, koliko denarja so v zadnjih treh letih dobile nekatere organizacije, ki se ukvarjajo z LGBT vsebino. »Legebitra recimo v zadnjih treh letih 1,2 milijona evrov, društvo Škuc 1,2 milijona iz javnih sredstev, parada ponosa 150 tisoč evrov, društvo za integracijo homoseksualcev Enakopravni pod Mavrico  skoraj 187 tisoč evrov v zadnjih treh letih, medtem ko je Zavod Iskreni v tem istem času iz javnih sredtev dobil 20 tisoč evrov.«
Tokrat je bil razpis relativno odprte narave. Ministrstvo za delo je dalo pobudo organizacijam, da pripravijo program, ki ga že izvajajo oziroma bo pomagal ljudem pri odpravi posledic epidemije. Zato se je lahko prijavil tudi Zavod Iskreni, ki se že več kot 15 let  posveča odpravi in lajšanju stisk mladih, zakoncev, staršev in družin. 
Minister Janez Cigler Kralj vse očitke v zvezi z razpisom zavrača. Tako v Zavodu Iskreni kot na ministrstvu je izločen iz vseh postopkov, ki bi bili lahko potencialno konfliktni. 
»Vsaka vloga je morala biti pregledana neodvisno s strani treh članov komisije. In jaz kot minister lahko samo verjamem in zaupam, da je komisija svoje delo opravila strokovno,« je povedal minister Cigler Kralj. 
A pritisk levih strank se le še stopnjuje, pri tem pa gre predvsem za preusmerjanje pozornosti s parodije vlaganja nezaupnice vladi, meni direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk.

Ko denar dobi nekdo, ki nima vrednot, ki jih zagovarja levica, je takoj cel halo

V zadnjih letih je postalo nekako samoumevno, da so denar za izvajanje programov na socialnem področju večinoma dobivale le levičarske nevladne organizacije. Za vtis pluralnosti so bile izjeme kakšne dobrodelne organizacije. Zato je tokratni uspeh več organizacij s konservativnimi vrednotami na razpisu za sofinanciranje projektov za pomoč najbolj ranljivim skupinam zaradi epidemije pričakovano razbesenel levičarske aktiviste in medije. V središču medijskega viharja se je znašel zlasti projekt Zavoda za kulturo življenja Iskreni in z njim minister Janez Cigler Kralj. Ta se je med ustanovitelje Zavoda zapisal šele pred dvema letoma in se iz tega umaknil preden je bil izvoljen za ministra. Navedbe, da je soustanovitelj zavoda torej ne držijo. Minister je tudi sicer zavrnil vse očitke, ki v zvezi z razpisom letijo nanj.

Vse se začne z razpisom. »Opažamo, da so (v njih zahtevane) večinoma zelo enostranske vrednote, neke agende, ki so zagotovo levičarkse agende, in potem se mi na veliko razpisov niti ne prijavljamo,« je pojasnil direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk. 
Če levičarske nevladne organizacije ne bi dobile denarja iz javnih sredstev, bi propadle. Večino teh organizacij namreč kar v 80-ih ali 90-ih odstotkih financira država. Komentator na portalu Domovina.je Peter Merše je zbral podatke, koliko denarja so v zadnjih treh letih dobile nekatere organizacije, ki se ukvarjajo z LGBT vsebino. »Legebitra recimo v zadnjih treh letih 1,2 milijona evrov, društvo Škuc 1,2 milijona iz javnih sredstev, parada ponosa 150 tisoč evrov, društvo za integracijo homoseksualcev Enakopravni pod Mavrico  skoraj 187 tisoč evrov v zadnjih treh letih, medtem ko je Zavod Iskreni v tem istem času iz javnih sredtev dobil 20 tisoč evrov.«
Tokrat je bil razpis relativno odprte narave. Ministrstvo za delo je dalo pobudo organizacijam, da pripravijo program, ki ga že izvajajo oziroma bo pomagal ljudem pri odpravi posledic epidemije. Zato se je lahko prijavil tudi Zavod Iskreni, ki se že več kot 15 let  posveča odpravi in lajšanju stisk mladih, zakoncev, staršev in družin. 
Minister Janez Cigler Kralj vse očitke v zvezi z razpisom zavrača. Tako v Zavodu Iskreni kot na ministrstvu je izločen iz vseh postopkov, ki bi bili lahko potencialno konfliktni. 
»Vsaka vloga je morala biti pregledana neodvisno s strani treh članov komisije. In jaz kot minister lahko samo verjamem in zaupam, da je komisija svoje delo opravila strokovno,« je povedal minister Cigler Kralj. 
A pritisk levih strank se le še stopnjuje, pri tem pa gre predvsem za preusmerjanje pozornosti s parodije vlaganja nezaupnice vladi, meni direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk.

odnosipogovorpolitikaZavod Iskrenirazpisinfo

Informativni prispevki

Ko denar dobi nekdo, ki nima vrednot, ki jih zagovarja levica, je takoj cel halo

V zadnjih letih je postalo nekako samoumevno, da so denar za izvajanje programov na socialnem področju večinoma dobivale le levičarske nevladne organizacije. Za vtis pluralnosti so bile izjeme kakšne dobrodelne organizacije. Zato je tokratni uspeh več organizacij s konservativnimi vrednotami na razpisu za sofinanciranje projektov za pomoč najbolj ranljivim skupinam zaradi epidemije pričakovano razbesenel levičarske aktiviste in medije. V središču medijskega viharja se je znašel zlasti projekt Zavoda za kulturo življenja Iskreni in z njim minister Janez Cigler Kralj. Ta se je med ustanovitelje Zavoda zapisal šele pred dvema letoma in se iz tega umaknil preden je bil izvoljen za ministra. Navedbe, da je soustanovitelj zavoda torej ne držijo. Minister je tudi sicer zavrnil vse očitke, ki v zvezi z razpisom letijo nanj.

Vse se začne z razpisom. »Opažamo, da so (v njih zahtevane) večinoma zelo enostranske vrednote, neke agende, ki so zagotovo levičarkse agende, in potem se mi na veliko razpisov niti ne prijavljamo,« je pojasnil direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk. 
Če levičarske nevladne organizacije ne bi dobile denarja iz javnih sredstev, bi propadle. Večino teh organizacij namreč kar v 80-ih ali 90-ih odstotkih financira država. Komentator na portalu Domovina.je Peter Merše je zbral podatke, koliko denarja so v zadnjih treh letih dobile nekatere organizacije, ki se ukvarjajo z LGBT vsebino. »Legebitra recimo v zadnjih treh letih 1,2 milijona evrov, društvo Škuc 1,2 milijona iz javnih sredstev, parada ponosa 150 tisoč evrov, društvo za integracijo homoseksualcev Enakopravni pod Mavrico  skoraj 187 tisoč evrov v zadnjih treh letih, medtem ko je Zavod Iskreni v tem istem času iz javnih sredtev dobil 20 tisoč evrov.«
Tokrat je bil razpis relativno odprte narave. Ministrstvo za delo je dalo pobudo organizacijam, da pripravijo program, ki ga že izvajajo oziroma bo pomagal ljudem pri odpravi posledic epidemije. Zato se je lahko prijavil tudi Zavod Iskreni, ki se že več kot 15 let  posveča odpravi in lajšanju stisk mladih, zakoncev, staršev in družin. 
Minister Janez Cigler Kralj vse očitke v zvezi z razpisom zavrača. Tako v Zavodu Iskreni kot na ministrstvu je izločen iz vseh postopkov, ki bi bili lahko potencialno konfliktni. 
»Vsaka vloga je morala biti pregledana neodvisno s strani treh članov komisije. In jaz kot minister lahko samo verjamem in zaupam, da je komisija svoje delo opravila strokovno,« je povedal minister Cigler Kralj. 
A pritisk levih strank se le še stopnjuje, pri tem pa gre predvsem za preusmerjanje pozornosti s parodije vlaganja nezaupnice vladi, meni direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk.

