Pogovor o

VEČ ...|21. 8. 2019
Prof. Marta Zabret in prof. Anton Meden: vloga staršev, šolski stres, računalniške igrice.

Pogovor o smo tokrat namenili začetku šolskega leta. Če imate osnovnošolca ali šolarja najstnika, otroka ali vnuka, prisluhnite profesorjema Marti Zabret in doktorju Antonu Medenu. Spregovorila sta o pomenu strukture v dnevu, o tem, kaj storiti s telefonom in računalnikom, o skrbi za otroke, če sta starša ločena, vlogi starih staršev, stresu, izsledkih raziskav med slovenskim šolarji, matematiki in postopnem prenosu odgovornosti zase na otroka.

Prof. Marta Zabret in prof. Anton Meden: vloga staršev, šolski stres, računalniške igrice.

Pogovor o smo tokrat namenili začetku šolskega leta. Če imate osnovnošolca ali šolarja najstnika, otroka ali vnuka, prisluhnite profesorjema Marti Zabret in doktorju Antonu Medenu. Spregovorila sta o pomenu strukture v dnevu, o tem, kaj storiti s telefonom in računalnikom, o skrbi za otroke, če sta starša ločena, vlogi starih staršev, stresu, izsledkih raziskav med slovenskim šolarji, matematiki in postopnem prenosu odgovornosti zase na otroka.

družbaizobraževanjemladisvetovanjevzgoja

Pogovor o

Prof. Marta Zabret in prof. Anton Meden: vloga staršev, šolski stres, računalniške igrice.
Pogovor o smo tokrat namenili začetku šolskega leta. Če imate osnovnošolca ali šolarja najstnika, otroka ali vnuka, prisluhnite profesorjema Marti Zabret in doktorju Antonu Medenu. Spregovorila sta o pomenu strukture v dnevu, o tem, kaj storiti s telefonom in računalnikom, o skrbi za otroke, če sta starša ločena, vlogi starih staršev, stresu, izsledkih raziskav med slovenskim šolarji, matematiki in postopnem prenosu odgovornosti zase na otroka.
VEČ ...|21. 8. 2019
Prof. Marta Zabret in prof. Anton Meden: vloga staršev, šolski stres, računalniške igrice.
Pogovor o smo tokrat namenili začetku šolskega leta. Če imate osnovnošolca ali šolarja najstnika, otroka ali vnuka, prisluhnite profesorjema Marti Zabret in doktorju Antonu Medenu. Spregovorila sta o pomenu strukture v dnevu, o tem, kaj storiti s telefonom in računalnikom, o skrbi za otroke, če sta starša ločena, vlogi starih staršev, stresu, izsledkih raziskav med slovenskim šolarji, matematiki in postopnem prenosu odgovornosti zase na otroka.

Silvestra Sadar

družbaizobraževanjemladisvetovanjevzgoja

Svetovalnica

VEČ ...|14. 8. 2019
Državne štipendije

V pomoč pri šolanju so v marsikateri družini štipendije. Katere vse so na voljo poleg državne štipendije, pa nam je zaupala Katja Cankar iz Oddelka za štipendije in programe Ad futura na javnem štipendijskem skladu.

Državne štipendije

V pomoč pri šolanju so v marsikateri družini štipendije. Katere vse so na voljo poleg državne štipendije, pa nam je zaupala Katja Cankar iz Oddelka za štipendije in programe Ad futura na javnem štipendijskem skladu.

družbadružbasvetovanje

Svetovalnica

Državne štipendije
V pomoč pri šolanju so v marsikateri družini štipendije. Katere vse so na voljo poleg državne štipendije, pa nam je zaupala Katja Cankar iz Oddelka za štipendije in programe Ad futura na javnem štipendijskem skladu.
VEČ ...|14. 8. 2019
Državne štipendije
V pomoč pri šolanju so v marsikateri družini štipendije. Katere vse so na voljo poleg državne štipendije, pa nam je zaupala Katja Cankar iz Oddelka za štipendije in programe Ad futura na javnem štipendijskem skladu.

