Zbornik Poslanstvo Drage

Ob 60. študijskih dnevi Draga je izšel tudi jubilejni zbornik, ki prinaša oblikovne in vsebinske novosti. V oddaji ste slišali njegovo urednico Nadio Roncelli. Zbornik se deli v dva dela: v prvem so objavljeni kratki izvlečki predavanj in okroglih miz, ki so se zvrstili na lanskih 59. študijskih dnevih. Pripravili so jih pripravili: Jadranka Cergol, Jakob Tul, Martina Valentinčič, Erika Jazbar ter uredništvo. Običajnega obsežnega prepisa predavanj, srečanj in debat v zborniku ni, vendar so ob vsakem izvlečku natisnjene QR-kode, preko katerih se bralec lahko poveže na YouTube stran Slovenske prosvete, kjer si je mogoče ogledati video posnetke lanske Drage in slediti dogajanju v celoti. V drugem delu zbornika so zbrana pričevanja in razmišljanja ob letošnji 60. jubilejni Dragi. Napisali so jih: predsednik Društva slovenskih izobražecev Martin Brecelj, odbornica društva in hčerka enega od ustanoviteljev Drage Anka Peterlin, nekdanji predsednik DSI Sergij Pahor, nekdanji predsednik Slovenske prosvete Marij Maver, predavatelj na prvi Dragi leta 1966 Drago Štoka, predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle, redna obiskovalka Drage Marilka Koršič z Goriškega, udeleženec prve Drage Valentin Inzko iz Koroške, predavatelj na Dragi 1985 Gregor Batagelj med Buenos Airesom in Slovenijo, obiskovalka Drage Mirjam Oblak iz Buenos Airesa, predavatelj na Dragi 1987 Andrej Fink med Buenos Airesom in Slovenijo, organizatorka Drage mladih Ksenija Kosmač iz Trsta, avtor knjige Karla. Udba o Dragi Igor Omerza, novinarka Večera Darka Zvonar Predan. Ivo Jevnikar je avtor zapisa o Draginih zbornikih, video posnetkih in priznanju, red za zasluge, ki ga je Draga leta 2015 prejela od predsednik RS Boruta Pahorja. V tretjem delu zbornika je objavljen seznam tem in predavateljev, ki so v letih 1966–2024 ustvarjali Drago. V oddaji ste slišali tudi o priznanju, ki ga je organizatorjem Drage podelila občina Trst in druge novice iz zamejstva in sveta. 

Rok Čakš: Levičarji imajo problem z Borutom Pahorjem

Avtor obravnava odnos leve politične sfere v Sloveniji do Boruta Pahorja, nekdanjega predsednika republike in evropskega poslanca. Čakš poudarja, da Pahor zaradi svojega uspeha in politične kariere vzbuja zavist ter nelagodje med njegovimi nasledniki na levici. Kritizira njihovo enopartijsko miselnost ter poudarja, da Pahor s svojim mednarodnim ugledom predstavlja opomnik na to, kar sami ne morejo doseči. Poleg tega izpostavlja odziv na Pahorjeve izjave o vojni v Gazi in način, kako ga leve stranke obravnavajo zaradi njegove neposrednosti in samostojnega razmišljanja.

Parazitiranje slovenske levice na trpljenju Palestincev

Napadi jurišnic z levega političnega pola na nekdanjega predsednika republike Boruta Pahorja, ki si je drznil povedati svoje mnenje, da Izrael v Gazi ne izvaja genocida, so v funkciji zavržnega prizadevanja za uporabo tega konflikta za pridobivanje volilne podpore v Sloveniji. Pri tem pritlehnem početju prednjači primitivna predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. 

S temi besedami je svoj komentar na portalu Domovina.je začel Nenad Glücks. 

Drugorazrednost predsednice države ob največjem genocidu v zgodovini slovenskega naroda

V tem mesecu se v Sloveniji spominjamo največjega genocida v zgodovini slovenskega naroda. Predsednica republike Nataša Pirc Musar se bo na povabilo ministra za obrambo Boruta Sajovica, teden dni pred tradicionalno slovesnostjo v Kočevskem rogu, udeležila spominske slovesnosti, kjer se bo poklonila žrtvam na kraju spomina Jama pod Macesnovo gorico.

Vse bolj jasno je, da želi biti predsednica države Nataša Pirc Musar prvorazredna – a ne prvorazredna za vse, temveč samo za izbrane, tiste, ki so po njeni meri. Svojo vključevalnost si razlaga kot ekskluzivni klub ideološko všečnih, v katerega ne sodi vsak državljan, ampak le tisti, ki poklekne pred njenimi vrednotami.