VEČ ...|20. 1. 2021
Ko denar dobi nekdo, ki nima vrednot, ki jih zagovarja levica, je takoj cel halo

V zadnjih letih je postalo nekako samoumevno, da so denar za izvajanje programov na socialnem področju večinoma dobivale le levičarske nevladne organizacije. Za vtis pluralnosti so bile izjeme kakšne dobrodelne organizacije. Zato je tokratni uspeh več organizacij s konservativnimi vrednotami na razpisu za sofinanciranje projektov za pomoč najbolj ranljivim skupinam zaradi epidemije pričakovano razbesenel levičarske aktiviste in medije. V središču medijskega viharja se je znašel zlasti projekt Zavoda za kulturo življenja Iskreni in z njim minister Janez Cigler Kralj. Ta se je med ustanovitelje Zavoda zapisal šele pred dvema letoma in se iz tega umaknil preden je bil izvoljen za ministra. Navedbe, da je soustanovitelj zavoda torej ne držijo. Minister je tudi sicer zavrnil vse očitke, ki v zvezi z razpisom letijo nanj.

Vse se začne z razpisom. »Opažamo, da so (v njih zahtevane) večinoma zelo enostranske vrednote, neke agende, ki so zagotovo levičarkse agende, in potem se mi na veliko razpisov niti ne prijavljamo,« je pojasnil direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk. 
Če levičarske nevladne organizacije ne bi dobile denarja iz javnih sredstev, bi propadle. Večino teh organizacij namreč kar v 80-ih ali 90-ih odstotkih financira država. Komentator na portalu Domovina.je Peter Merše je zbral podatke, koliko denarja so v zadnjih treh letih dobile nekatere organizacije, ki se ukvarjajo z LGBT vsebino. »Legebitra recimo v zadnjih treh letih 1,2 milijona evrov, društvo Škuc 1,2 milijona iz javnih sredstev, parada ponosa 150 tisoč evrov, društvo za integracijo homoseksualcev Enakopravni pod Mavrico  skoraj 187 tisoč evrov v zadnjih treh letih, medtem ko je Zavod Iskreni v tem istem času iz javnih sredtev dobil 20 tisoč evrov.«
Tokrat je bil razpis relativno odprte narave. Ministrstvo za delo je dalo pobudo organizacijam, da pripravijo program, ki ga že izvajajo oziroma bo pomagal ljudem pri odpravi posledic epidemije. Zato se je lahko prijavil tudi Zavod Iskreni, ki se že več kot 15 let  posveča odpravi in lajšanju stisk mladih, zakoncev, staršev in družin. 
Minister Janez Cigler Kralj vse očitke v zvezi z razpisom zavrača. Tako v Zavodu Iskreni kot na ministrstvu je izločen iz vseh postopkov, ki bi bili lahko potencialno konfliktni. 
»Vsaka vloga je morala biti pregledana neodvisno s strani treh članov komisije. In jaz kot minister lahko samo verjamem in zaupam, da je komisija svoje delo opravila strokovno,« je povedal minister Cigler Kralj. 
A pritisk levih strank se le še stopnjuje, pri tem pa gre predvsem za preusmerjanje pozornosti s parodije vlaganja nezaupnice vladi, meni direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk.

Marta Jerebič

odnosipogovorpolitikaZavod Iskrenirazpisinfo

Naš pogled

VEČ ...|19. 1. 2021
Laž ima kratke noge

Prisluhnili ste komentarju našega sodelavca o aktualnem političnem dogajanju.

Laž ima kratke noge

Prisluhnili ste komentarju našega sodelavca o aktualnem političnem dogajanju.

komentardružbapolitika

Naš pogled

Laž ima kratke noge

Prisluhnili ste komentarju našega sodelavca o aktualnem političnem dogajanju.

VEČ ...|19. 1. 2021
Laž ima kratke noge

Prisluhnili ste komentarju našega sodelavca o aktualnem političnem dogajanju.

Alen Salihović

komentardružbapolitika

Kmetijska oddaja

VEČ ...|17. 1. 2021
Andrej Jereb: Zanimivo bo videti, kateri lobijo stojijo v ozadju

Zeleni dogovor, oziroma prehod k bolj zdravemu in trajnostnemu prehranskemu sistemu Evropske Unije, ki ga Evropska komisija označuje za temelj evropskega zelenega dogovora temelji na strategiji Od vil do vilic in z njo tesno povezani strategiji Biotske raznovrstnosti, a ob vsem tem se po Evropi dogajajo kmečki protesti.
Tem vprašanjem smo se posvetili tudi v današnji nedeljski kmetijski oddaji, v kateri smo gostili Andreja Jereba, strokovnjaka iz podjetja PetRa molzna tehnika. V pogovoru z njim smo analizirali dogajanje in kronologijo kmečkih protestov na Nizozemskem, pokukali v Nemčijo, kjer so kmetje na okopih z največjimi štirimi trgovci, zelo podobna zgodba pa se na področju pridelave mleka odvija tudi na Bavarskem in v Avstriji, kjer se spretno oblikuje javno mnenje, ki zahteva prepoved vezane reje krav. Kaj vse to pomeni za Slovenijo in kaj lahko pričakujemo po letu 2023?

Andrej Jereb: Zanimivo bo videti, kateri lobijo stojijo v ozadju

Zeleni dogovor, oziroma prehod k bolj zdravemu in trajnostnemu prehranskemu sistemu Evropske Unije, ki ga Evropska komisija označuje za temelj evropskega zelenega dogovora temelji na strategiji Od vil do vilic in z njo tesno povezani strategiji Biotske raznovrstnosti, a ob vsem tem se po Evropi dogajajo kmečki protesti.
Tem vprašanjem smo se posvetili tudi v današnji nedeljski kmetijski oddaji, v kateri smo gostili Andreja Jereba, strokovnjaka iz podjetja PetRa molzna tehnika. V pogovoru z njim smo analizirali dogajanje in kronologijo kmečkih protestov na Nizozemskem, pokukali v Nemčijo, kjer so kmetje na okopih z največjimi štirimi trgovci, zelo podobna zgodba pa se na področju pridelave mleka odvija tudi na Bavarskem in v Avstriji, kjer se spretno oblikuje javno mnenje, ki zahteva prepoved vezane reje krav. Kaj vse to pomeni za Slovenijo in kaj lahko pričakujemo po letu 2023?

kmetijstvopogovordružbapolitika

Kmetijska oddaja

Andrej Jereb: Zanimivo bo videti, kateri lobijo stojijo v ozadju

Zeleni dogovor, oziroma prehod k bolj zdravemu in trajnostnemu prehranskemu sistemu Evropske Unije, ki ga Evropska komisija označuje za temelj evropskega zelenega dogovora temelji na strategiji Od vil do vilic in z njo tesno povezani strategiji Biotske raznovrstnosti, a ob vsem tem se po Evropi dogajajo kmečki protesti.
Tem vprašanjem smo se posvetili tudi v današnji nedeljski kmetijski oddaji, v kateri smo gostili Andreja Jereba, strokovnjaka iz podjetja PetRa molzna tehnika. V pogovoru z njim smo analizirali dogajanje in kronologijo kmečkih protestov na Nizozemskem, pokukali v Nemčijo, kjer so kmetje na okopih z največjimi štirimi trgovci, zelo podobna zgodba pa se na področju pridelave mleka odvija tudi na Bavarskem in v Avstriji, kjer se spretno oblikuje javno mnenje, ki zahteva prepoved vezane reje krav. Kaj vse to pomeni za Slovenijo in kaj lahko pričakujemo po letu 2023?