Robert Božič

družbadružbasvetovanje

Iz naših krajev

VEČ ...|20. 7. 2019
Ljubljana, Loški Potok, Odranci

V oddaji ste lahko slišali o projektih v Občini Loški Potok, o zgodbi Andreja Rotarja, ki mu je podjetje Carthago iz Prekmurja po bolezni in preteku pogodbe za določen čas našlo novo primerno delovno mesto, na pomoč pa so mu priskočili tudi sodelavci, ter o načrtih Konjeniške zveze Slovenije, da klubi pod njihovim okriljem odprejo vrata šolarjem.

Ljubljana, Loški Potok, Odranci

V oddaji ste lahko slišali o projektih v Občini Loški Potok, o zgodbi Andreja Rotarja, ki mu je podjetje Carthago iz Prekmurja po bolezni in preteku pogodbe za določen čas našlo novo primerno delovno mesto, na pomoč pa so mu priskočili tudi sodelavci, ter o načrtih Konjeniške zveze Slovenije, da klubi pod njihovim okriljem odprejo vrata šolarjem.

družbapogovor

Iz naših krajev

Ljubljana, Loški Potok, Odranci
V oddaji ste lahko slišali o projektih v Občini Loški Potok, o zgodbi Andreja Rotarja, ki mu je podjetje Carthago iz Prekmurja po bolezni in preteku pogodbe za določen čas našlo novo primerno delovno mesto, na pomoč pa so mu priskočili tudi sodelavci, ter o načrtih Konjeniške zveze Slovenije, da klubi pod njihovim okriljem odprejo vrata šolarjem.
VEČ ...|20. 7. 2019
Ljubljana, Loški Potok, Odranci
V oddaji ste lahko slišali o projektih v Občini Loški Potok, o zgodbi Andreja Rotarja, ki mu je podjetje Carthago iz Prekmurja po bolezni in preteku pogodbe za določen čas našlo novo primerno delovno mesto, na pomoč pa so mu priskočili tudi sodelavci, ter o načrtih Konjeniške zveze Slovenije, da klubi pod njihovim okriljem odprejo vrata šolarjem.

Andrej Šinko

družbapogovor

Komentar Časnik.si

VEČ ...|17. 7. 2019
Franci Feltrin: Kdo bo oddal svoj glas ZA in koliko bo zanj iztržil?