Gremo lepo po vrsti. Predsednica, ki ji letos mandat vstopa v drugo polovico, se šele zdaj očitno zaveda, da ji voda teče v grlo, če ne želi končati mandata kot Danilo Türk, ki je delil državljane na prvo in drugo razredne. Do danes se Nataša Pirc Musar še ni zmogla, kot prva med državljani, pokloniti žrtvam komunizma. Ima polna usta obsodb fašizma, nacizma, Srebrenice in zdaj Gaze, a največjega povojnega genocida na Slovenskem – množičnih pobojev pred in v letu 1945 – se izogiba kot maček vode.

Mirno sedi z ideološkimi dediči krvnikov, jim podeljuje državna odlikovanja v imenu vseh državljanov – tudi tistih, katerih sorodniki so bili brez sodbe pobiti. Organizacijam, kot sta Nova slovenska zaveza in Združeni ob Lipi sprave, ki si leta prizadevajo za resnično, enakovredno in celostno spravo, pa obrne hrbet. Ne, ona gre raje po svoje. Po poti samovoljnosti in selektivnega spomina.

S svojim ravnanjem postaja predsednica, ki je s par zamahi – kot slon v trgovini s porcelanom – uničila dolgoletna prizadevanja njenega predhodnika Boruta Pahorja za spravo. Skupaj z vlado je, tudi za ceno obiska pri pokojnem papežu Frančišku izsilila »začasni pokop« žrtev iz Macesnove gorice, ne da bi prisluhnila željam tistih, ki si prizadevajo za njihov dostojen pokop v slovenski prestolnici.

Na naše vprašanje ali se bo udeležila slovenski v Kočevskem Rogu, ki jo 7. junija pripravlja Nova Slovenska zaveza so med drugim odgovorili, da je že ob začetku letošnjega leta potrdila udeležbo na 80. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Ljubelj, ki bo na isti dan ob 10. uri in kjer bo tudi slavnostna govornica. Zato je nemogoče, da bi se udeležila obeh. Ob tem pa ni pokazala niti kančka želje, da  bi si prizadevala, da bi bila ena ali druga slovesnost malo prilagojena, da bi se lahko udeležila obeh slovesnosti. Zanimiv je tudi izgovor: kajti že več desetletij je slovesnost v Kočevskem Rogu postavljena v ta čas.

Njeno govorjenje o spravi je tako kot ogledalo, ki odseva samo njen obraz – ne pa obraze vseh Slovencev. Sramotno. Žalostno. In predvsem – globoko ponižujoče do vseh, ki so zaradi komunizma izgubili življenje, dostojanstvo ali resnico, prav tako pa ponižujoče tudi do vseh, ki si iskreno prizadevajo za spravo med Slovenci. Predsednica, ki ima polna usta pravičnosti, a ne zmore niti enega iskrenega stavka obsodbe komunističnih zločinov, ne združuje – temveč razdvaja. In to ne z močjo resnice, ampak s silo selektivnega spomina.

Da je mera polna pa vidimo tudi pri njenem nedržavotvornem delu, ko že nekaj časa blokira delovanje demokratičnih institucij. Do danes še ni našla primernega in za dvotretjinsko večino sprejemljivega kandidata ali kandidatke za varuha človekovih pravic. Če so v njen ožji izbor izmed 14-ih prijavljenih kandidatov prišli zgolj trije, o ostalih sploh ni pojasnila, zakaj jih ne predlaga – med temi so tudi ugleda imena kot sta denimo nevrolog dr. Zvezdan Pirtovšek in nekdanja varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, pa sedaj želi na to mesto kandidatko, ki se sploh ni prijavila za to mesto. Nekako se vse bolj izrisuje, da si pač želi na tem mestu nekoga, ki bo delal zgolj njej po všeči.

Neuspešna je tudi pri kandidaturi za guvernerja Banke Slovenije. Naša država je tako v Evropski centralni banki brez glasovalnih pravic in to v času, ko se evropska unija sooča s poslabšano finančno sliko, naše države pa pri ukrepih ni zraven. Žalostno.

Kaj kmalu pa bo jasno, koga bo izbrala na kmalu izpraznjena mesta ustavnih sodnikov. Dve imeni bo morala ponuditi. Bo tokrat bolj taktna ali pa bo tudi tukaj ustavnemu sodišču pomagala s še bolj ideološko skrajno levimi kandidati in tako pomagala pri razgradnji pravne države? 