VEČ ...|17. 1. 2021
Andrej Jereb: Zanimivo bo videti, kateri lobijo stojijo v ozadju

Zeleni dogovor, oziroma prehod k bolj zdravemu in trajnostnemu prehranskemu sistemu Evropske Unije, ki ga Evropska komisija označuje za temelj evropskega zelenega dogovora temelji na strategiji Od vil do vilic in z njo tesno povezani strategiji Biotske raznovrstnosti, a ob vsem tem se po Evropi dogajajo kmečki protesti.
Tem vprašanjem smo se posvetili tudi v današnji nedeljski kmetijski oddaji, v kateri smo gostili Andreja Jereba, strokovnjaka iz podjetja PetRa molzna tehnika. V pogovoru z njim smo analizirali dogajanje in kronologijo kmečkih protestov na Nizozemskem, pokukali v Nemčijo, kjer so kmetje na okopih z največjimi štirimi trgovci, zelo podobna zgodba pa se na področju pridelave mleka odvija tudi na Bavarskem in v Avstriji, kjer se spretno oblikuje javno mnenje, ki zahteva prepoved vezane reje krav. Kaj vse to pomeni za Slovenijo in kaj lahko pričakujemo po letu 2023?

Robert Božič

kmetijstvopogovordružbapolitika

Komentar tedna

VEČ ...|15. 1. 2021
Ivan Štuhec: Anarho-libertaren totalitarizem na pohodu

Rešitev iz sedanje situacije nikakor ni znana. Manevrskih scenarijev je več. Morda je tudi Erjavec samo slamnati kandidat. Dovolj žalostno za katero koli stranko je, če ne more ponuditi mandatarja. Takšne stranke so za odpad. In če bi dobili neko tako koalicijo, kot je bila Šarčeva, bi še enkrat izgubljali čas in država bi drsela v prazno, kot je to bilo videno v prvem delu tega mandata …

Ivan Štuhec: Anarho-libertaren totalitarizem na pohodu

Rešitev iz sedanje situacije nikakor ni znana. Manevrskih scenarijev je več. Morda je tudi Erjavec samo slamnati kandidat. Dovolj žalostno za katero koli stranko je, če ne more ponuditi mandatarja. Takšne stranke so za odpad. In če bi dobili neko tako koalicijo, kot je bila Šarčeva, bi še enkrat izgubljali čas in država bi drsela v prazno, kot je to bilo videno v prvem delu tega mandata …

komentarpolitikadružba

Komentar tedna

Ivan Štuhec: Anarho-libertaren totalitarizem na pohodu

Rešitev iz sedanje situacije nikakor ni znana. Manevrskih scenarijev je več. Morda je tudi Erjavec samo slamnati kandidat. Dovolj žalostno za katero koli stranko je, če ne more ponuditi mandatarja. Takšne stranke so za odpad. In če bi dobili neko tako koalicijo, kot je bila Šarčeva, bi še enkrat izgubljali čas in država bi drsela v prazno, kot je to bilo videno v prvem delu tega mandata …

VEČ ...|15. 1. 2021
Ivan Štuhec: Anarho-libertaren totalitarizem na pohodu

Rešitev iz sedanje situacije nikakor ni znana. Manevrskih scenarijev je več. Morda je tudi Erjavec samo slamnati kandidat. Dovolj žalostno za katero koli stranko je, če ne more ponuditi mandatarja. Takšne stranke so za odpad. In če bi dobili neko tako koalicijo, kot je bila Šarčeva, bi še enkrat izgubljali čas in država bi drsela v prazno, kot je to bilo videno v prvem delu tega mandata …

Ivan Štuhec

komentarpolitikadružba

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|14. 1. 2021
Razvoj trajnostnih konceptov gradenj hlevov?

Rejci živali so vabljeni da sodelujejo v anketi, s katero želijo ugotoviti kakšno mnenje imate rejci o različnih sistemih uhlevitve živali. Raziskavo izvajajo v okviru CRP projekta »Razvoj trajnostnih konceptov gradenj hlevov«, ki ga financirata Javna agencija za raziskovalno dejavnost (ARRS) in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS (MKGP), pravi dr. Marija Klopčič
Sodelovanje v anketi je prostovoljno in anonimno. Izpolnjevanje ankete vam bo vzelo približno 15 minut.
Govedo: https://forms.gle/wyaY86k72atxFZty5
Prašiči: https://forms.gle/mJWnVfSDnTG5wXnh9
Ovce: https://forms.gle/nmLE9R4MSVFmg2Z67
Koze: https://forms.gle/ESHXW1npGwjEDJM16
Perutnina: https://forms.gle/fwhSYBWofZ3zMuvG9
Konji: https://forms.gle/y6tgCf5uaniGX6Ue9

Razvoj trajnostnih konceptov gradenj hlevov?

Rejci živali so vabljeni da sodelujejo v anketi, s katero želijo ugotoviti kakšno mnenje imate rejci o različnih sistemih uhlevitve živali. Raziskavo izvajajo v okviru CRP projekta »Razvoj trajnostnih konceptov gradenj hlevov«, ki ga financirata Javna agencija za raziskovalno dejavnost (ARRS) in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS (MKGP), pravi dr. Marija Klopčič
Sodelovanje v anketi je prostovoljno in anonimno. Izpolnjevanje ankete vam bo vzelo približno 15 minut.
Govedo: https://forms.gle/wyaY86k72atxFZty5
Prašiči: https://forms.gle/mJWnVfSDnTG5wXnh9
Ovce: https://forms.gle/nmLE9R4MSVFmg2Z67
Koze: https://forms.gle/ESHXW1npGwjEDJM16
Perutnina: https://forms.gle/fwhSYBWofZ3zMuvG9
Konji: https://forms.gle/y6tgCf5uaniGX6Ue9

kmetijstvopolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

Razvoj trajnostnih konceptov gradenj hlevov?

Rejci živali so vabljeni da sodelujejo v anketi, s katero želijo ugotoviti kakšno mnenje imate rejci o različnih sistemih uhlevitve živali. Raziskavo izvajajo v okviru CRP projekta »Razvoj trajnostnih konceptov gradenj hlevov«, ki ga financirata Javna agencija za raziskovalno dejavnost (ARRS) in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS (MKGP), pravi dr. Marija Klopčič
Sodelovanje v anketi je prostovoljno in anonimno. Izpolnjevanje ankete vam bo vzelo približno 15 minut.
Govedo: https://forms.gle/wyaY86k72atxFZty5
Prašiči: https://forms.gle/mJWnVfSDnTG5wXnh9
Ovce: https://forms.gle/nmLE9R4MSVFmg2Z67
Koze: https://forms.gle/ESHXW1npGwjEDJM16
Perutnina: https://forms.gle/fwhSYBWofZ3zMuvG9
Konji: https://forms.gle/y6tgCf5uaniGX6Ue9

VEČ ...|14. 1. 2021
Razvoj trajnostnih konceptov gradenj hlevov?