Bolj ko se predsednik države Borut Pahor prizadeva za spravo slovenskega naroda, bolj razdiralno deluje sedanja vladna koalicija in z njo, v parlamentarnih razpravah, njena poslanska večina. S tem vlada javno pokaže, da predsednikovih mnenj ne spoštuje. Vladnim načelom, brez lastnega razmišljanja, potem sledijo poslanci. Še več, v vročih razpravah sledijo levemu revanšizmu. Vedno bolj pogosto pljuvajo na temelje slovenskega naroda, na katerih je rastel, zrastel, obstal in stoji. To je, krščanstvo!Te misli so se mi utrnile, ko sem preko TV ekrana gledal in poslušal dolge razprave poslank in poslancev o odločbi Ustavnega sodišča, ki je odločilo, da mora država osnovnošolski program, ki ga določa in zahteva država, privatnim osnovnim šolam finansirati enako kot vsem ostalim šolam, ki jih je ustanovila država. Celotno dopoldne so se poslanci ukvarjali z vprašanjem, ki na letni ravni zahteva nekaj več 300.000 evrov.Na to odločitev Ustavnega sodišča RS se je iz koalicijskih vrst poslank in poslancev vsul plaz ločevalnega in razdiralnega govora. In zakon, ki naj bi po mnenju ministra Pikala, ta prihaja iz vrst naslednikov komunistične partije, ustrezno odgovoril na odločbo Ustavnega sodišča, je bil sprejet s pomočjo glasov Levice. Med poslanci vladne koalicije so izstopali predstavniki stranke SMC, ki so se na koncu vzdržali glasovanja. To pa še ne pomeni, da bodo to storili tudi v četrtek, ko bodo ponovno glasovali o zakonu, ki je prav danes dobil veto v Državnem svetu.Sedaj bo koalicija potrebovala tudi njihove glasove. Samo ugibamo lahko, kdo bo iz SMC prodal svoja načela in koliko bo zanje iztržil.Še posebej me je prizadela razprava, ki me je spominjala na čase, ko je nam Slovencem vladala ena sama ideologija, da je »vera opij za ljudstvo«. Da je temu danes še vedno tako, je v eni izmed razprav potrdila najmlajša Šarčeva poslanka Jerca Korče, ki je je celo podpredsednica največje vladne stranke. Med izjemno cinično razpravo je med drugim izpostavila, »…da v katoliških šolah zmolijo pred začetkom in na koncu pouka …«. In mlada poslanka, kaj pa je narobe, če učenci molijo?Ne razumem, da tako mlado, na videz prijazno žensko bitje premore toliko sovraštva do verujočih. Da je tako polna nerazumevanja do večine Slovencev, ki se še vedno imamo za kristjane. Še manj pa, da to izjavlja Slovenka, ki se je rodila v času, ko smo se vzhodnoevropski narodi otresali komunizma, največjega sovražnika krščanstva v dvajsetem stoletju.Duh sovraštva do nas kristjanov in vernikov ne popustiV Državnem zboru so v večini mladi, za katere bi pričakovali, da so neobremenjeni s preteklostjo in ideološkimi časi, ko je polovici Vzhodni Evropi vladalo enoumje »rdeče zvezde«. Žal temu ni tako. Vedno bolj je očitno, da so se mladi v času šolanja navzeli komunistične ideologije, kjer velja, da »… kdor ni z nami, je proti nam …«Naj razume kdor hoče, duh sovraštva do nas kristjanov in vernikov ne popusti. Kar je neverjetno, saj bo kmalu minilo trideset let od padca komunističnega sistema. Ni težko razumeti, da to počnejo tisti, ki so bili desetletja vpeti v komunistični sistem in so imeli v njem velike karierne in z njimi povezane materialne ugodnosti. Težko pa razumem mlade, rojene tik pred ali celo v samostojni državi, da nadaljujejo z vzorci verbalne diskriminacije do drugače mislečih. Naši sodržavljani se morajo danes zavedati, da bodo za nami, katoličani, podobne obravnave zelo kmalu deležne tudi druge verske skupine.Razumem, da pri teh diskurzih prednjačijo poslanke in poslanci iz stranke SD, ki je naslednica Zveze komunistov Slovenije. Ti javno brez sramu razlagajo, da ni vprašanje tri sto tisoč evrov več za privatne šole, pač pa je to ideološko vprašanje. Moti jih predvsem križ v učilnicah, kot je to povedal eden od njihovih poslancev, ki so v lasti Cerkve. Izrazil je tudi bojazen, da se lahko zgodi, da bodo v teh učilnicah pričeli s poučevanjem verouka. Imel sem občutek, da je pouk verouka od največjih prastrahov mladih levičarjev.Zanimivo je, da se danes smejo javno izpostavljati vseh »barv« seksualno sprevržene skupine, le kristjani ne. In to kljub temu, da smo še vedno v narodni večini, ostajamo v posmeh mladim politikom. Do kdaj še? Gospe in gospodje poslanci vladajoče koalicije!

Franci Feltrin: Kdo bo oddal svoj glas ZA in koliko bo zanj iztržil?