Mislim, da sem naštel kar nekaj zadev, ki jasno kažejo, da predsednica ni kos nalogi, ki bi jo morala opravljati. Ne povezuje, si za povezovanje ne prizadeva, še več, namesto dialoga vnaša razdor, namesto sprave dodatne delitve. Bi bil čas, da bi odstopila ali pa morebiti sklicala predsedničin forum na temo svojega vladanja? Na to si odgovorite sami!
 

Andrejka Možina prejemnica Vstajenja

V Peterlinovi dvorani v Trstu bodo nocoj podelili 62. zamejsko nagrado Vstajanje. Prejela jo bo Andrejka Možina za glasbeno-literarni projekt Besede ne ubogajo. Nagrajenka je glasbenica, skladateljica in besedilopiska, ki že dolgo raziskuje pokrajino zamejske poezije in povezuje verze z notami. V omenjeni knjigozvočnici gre za preplet različnih umetniških izrazov: poezije, glasbe in likovne umetnosti. Andrejka Možina je izbrala pesnice različnih generacij (Zora Tavčar, Irena Žerjal, Silvana Paletti, Alenka Rebula, Marija Kostnapfel, Marina Cernetig, Andreina Trusgnach Cekova) in izpostavila njihovo ustvarjalnost v prostoru Slovencev v Italiji. Besedila izbranih pesmi je uglasbila in izvedla s skupino Violoncelli Itineranti. Projekt ponuja novo, sodobno in privlačno pot širjenja slovenske poezije. Strokovno žirijo nagrade Vstajenje sestavljajo: prof. Magda Jevnikar, prof. Jadranka Cergol, prof. Adrijan Pahor, novinarka Erika Jazbar, urednica Nadia Roncelli in urednik Marij Maver. 

Romarsko kulturne poti na Goriškem, Nuca Copatarica v hrvaškem jeziku za slepe in slabovidne in razstava fotografij

Poročali smo o bogatem dogajanju na Goriškem, o posebnem prevodu Muce Copatarice ter o razstavi fotografij s portreti Borisa Pahorja.

Utrip dneva dne 24. 4.

• Na tisoče ljudi se poslavlja od papeža Frančiška. Vatikanska bazilika je ostala odprta vse do jutra.  Dolge vrste tudi danes.
• Misli nekaterih naših škofov o duhovni dediščini svetega očeta.
• Papež Frančišek nam je dal zgled preprostega govora in pozornega poslušanja.
• O delu svetega očeta tudi Borut Pahor, Janeza Janša, Matej Tonin in Marko Lotrič. 
• 2. mednarodno srečanje Prijateljev Zahodnega Balkana: več povezovanja in širitev EU na Zahodni Balkan je upanje za prihodnost.
• Vreme: Jutri bo oblačno z občasnim dežjem, ob morju s kakšno nevihto.
• V nadaljevanju:
• Pred SLS izredni volilni kongres - se bo stranka uspela poenotiti?
• Po neuspeli interpelaciji vlade očitki, da opozicija ustvarja paniko in hoče preprečiti izpolnitev vladnih obljub volivcem.

Utrip dneva dne 23. 3.

• Papež Frančišek se je po petih tednih vrnil v Dom svete Marte v Vatikanu, pred odhodom iz bolnišnice je pozdravil in blagoslovil vernike.
• Bazilika v Ogleju včeraj napolnjena kot ob obisku svetega Janeza Pavla II. leta 1992.
• Človek že od spočetja, je v Kopru sporočalo več kot tisoč udeležencev današnjega Pohoda za življenje.
• Izrael znova stopnjuje napade na Gazo. Kakšne bodo nadaljnje vojaške aktivnosti judovske države?
• Borut Pahor: Evropsko unijo vodi zelo šibka politična figura.
• Čas je za nov pomladni program, so spodbudili udeleženci omizja Katedrale svobode.
• Povprečen slovenski volivec ne reagira, tudi ko mu iz denarnice vlečejo denar za neumnosti, razočaran ugotavlja politični komentator Miran Videtić.
• Zgodba o nedostojnih bivalnih razmerah filipinskih delavcev v Sloveniji znova odpira vprašanje odnosa delodajalcev do tuje delovne sile.
• Pri nas se s klopnim meningoencefalitisom letno okuži približno sto ljudi, precepljenost je prenizka.