Rejci živali so vabljeni da sodelujejo v anketi, s katero želijo ugotoviti kakšno mnenje imate rejci o različnih sistemih uhlevitve živali. Raziskavo izvajajo v okviru CRP projekta »Razvoj trajnostnih konceptov gradenj hlevov«, ki ga financirata Javna agencija za raziskovalno dejavnost (ARRS) in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS (MKGP), pravi dr. Marija Klopčič
Sodelovanje v anketi je prostovoljno in anonimno. Izpolnjevanje ankete vam bo vzelo približno 15 minut.
Govedo: https://forms.gle/wyaY86k72atxFZty5
Prašiči: https://forms.gle/mJWnVfSDnTG5wXnh9
Ovce: https://forms.gle/nmLE9R4MSVFmg2Z67
Koze: https://forms.gle/ESHXW1npGwjEDJM16
Perutnina: https://forms.gle/fwhSYBWofZ3zMuvG9
Konji: https://forms.gle/y6tgCf5uaniGX6Ue9

Robert Božič

kmetijstvopolitika

Pogovor o

VEČ ...|13. 1. 2021
Janez Janša za Radio Ognjišče: Globoka država ne izgublja vpliva v ozadju

30-letnica praznovanja Slovenije, soočanje naše države z epidemijo, sestavljanje nove koalicije, poteze ustavnega sodišča in stavka policistov, so zgolj nekatere teme o katerih je v »Pogovoru o« za Radio Ognjišče spregovoril predsednika vlade Republike Slovenije Janez Janša. »Lomi se roke poslancem DeSUS, se jim grozi in izsiljuje. Podoben pristop načrtujejo tudi pri poslancih SMC. Gre za protiustavne in kriminalne pritiske,« je premier komentiral sestavljanje nove vlade. 

Janez Janša za Radio Ognjišče: Globoka država ne izgublja vpliva v ozadju

30-letnica praznovanja Slovenije, soočanje naše države z epidemijo, sestavljanje nove koalicije, poteze ustavnega sodišča in stavka policistov, so zgolj nekatere teme o katerih je v »Pogovoru o« za Radio Ognjišče spregovoril predsednika vlade Republike Slovenije Janez Janša. »Lomi se roke poslancem DeSUS, se jim grozi in izsiljuje. Podoben pristop načrtujejo tudi pri poslancih SMC. Gre za protiustavne in kriminalne pritiske,« je premier komentiral sestavljanje nove vlade. 

janez janšaepidemijapolitikakoronavirusinfopogovor

Pogovor o

Janez Janša za Radio Ognjišče: Globoka država ne izgublja vpliva v ozadju

30-letnica praznovanja Slovenije, soočanje naše države z epidemijo, sestavljanje nove koalicije, poteze ustavnega sodišča in stavka policistov, so zgolj nekatere teme o katerih je v »Pogovoru o« za Radio Ognjišče spregovoril predsednika vlade Republike Slovenije Janez Janša. »Lomi se roke poslancem DeSUS, se jim grozi in izsiljuje. Podoben pristop načrtujejo tudi pri poslancih SMC. Gre za protiustavne in kriminalne pritiske,« je premier komentiral sestavljanje nove vlade. 

VEČ ...|13. 1. 2021
Janez Janša za Radio Ognjišče: Globoka država ne izgublja vpliva v ozadju

30-letnica praznovanja Slovenije, soočanje naše države z epidemijo, sestavljanje nove koalicije, poteze ustavnega sodišča in stavka policistov, so zgolj nekatere teme o katerih je v »Pogovoru o« za Radio Ognjišče spregovoril predsednika vlade Republike Slovenije Janez Janša. »Lomi se roke poslancem DeSUS, se jim grozi in izsiljuje. Podoben pristop načrtujejo tudi pri poslancih SMC. Gre za protiustavne in kriminalne pritiske,« je premier komentiral sestavljanje nove vlade. 

Alen Salihović

janez janšaepidemijapolitikakoronavirusinfopogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|13. 1. 2021
Papeža številni državniki prepričevali, naj ne prizna Slovenije

Smo v letu priprav na obhajanje 30. obletnice slovenske samostojnosti. Spominjamo se pomembnega dejstva, da nas je med prvimi priznal tudi Vatikan. Dejanje je bilo odločilnega pomena tudi za dvajset priznanj s strani ostalih, predvsem evropskih držav, ki so sledila.

Papeža številni državniki prepričevali, naj ne prizna Slovenije

Smo v letu priprav na obhajanje 30. obletnice slovenske samostojnosti. Spominjamo se pomembnega dejstva, da nas je med prvimi priznal tudi Vatikan. Dejanje je bilo odločilnega pomena tudi za dvajset priznanj s strani ostalih, predvsem evropskih držav, ki so sledila.

družbapolitika

Informativni prispevki

Papeža številni državniki prepričevali, naj ne prizna Slovenije

Smo v letu priprav na obhajanje 30. obletnice slovenske samostojnosti. Spominjamo se pomembnega dejstva, da nas je med prvimi priznal tudi Vatikan. Dejanje je bilo odločilnega pomena tudi za dvajset priznanj s strani ostalih, predvsem evropskih držav, ki so sledila.

VEČ ...|13. 1. 2021
Papeža številni državniki prepričevali, naj ne prizna Slovenije

Smo v letu priprav na obhajanje 30. obletnice slovenske samostojnosti. Spominjamo se pomembnega dejstva, da nas je med prvimi priznal tudi Vatikan. Dejanje je bilo odločilnega pomena tudi za dvajset priznanj s strani ostalih, predvsem evropskih držav, ki so sledila.

Silvestra Sadar

družbapolitika

Naš pogled

VEČ ...|12. 1. 2021
Kdo vse miži? In zakaj?

Pred našimi očmi se dogajajo stvari, ki se po zdravi pameti ne bi smele. Če ste že pozabili afero s poljskim mesom, ki je vsebovalo veterinarska zdravila in so ga v večini primerov, še predenj so ga odkrile inšpekcije, zaužili ljubitelji kebaba, lahko zdaj vsi skupaj opazujemo, kako je Evropa preplavljena s strupenim sezamom indijskega porekla, ki je bil tako izdatno »razkužen« proti insektom in plesnim, da je v njem ostalo precej več rakotvornega etilen oksida, kot bi ga po evropskih predpisih smelo.

Kdo vse miži? In zakaj?

Pred našimi očmi se dogajajo stvari, ki se po zdravi pameti ne bi smele. Če ste že pozabili afero s poljskim mesom, ki je vsebovalo veterinarska zdravila in so ga v večini primerov, še predenj so ga odkrile inšpekcije, zaužili ljubitelji kebaba, lahko zdaj vsi skupaj opazujemo, kako je Evropa preplavljena s strupenim sezamom indijskega porekla, ki je bil tako izdatno »razkužen« proti insektom in plesnim, da je v njem ostalo precej več rakotvornega etilen oksida, kot bi ga po evropskih predpisih smelo.

kmetijstvokomentarpolitikazdravstvo

Naš pogled

Kdo vse miži? In zakaj?

Pred našimi očmi se dogajajo stvari, ki se po zdravi pameti ne bi smele. Če ste že pozabili afero s poljskim mesom, ki je vsebovalo veterinarska zdravila in so ga v večini primerov, še predenj so ga odkrile inšpekcije, zaužili ljubitelji kebaba, lahko zdaj vsi skupaj opazujemo, kako je Evropa preplavljena s strupenim sezamom indijskega porekla, ki je bil tako izdatno »razkužen« proti insektom in plesnim, da je v njem ostalo precej več rakotvornega etilen oksida, kot bi ga po evropskih predpisih smelo.

VEČ ...|12. 1. 2021
Kdo vse miži? In zakaj?

Pred našimi očmi se dogajajo stvari, ki se po zdravi pameti ne bi smele. Če ste že pozabili afero s poljskim mesom, ki je vsebovalo veterinarska zdravila in so ga v večini primerov, še predenj so ga odkrile inšpekcije, zaužili ljubitelji kebaba, lahko zdaj vsi skupaj opazujemo, kako je Evropa preplavljena s strupenim sezamom indijskega porekla, ki je bil tako izdatno »razkužen« proti insektom in plesnim, da je v njem ostalo precej več rakotvornega etilen oksida, kot bi ga po evropskih predpisih smelo.

Robert Božič

kmetijstvokomentarpolitikazdravstvo

Globine

VEČ ...|12. 1. 2021
O dialogu (Vsi bratje)

Začeli smo z novim ciklom oddaje Globine, v katerem se posvečamo nekaterim poudarkom zadnje papeževe okrožnice Vsi bratje. V njej je šesto poglavje posevečeno dialogu, ob katerem tokrat ustavili. Kaj je pristen dialog, zakaj in kako ga graditi? Z nami je bil moralni teolog Gabriel Kavčič.