Bolj ko se predsednik države Borut Pahor prizadeva za spravo slovenskega naroda, bolj razdiralno deluje sedanja vladna koalicija in z njo, v parlamentarnih razpravah, njena poslanska večina. S tem vlada javno pokaže, da predsednikovih mnenj ne spoštuje. Vladnim načelom, brez lastnega razmišljanja, potem sledijo poslanci. Še več, v vročih razpravah sledijo levemu revanšizmu. Vedno bolj pogosto pljuvajo na temelje slovenskega naroda, na katerih je rastel, zrastel, obstal in stoji. To je, krščanstvo!Te misli so se mi utrnile, ko sem preko TV ekrana gledal in poslušal dolge razprave poslank in poslancev o odločbi Ustavnega sodišča, ki je odločilo, da mora država osnovnošolski program, ki ga določa in zahteva država, privatnim osnovnim šolam finansirati enako kot vsem ostalim šolam, ki jih je ustanovila država. Celotno dopoldne so se poslanci ukvarjali z vprašanjem, ki na letni ravni zahteva nekaj več 300.000 evrov.Na to odločitev Ustavnega sodišča RS se je iz koalicijskih vrst poslank in poslancev vsul plaz ločevalnega in razdiralnega govora. In zakon, ki naj bi po mnenju ministra Pikala, ta prihaja iz vrst naslednikov komunistične partije, ustrezno odgovoril na odločbo Ustavnega sodišča, je bil sprejet s pomočjo glasov Levice. Med poslanci vladne koalicije so izstopali predstavniki stranke SMC, ki so se na koncu vzdržali glasovanja. To pa še ne pomeni, da bodo to storili tudi v četrtek, ko bodo ponovno glasovali o zakonu, ki je prav danes dobil veto v Državnem svetu.Sedaj bo koalicija potrebovala tudi njihove glasove. Samo ugibamo lahko, kdo bo iz SMC prodal svoja načela in koliko bo zanje iztržil.Še posebej me je prizadela razprava, ki me je spominjala na čase, ko je nam Slovencem vladala ena sama ideologija, da je »vera opij za ljudstvo«. Da je temu danes še vedno tako, je v eni izmed razprav potrdila najmlajša Šarčeva poslanka Jerca Korče, ki je je celo podpredsednica največje vladne stranke. Med izjemno cinično razpravo je med drugim izpostavila, »…da v katoliških šolah zmolijo pred začetkom in na koncu pouka …«. In mlada poslanka, kaj pa je narobe, če učenci molijo?Ne razumem, da tako mlado, na videz prijazno žensko bitje premore toliko sovraštva do verujočih. Da je tako polna nerazumevanja do večine Slovencev, ki se še vedno imamo za kristjane. Še manj pa, da to izjavlja Slovenka, ki se je rodila v času, ko smo se vzhodnoevropski narodi otresali komunizma, največjega sovražnika krščanstva v dvajsetem stoletju.Duh sovraštva do nas kristjanov in vernikov ne popustiV Državnem zboru so v večini mladi, za katere bi pričakovali, da so neobremenjeni s preteklostjo in ideološkimi časi, ko je polovici Vzhodni Evropi vladalo enoumje »rdeče zvezde«. Žal temu ni tako. Vedno bolj je očitno, da so se mladi v času šolanja navzeli komunistične ideologije, kjer velja, da »… kdor ni z nami, je proti nam …«Naj razume kdor hoče, duh sovraštva do nas kristjanov in vernikov ne popusti. Kar je neverjetno, saj bo kmalu minilo trideset let od padca komunističnega sistema. Ni težko razumeti, da to počnejo tisti, ki so bili desetletja vpeti v komunistični sistem in so imeli v njem velike karierne in z njimi povezane materialne ugodnosti. Težko pa razumem mlade, rojene tik pred ali celo v samostojni državi, da nadaljujejo z vzorci verbalne diskriminacije do drugače mislečih. Naši sodržavljani se morajo danes zavedati, da bodo za nami, katoličani, podobne obravnave zelo kmalu deležne tudi druge verske skupine.Razumem, da pri teh diskurzih prednjačijo poslanke in poslanci iz stranke SD, ki je naslednica Zveze komunistov Slovenije. Ti javno brez sramu razlagajo, da ni vprašanje tri sto tisoč evrov več za privatne šole, pač pa je to ideološko vprašanje. Moti jih predvsem križ v učilnicah, kot je to povedal eden od njihovih poslancev, ki so v lasti Cerkve. Izrazil je tudi bojazen, da se lahko zgodi, da bodo v teh učilnicah pričeli s poučevanjem verouka. Imel sem občutek, da je pouk verouka od največjih prastrahov mladih levičarjev.Zanimivo je, da se danes smejo javno izpostavljati vseh »barv« seksualno sprevržene skupine, le kristjani ne. In to kljub temu, da smo še vedno v narodni večini, ostajamo v posmeh mladim politikom. Do kdaj še? Gospe in gospodje poslanci vladajoče koalicije!