O dialogu (Vsi bratje)

Začeli smo z novim ciklom oddaje Globine, v katerem se posvečamo nekaterim poudarkom zadnje papeževe okrožnice Vsi bratje. V njej je šesto poglavje posevečeno dialogu, ob katerem tokrat ustavili. Kaj je pristen dialog, zakaj in kako ga graditi? Z nami je bil moralni teolog Gabriel Kavčič.

duhovnostdružbapolitikaizobraževanjevsi bratjeokrožnica

Globine

O dialogu (Vsi bratje)

Začeli smo z novim ciklom oddaje Globine, v katerem se posvečamo nekaterim poudarkom zadnje papeževe okrožnice Vsi bratje. V njej je šesto poglavje posevečeno dialogu, ob katerem tokrat ustavili. Kaj je pristen dialog, zakaj in kako ga graditi? Z nami je bil moralni teolog Gabriel Kavčič.

VEČ ...|12. 1. 2021
O dialogu (Vsi bratje)

Začeli smo z novim ciklom oddaje Globine, v katerem se posvečamo nekaterim poudarkom zadnje papeževe okrožnice Vsi bratje. V njej je šesto poglavje posevečeno dialogu, ob katerem tokrat ustavili. Kaj je pristen dialog, zakaj in kako ga graditi? Z nami je bil moralni teolog Gabriel Kavčič.

Blaž Lesnik

duhovnostdružbapolitikaizobraževanjevsi bratjeokrožnica

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|11. 1. 2021
Dr. Aleš Maver o aktualnem političnem trenutku

V oddaji je politični analitik dr. Aleš Maver spregovoril o mandatarskih igrah” povezanih s konstruktivno nezaupnico vladi Janeza Janše. Ob 80 letnici Milana Kučana je ocenil njegovo vlogo v luči srednjevropske perspektive. Dotaknil se je vloge Donalda Trumpa ob protestih v Washingtonu ter dogodkov v Belorusiji.

Dr. Aleš Maver o aktualnem političnem trenutku

V oddaji je politični analitik dr. Aleš Maver spregovoril o mandatarskih igrah” povezanih s konstruktivno nezaupnico vladi Janeza Janše. Ob 80 letnici Milana Kučana je ocenil njegovo vlogo v luči srednjevropske perspektive. Dotaknil se je vloge Donalda Trumpa ob protestih v Washingtonu ter dogodkov v Belorusiji.

pogovorpolitikaAleš Maver

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Aleš Maver o aktualnem političnem trenutku

V oddaji je politični analitik dr. Aleš Maver spregovoril o mandatarskih igrah” povezanih s konstruktivno nezaupnico vladi Janeza Janše. Ob 80 letnici Milana Kučana je ocenil njegovo vlogo v luči srednjevropske perspektive. Dotaknil se je vloge Donalda Trumpa ob protestih v Washingtonu ter dogodkov v Belorusiji.

VEČ ...|11. 1. 2021
Dr. Aleš Maver o aktualnem političnem trenutku

V oddaji je politični analitik dr. Aleš Maver spregovoril o mandatarskih igrah” povezanih s konstruktivno nezaupnico vladi Janeza Janše. Ob 80 letnici Milana Kučana je ocenil njegovo vlogo v luči srednjevropske perspektive. Dotaknil se je vloge Donalda Trumpa ob protestih v Washingtonu ter dogodkov v Belorusiji.

Jože Bartolj

pogovorpolitikaAleš Maver

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|11. 1. 2021
Register kmetijskih gospodarstev do 24. januarja nedostopen

V tem času bo namreč izvedena posodobitev GERK-ov in iz njih izločene neupravičene površine. Kmetje in kmetice nosilci kmetijskega gospodarstva boste lahko od 31. januarja naprej preverili stanje svojih Grafičnih enot rabe kmetijskih gospodarstev in stanje morebitnih drugih napak v registru. Če se nosilec kmetijskega gospodarstva ne bo strinjal s posodobljenimi podatki bo lahko dejansko stanje v registru popravil in uveljavil na pristojni upravni enoti.

Register kmetijskih gospodarstev do 24. januarja nedostopen

V tem času bo namreč izvedena posodobitev GERK-ov in iz njih izločene neupravičene površine. Kmetje in kmetice nosilci kmetijskega gospodarstva boste lahko od 31. januarja naprej preverili stanje svojih Grafičnih enot rabe kmetijskih gospodarstev in stanje morebitnih drugih napak v registru. Če se nosilec kmetijskega gospodarstva ne bo strinjal s posodobljenimi podatki bo lahko dejansko stanje v registru popravil in uveljavil na pristojni upravni enoti.

kmetijstvopolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

Register kmetijskih gospodarstev do 24. januarja nedostopen

V tem času bo namreč izvedena posodobitev GERK-ov in iz njih izločene neupravičene površine. Kmetje in kmetice nosilci kmetijskega gospodarstva boste lahko od 31. januarja naprej preverili stanje svojih Grafičnih enot rabe kmetijskih gospodarstev in stanje morebitnih drugih napak v registru. Če se nosilec kmetijskega gospodarstva ne bo strinjal s posodobljenimi podatki bo lahko dejansko stanje v registru popravil in uveljavil na pristojni upravni enoti.

VEČ ...|11. 1. 2021
Register kmetijskih gospodarstev do 24. januarja nedostopen

V tem času bo namreč izvedena posodobitev GERK-ov in iz njih izločene neupravičene površine. Kmetje in kmetice nosilci kmetijskega gospodarstva boste lahko od 31. januarja naprej preverili stanje svojih Grafičnih enot rabe kmetijskih gospodarstev in stanje morebitnih drugih napak v registru. Če se nosilec kmetijskega gospodarstva ne bo strinjal s posodobljenimi podatki bo lahko dejansko stanje v registru popravil in uveljavil na pristojni upravni enoti.

Robert Božič

kmetijstvopolitika

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|10. 1. 2021
Vatikanski dokument o cepljenju, uzakonitev splava v Argentini)

Gabriel Kavčič o vatikanskem dokumentu o cepljenju, dr. Marjanka Grohar o uzakonitvi splava v Argentini (če rabiš krajše pa: Vatikanski dokument o cepljenju, uzakonitev splava v Argentini)

Kadar ni na voljo etično nesporno cepivo proti covidu-19, je moralno sprejemljivo cepiti se s cepivom, ki je na razpolago, a hkrati je treba povzdigniti glas proti farmacevtskim podjetjem, da prenehajo z etično spornimi praksami, poudarja moralni teolog Gabriel Kavčič. V pogovoru z Marjanko Grohar pa smo govorili o uzakonitvi splava v Argentini. Prepričana je, da je šlo tudi za velik pritisk iz tujine, saj glasovanje v senatu ne odraža volje naroda.

 

Vatikanski dokument o cepljenju, uzakonitev splava v Argentini)

Gabriel Kavčič o vatikanskem dokumentu o cepljenju, dr. Marjanka Grohar o uzakonitvi splava v Argentini (če rabiš krajše pa: Vatikanski dokument o cepljenju, uzakonitev splava v Argentini)

Kadar ni na voljo etično nesporno cepivo proti covidu-19, je moralno sprejemljivo cepiti se s cepivom, ki je na razpolago, a hkrati je treba povzdigniti glas proti farmacevtskim podjetjem, da prenehajo z etično spornimi praksami, poudarja moralni teolog Gabriel Kavčič. V pogovoru z Marjanko Grohar pa smo govorili o uzakonitvi splava v Argentini. Prepričana je, da je šlo tudi za velik pritisk iz tujine, saj glasovanje v senatu ne odraža volje naroda.

 

papežinfokomentarpogovorpolitika

Iz življenja vesoljne Cerkve

Vatikanski dokument o cepljenju, uzakonitev splava v Argentini)

Gabriel Kavčič o vatikanskem dokumentu o cepljenju, dr. Marjanka Grohar o uzakonitvi splava v Argentini (če rabiš krajše pa: Vatikanski dokument o cepljenju, uzakonitev splava v Argentini)

Kadar ni na voljo etično nesporno cepivo proti covidu-19, je moralno sprejemljivo cepiti se s cepivom, ki je na razpolago, a hkrati je treba povzdigniti glas proti farmacevtskim podjetjem, da prenehajo z etično spornimi praksami, poudarja moralni teolog Gabriel Kavčič. V pogovoru z Marjanko Grohar pa smo govorili o uzakonitvi splava v Argentini. Prepričana je, da je šlo tudi za velik pritisk iz tujine, saj glasovanje v senatu ne odraža volje naroda.

 

VEČ ...|10. 1. 2021
Vatikanski dokument o cepljenju, uzakonitev splava v Argentini)

Gabriel Kavčič o vatikanskem dokumentu o cepljenju, dr. Marjanka Grohar o uzakonitvi splava v Argentini (če rabiš krajše pa: Vatikanski dokument o cepljenju, uzakonitev splava v Argentini)

Kadar ni na voljo etično nesporno cepivo proti covidu-19, je moralno sprejemljivo cepiti se s cepivom, ki je na razpolago, a hkrati je treba povzdigniti glas proti farmacevtskim podjetjem, da prenehajo z etično spornimi praksami, poudarja moralni teolog Gabriel Kavčič. V pogovoru z Marjanko Grohar pa smo govorili o uzakonitvi splava v Argentini. Prepričana je, da je šlo tudi za velik pritisk iz tujine, saj glasovanje v senatu ne odraža volje naroda.

 

Marta Jerebič

papežinfokomentarpogovorpolitika

Informativne oddaje

VEČ ...|9. 1. 2021
Utrip dneva dne 9. 1.

Število na novo okuženih včeraj nad 1800, umrlo še 26 covidnih bolnikov.

Janša: Vsaka smrt je tragična, še posebej zdaj, ko imamo cepivo, a ga ni dovolj na voljo.

Od danes nove omejitve zlasti na področju športa; nekatere storitve pa se znova odpirajo.

Indonezijsko letalo, ki je po vzletu zginilo z radarjev, verjetno strmoglavilo v morje.

Evropska agencija za zdravila potrdila drugo cepivo proti covidu-19, v obravnavi še eno.

Iran prepovedal uvoz ameriških in britanskih cepiv proti novemu koronavirusu.

Venezuelski predsednik Marudo po spornih decembrskih volitvah prevzel še parlament.

Tudi letos srečanje Frančiškove družine obeh Goric ob jaslicah, a prek zooma.

ŠPORT; Na tretjem smuku sezone zmagala Italijanka Sofia Goggia, Ilka Štuhec šesta.

Vreme: Popoldne spet pooblačitve. Jutri bo večinoma oblačno, na jugu rahel sneg.

Utrip dneva dne 9. 1.

Število na novo okuženih včeraj nad 1800, umrlo še 26 covidnih bolnikov.

Janša: Vsaka smrt je tragična, še posebej zdaj, ko imamo cepivo, a ga ni dovolj na voljo.

Od danes nove omejitve zlasti na področju športa; nekatere storitve pa se znova odpirajo.

Indonezijsko letalo, ki je po vzletu zginilo z radarjev, verjetno strmoglavilo v morje.

Evropska agencija za zdravila potrdila drugo cepivo proti covidu-19, v obravnavi še eno.

Iran prepovedal uvoz ameriških in britanskih cepiv proti novemu koronavirusu.

Venezuelski predsednik Marudo po spornih decembrskih volitvah prevzel še parlament.

Tudi letos srečanje Frančiškove družine obeh Goric ob jaslicah, a prek zooma.

ŠPORT; Na tretjem smuku sezone zmagala Italijanka Sofia Goggia, Ilka Štuhec šesta.

Vreme: Popoldne spet pooblačitve. Jutri bo večinoma oblačno, na jugu rahel sneg.

infodružbaduhovnostizobraževanjekoronaviruspolitikazdravstvošport

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 9. 1.

Število na novo okuženih včeraj nad 1800, umrlo še 26 covidnih bolnikov.

Janša: Vsaka smrt je tragična, še posebej zdaj, ko imamo cepivo, a ga ni dovolj na voljo.

Od danes nove omejitve zlasti na področju športa; nekatere storitve pa se znova odpirajo.

Indonezijsko letalo, ki je po vzletu zginilo z radarjev, verjetno strmoglavilo v morje.

Evropska agencija za zdravila potrdila drugo cepivo proti covidu-19, v obravnavi še eno.

Iran prepovedal uvoz ameriških in britanskih cepiv proti novemu koronavirusu.

Venezuelski predsednik Marudo po spornih decembrskih volitvah prevzel še parlament.

Tudi letos srečanje Frančiškove družine obeh Goric ob jaslicah, a prek zooma.

ŠPORT; Na tretjem smuku sezone zmagala Italijanka Sofia Goggia, Ilka Štuhec šesta.

Vreme: Popoldne spet pooblačitve. Jutri bo večinoma oblačno, na jugu rahel sneg.

VEČ ...|9. 1. 2021
Utrip dneva dne 9. 1.

Število na novo okuženih včeraj nad 1800, umrlo še 26 covidnih bolnikov.

Janša: Vsaka smrt je tragična, še posebej zdaj, ko imamo cepivo, a ga ni dovolj na voljo.

Od danes nove omejitve zlasti na področju športa; nekatere storitve pa se znova odpirajo.

Indonezijsko letalo, ki je po vzletu zginilo z radarjev, verjetno strmoglavilo v morje.

Evropska agencija za zdravila potrdila drugo cepivo proti covidu-19, v obravnavi še eno.

Iran prepovedal uvoz ameriških in britanskih cepiv proti novemu koronavirusu.

Venezuelski predsednik Marudo po spornih decembrskih volitvah prevzel še parlament.

Tudi letos srečanje Frančiškove družine obeh Goric ob jaslicah, a prek zooma.

ŠPORT; Na tretjem smuku sezone zmagala Italijanka Sofia Goggia, Ilka Štuhec šesta.

Vreme: Popoldne spet pooblačitve. Jutri bo večinoma oblačno, na jugu rahel sneg.

Radio Ognjišče

infodružbaduhovnostizobraževanjekoronaviruspolitikazdravstvošport

Pogovor o

VEČ ...|6. 1. 2021
Kako globoka bo gospodarska kriza in kašni so odgovori EU?

Z evropsko poslanko in poslancem Romano Tomc in Klemenom Grošljem smo spregovorili o soočenju s pandemijo in gospodarskimi posledicami v Evropski uniji, proračunu za prihodnje večletno obdobje in instrumentu za okrevanje ter kaj si od njiju lahko obeta Slovenija. Dotaknili smo se tudi dogovora o prihodnjih odnosih med Unijo in Združenim kraljestvom. 

Kako globoka bo gospodarska kriza in kašni so odgovori EU?

Z evropsko poslanko in poslancem Romano Tomc in Klemenom Grošljem smo spregovorili o soočenju s pandemijo in gospodarskimi posledicami v Evropski uniji, proračunu za prihodnje večletno obdobje in instrumentu za okrevanje ter kaj si od njiju lahko obeta Slovenija. Dotaknili smo se tudi dogovora o prihodnjih odnosih med Unijo in Združenim kraljestvom. 

politikaEUkoronavirus

Pogovor o

Kako globoka bo gospodarska kriza in kašni so odgovori EU?

Z evropsko poslanko in poslancem Romano Tomc in Klemenom Grošljem smo spregovorili o soočenju s pandemijo in gospodarskimi posledicami v Evropski uniji, proračunu za prihodnje večletno obdobje in instrumentu za okrevanje ter kaj si od njiju lahko obeta Slovenija. Dotaknili smo se tudi dogovora o prihodnjih odnosih med Unijo in Združenim kraljestvom. 

VEČ ...|6. 1. 2021
Kako globoka bo gospodarska kriza in kašni so odgovori EU?

Z evropsko poslanko in poslancem Romano Tomc in Klemenom Grošljem smo spregovorili o soočenju s pandemijo in gospodarskimi posledicami v Evropski uniji, proračunu za prihodnje večletno obdobje in instrumentu za okrevanje ter kaj si od njiju lahko obeta Slovenija. Dotaknili smo se tudi dogovora o prihodnjih odnosih med Unijo in Združenim kraljestvom. 

Andrej Šinko

politikaEUkoronavirus

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|5. 1. 2021
Dominika Klavž: Dobro je dobro poznati zahteve HACCP

Zveza slovenske podeželske mladine zvečer ob 20.00 pripravlja spletno izobraževanje o izpolnjevanju zahtev HACCP v primeru dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, ki se ukvarjajo s predelavo pridelkov v živila. Vabljeni k sodelovanju. Potrebna je prijava!

Dominika Klavž: Dobro je dobro poznati zahteve HACCP

Zveza slovenske podeželske mladine zvečer ob 20.00 pripravlja spletno izobraževanje o izpolnjevanju zahtev HACCP v primeru dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, ki se ukvarjajo s predelavo pridelkov v živila. Vabljeni k sodelovanju. Potrebna je prijava!

kmetijstvopolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

Dominika Klavž: Dobro je dobro poznati zahteve HACCP

Zveza slovenske podeželske mladine zvečer ob 20.00 pripravlja spletno izobraževanje o izpolnjevanju zahtev HACCP v primeru dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, ki se ukvarjajo s predelavo pridelkov v živila. Vabljeni k sodelovanju. Potrebna je prijava!

VEČ ...|5. 1. 2021
Dominika Klavž: Dobro je dobro poznati zahteve HACCP

Zveza slovenske podeželske mladine zvečer ob 20.00 pripravlja spletno izobraževanje o izpolnjevanju zahtev HACCP v primeru dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, ki se ukvarjajo s predelavo pridelkov v živila. Vabljeni k sodelovanju. Potrebna je prijava!

Robert Božič

kmetijstvopolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|4. 1. 2021
Minister Podgoršek: »Nekaj je sicer dovoljeno, ni pa pošteno!«

Stopili smo v novo leto, ki je, vsaj tako se zdi, veliko bolj polno neznank in vprašanj, kot smo bili vajeni ob teh korakih v minulih letih. Na kmetijskem področju bo letos gotovo največ pozornosti usmerjene k ureditvi posameznih prehranskih verig, za to pa je nujno združevanje in složnost.

Minister Podgoršek: »Nekaj je sicer dovoljeno, ni pa pošteno!«

Stopili smo v novo leto, ki je, vsaj tako se zdi, veliko bolj polno neznank in vprašanj, kot smo bili vajeni ob teh korakih v minulih letih. Na kmetijskem področju bo letos gotovo največ pozornosti usmerjene k ureditvi posameznih prehranskih verig, za to pa je nujno združevanje in složnost.

kmetijstvopolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

Minister Podgoršek: »Nekaj je sicer dovoljeno, ni pa pošteno!«

Stopili smo v novo leto, ki je, vsaj tako se zdi, veliko bolj polno neznank in vprašanj, kot smo bili vajeni ob teh korakih v minulih letih. Na kmetijskem področju bo letos gotovo največ pozornosti usmerjene k ureditvi posameznih prehranskih verig, za to pa je nujno združevanje in složnost.

VEČ ...|4. 1. 2021
Minister Podgoršek: »Nekaj je sicer dovoljeno, ni pa pošteno!«

Stopili smo v novo leto, ki je, vsaj tako se zdi, veliko bolj polno neznank in vprašanj, kot smo bili vajeni ob teh korakih v minulih letih. Na kmetijskem področju bo letos gotovo največ pozornosti usmerjene k ureditvi posameznih prehranskih verig, za to pa je nujno združevanje in složnost.

Robert Božič

kmetijstvopolitika

Komentar Domovina.je

VEČ ...|4. 1. 2021
Peter Jerman: Težko si je predstavljati, kako bi rusofil Erjavec slovensko zunanjo politiko obrnil v smer jedrnih držav EU

S koncem leta nekateri upajo tudi na konec tretje Janševe vlade. Koalicija ustavnega loka (KUL) pod vodstvom starega novega predsednika DeSUS dela noč in dan, da bi zrušila desno-sredinsko vlado. Med ključnimi razlogi, ki so našteti v njihovem kratkem programu, je tudi zunanja politika. Ta naj bi bila pod vodstvom Janeza Janše in Anžeta Logarja preveč usmerjena v vzhod, s tem pa naj bi povzročala oddaljitev Slovenije od jedrnih držav Evropske unije.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Jerman: Težko si je predstavljati, kako bi rusofil Erjavec slovensko zunanjo politiko obrnil v smer jedrnih držav EU

S koncem leta nekateri upajo tudi na konec tretje Janševe vlade. Koalicija ustavnega loka (KUL) pod vodstvom starega novega predsednika DeSUS dela noč in dan, da bi zrušila desno-sredinsko vlado. Med ključnimi razlogi, ki so našteti v njihovem kratkem programu, je tudi zunanja politika. Ta naj bi bila pod vodstvom Janeza Janše in Anžeta Logarja preveč usmerjena v vzhod, s tem pa naj bi povzročala oddaljitev Slovenije od jedrnih držav Evropske unije.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

politkadružbakomentar

Komentar Domovina.je

Peter Jerman: Težko si je predstavljati, kako bi rusofil Erjavec slovensko zunanjo politiko obrnil v smer jedrnih držav EU

S koncem leta nekateri upajo tudi na konec tretje Janševe vlade. Koalicija ustavnega loka (KUL) pod vodstvom starega novega predsednika DeSUS dela noč in dan, da bi zrušila desno-sredinsko vlado. Med ključnimi razlogi, ki so našteti v njihovem kratkem programu, je tudi zunanja politika. Ta naj bi bila pod vodstvom Janeza Janše in Anžeta Logarja preveč usmerjena v vzhod, s tem pa naj bi povzročala oddaljitev Slovenije od jedrnih držav Evropske unije.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|4. 1. 2021
Peter Jerman: Težko si je predstavljati, kako bi rusofil Erjavec slovensko zunanjo politiko obrnil v smer jedrnih držav EU

S koncem leta nekateri upajo tudi na konec tretje Janševe vlade. Koalicija ustavnega loka (KUL) pod vodstvom starega novega predsednika DeSUS dela noč in dan, da bi zrušila desno-sredinsko vlado. Med ključnimi razlogi, ki so našteti v njihovem kratkem programu, je tudi zunanja politika. Ta naj bi bila pod vodstvom Janeza Janše in Anžeta Logarja preveč usmerjena v vzhod, s tem pa naj bi povzročala oddaljitev Slovenije od jedrnih držav Evropske unije.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Jerman

politkadružbakomentar

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|21. 2. 2021
Dr. Jože Možina: Slovenski razkol - Bloška planota

V oddaji Moja zgodba je bil  z nami zgodovinar in novinar dr. Jože Možina, avtor odmevne knjige Slovenski razkol. Tokrat bomo govorili o dogajanju med drugo svetovno vojno na Bloški planoti. Izvedeli boste koliko so ti kraji pretrpeli med drugo svetovno vojno. Na eni strani so se nad civilisti znašali okupatorji, po drugi strani pa so bili žrtve revolucionarnega nasilja.

Dr. Jože Možina: Slovenski razkol - Bloška planota

V oddaji Moja zgodba je bil  z nami zgodovinar in novinar dr. Jože Možina, avtor odmevne knjige Slovenski razkol. Tokrat bomo govorili o dogajanju med drugo svetovno vojno na Bloški planoti. Izvedeli boste koliko so ti kraji pretrpeli med drugo svetovno vojno. Na eni strani so se nad civilisti znašali okupatorji, po drugi strani pa so bili žrtve revolucionarnega nasilja.

Jože Bartolj

Jože MožinaSlovenski razkolBloška planota

Pogovor o

VEČ ...|24. 2. 2021
Predsednik državnega zbora Igor Zorčič

Prisluhnite, kaj Igor Zorčič meni o delu parlamenta, poslanskih plačah, razmerah v koaliciji in o spremembah volilnega sistema.

Predsednik državnega zbora Igor Zorčič

Prisluhnite, kaj Igor Zorčič meni o delu parlamenta, poslanskih plačah, razmerah v koaliciji in o spremembah volilnega sistema.

Tanja Dominko

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|21. 2. 2021
Jezik in manjšina

Na svetovni dan maternega jezika smo objavili razmišljanje o pomenu materinščine za manjšine. O tem je na nedavnem Srečanju pod lipami razmišljala ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch. Povedala je tudi, kako pomemben je obmejni prostor za vsako državo in kaj vlada pričakuje od slovenske narodne skupnosti. Slišali ste tudi sporočilo pridige v pogovoru z letošnjega Novoletnega srečanja v Tinjah, ki sta jo imela škof Jožef Marketz in referent Klaus Einspieler.

Jezik in manjšina

Na svetovni dan maternega jezika smo objavili razmišljanje o pomenu materinščine za manjšine. O tem je na nedavnem Srečanju pod lipami razmišljala ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch. Povedala je tudi, kako pomemben je obmejni prostor za vsako državo in kaj vlada pričakuje od slovenske narodne skupnosti. Slišali ste tudi sporočilo pridige v pogovoru z letošnjega Novoletnega srečanja v Tinjah, ki sta jo imela škof Jožef Marketz in referent Klaus Einspieler.

Matjaž Merljak

rojaki

Sol in luč

VEČ ...|23. 2. 2021
Jordan Peterson: »12 pravil za življenje«, poglavje Delajte, kar je smiselno, ne, kar je prikladno.

Predstavili smo sedmo poglavje knjige Jordana Petersona z naslovom Delajte kar je smiselno. Slišali smo tudi kratek odlomek z njegovega predavanja v Ljubljani, kjer je med drugim povedal, da “tiste, ki zakrknjeno vztrajajo v lastnem prepričanju, najbolje nagovoriti z zgledom in ne z besedami.” Knjiga je izšla pri založbi Družina.

Jordan Peterson: »12 pravil za življenje«, poglavje Delajte, kar je smiselno, ne, kar je prikladno.

Predstavili smo sedmo poglavje knjige Jordana Petersona z naslovom Delajte kar je smiselno. Slišali smo tudi kratek odlomek z njegovega predavanja v Ljubljani, kjer je med drugim povedal, da “tiste, ki zakrknjeno vztrajajo v lastnem prepričanju, najbolje nagovoriti z zgledom in ne z besedami.” Knjiga je izšla pri založbi Družina.

Tadej Sadar

družbaotrocivzgoja

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|22. 2. 2021
P. Branko Cestnik o sproščanju ukrepov in pripravi na veliko noč

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo gostili mag. Branka Cestnika. Tokrat smo govorili o popuščanju epidemije in o obetih za praznovanje Velike noči. Prav tako o uporu in uporništvu, kot slovenskem mitu, o tem je p. Branko pisal v uvodniku novega Ognjišča.

P. Branko Cestnik o sproščanju ukrepov in pripravi na veliko noč

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo gostili mag. Branka Cestnika. Tokrat smo govorili o popuščanju epidemije in o obetih za praznovanje Velike noči. Prav tako o uporu in uporništvu, kot slovenskem mitu, o tem je p. Branko pisal v uvodniku novega Ognjišča.

Radio Ognjišče

politikadružbakomentar

Zgodbe za otroke

VEČ ...|26. 2. 2021
O mladeniču, ki bi rad strah poznal

Te je česa strah? Se česa vedno znova bojiš? Potem bi lahko pomagal mladeniču, ki je iskal strah. Ni ga poznal. Pa misliš, da ga je našel? Prisluhni pravljici.

O mladeniču, ki bi rad strah poznal

Te je česa strah? Se česa vedno znova bojiš? Potem bi lahko pomagal mladeniču, ki je iskal strah. Ni ga poznal. Pa misliš, da ga je našel? Prisluhni pravljici.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceslovenskoslovenskeZgodbe za otroke

Radijska kateheza

VEČ ...|27. 2. 2021
O postu, kot o njem piše v Katekizmu katoliške Cerkve

O postu, kot o njem piše v Katekizmu katoliške Cerkve, smo govorili z generalnim vikarjem koprske škofije mons. Slavkom Rebcem. Post je postal sinonim za odpoved vsaj kakšnemu zemeljskemu ugodju, a je tudi pridobivanje, ne samo odpovedovanje. Kaj pa post in pokora? Kako nas postni čas vodi v odrešenje? 

O postu, kot o njem piše v Katekizmu katoliške Cerkve

O postu, kot o njem piše v Katekizmu katoliške Cerkve, smo govorili z generalnim vikarjem koprske škofije mons. Slavkom Rebcem. Post je postal sinonim za odpoved vsaj kakšnemu zemeljskemu ugodju, a je tudi pridobivanje, ne samo odpovedovanje. Kaj pa post in pokora? Kako nas postni čas vodi v odrešenje? 

Radio Ognjišče

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|27. 2. 2021
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 27. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 27. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Naš gost

VEČ ...|27. 2. 2021
Dr. Anton Jeglič

V sobotnem popoldnevu smo gostili upokojenega profesorja elektrotehnike, izumitelja in navdušenega gornika, ki je pri svojih 85-ih letih še vedno aktiven tudi v gorah. Dr. Anton Jeglič je bil eden od pobudnikov za oživitev Zveze gorniških klubov dr. Henrika Tume, ki nadaljuje stoletno tradicijo skalaštva.

Dr. Anton Jeglič

V sobotnem popoldnevu smo gostili upokojenega profesorja elektrotehnike, izumitelja in navdušenega gornika, ki je pri svojih 85-ih letih še vedno aktiven tudi v gorah. Dr. Anton Jeglič je bil eden od pobudnikov za oživitev Zveze gorniških klubov dr. Henrika Tume, ki nadaljuje stoletno tradicijo skalaštva.

Blaž Lesnik

gorealpinizemelektrotehnikaizumimedicinanaravapolitika

Za življenje

VEČ ...|27. 2. 2021
Postni čas je priložnost

V oddaji smo gostili grosupeljskega župnika Martina Goloba. Kako preživljati post v času, ko nam je na videz veliko odvzeto, je to čas, ko lahko življenju kaj dodamo ali je bistvena odpoved? O vsem tem in tistim, kar ste predlagali vi, saj je oddaja potekala v živo.

Postni čas je priložnost

V oddaji smo gostili grosupeljskega župnika Martina Goloba. Kako preživljati post v času, ko nam je na videz veliko odvzeto, je to čas, ko lahko življenju kaj dodamo ali je bistvena odpoved? O vsem tem in tistim, kar ste predlagali vi, saj je oddaja potekala v živo.

Radio Ognjišče