politika

Komentar Časnik.si

Franci Feltrin: Kdo bo oddal svoj glas ZA in koliko bo zanj iztržil?
Bolj ko se predsednik države Borut Pahor prizadeva za spravo slovenskega naroda, bolj razdiralno deluje sedanja vladna koalicija in z njo, v parlamentarnih razpravah, njena poslanska večina. S tem vlada javno pokaže, da predsednikovih mnenj ne spoštuje. Vladnim načelom, brez lastnega razmišljanja, potem sledijo poslanci. Še več, v vročih razpravah sledijo levemu revanšizmu. Vedno bolj pogosto pljuvajo na temelje slovenskega naroda, na katerih je rastel, zrastel, obstal in stoji. To je, krščanstvo!Te misli so se mi utrnile, ko sem preko TV ekrana gledal in poslušal dolge razprave poslank in poslancev o odločbi Ustavnega sodišča, ki je odločilo, da mora država osnovnošolski program, ki ga določa in zahteva država, privatnim osnovnim šolam finansirati enako kot vsem ostalim šolam, ki jih je ustanovila država. Celotno dopoldne so se poslanci ukvarjali z vprašanjem, ki na letni ravni zahteva nekaj več 300.000 evrov.Na to odločitev Ustavnega sodišča RS se je iz koalicijskih vrst poslank in poslancev vsul plaz ločevalnega in razdiralnega govora. In zakon, ki naj bi po mnenju ministra Pikala, ta prihaja iz vrst naslednikov komunistične partije, ustrezno odgovoril na odločbo Ustavnega sodišča, je bil sprejet s pomočjo glasov Levice. Med poslanci vladne koalicije so izstopali predstavniki stranke SMC, ki so se na koncu vzdržali glasovanja. To pa še ne pomeni, da bodo to storili tudi v četrtek, ko bodo ponovno glasovali o zakonu, ki je prav danes dobil veto v Državnem svetu.Sedaj bo koalicija potrebovala tudi njihove glasove. Samo ugibamo lahko, kdo bo iz SMC prodal svoja načela in koliko bo zanje iztržil.Še posebej me je prizadela razprava, ki me je spominjala na čase, ko je nam Slovencem vladala ena sama ideologija, da je »vera opij za ljudstvo«. Da je temu danes še vedno tako, je v eni izmed razprav potrdila najmlajša Šarčeva poslanka Jerca Korče, ki je je celo podpredsednica največje vladne stranke. Med izjemno cinično razpravo je med drugim izpostavila, »…da v katoliških šolah zmolijo pred začetkom in na koncu pouka …«. In mlada poslanka, kaj pa je narobe, če učenci molijo?Ne razumem, da tako mlado, na videz prijazno žensko bitje premore toliko sovraštva do verujočih. Da je tako polna nerazumevanja do večine Slovencev, ki se še vedno imamo za kristjane. Še manj pa, da to izjavlja Slovenka, ki se je rodila v času, ko smo se vzhodnoevropski narodi otresali komunizma, največjega sovražnika krščanstva v dvajsetem stoletju.Duh sovraštva do nas kristjanov in vernikov ne popustiV Državnem zboru so v večini mladi, za katere bi pričakovali, da so neobremenjeni s preteklostjo in ideološkimi časi, ko je polovici Vzhodni Evropi vladalo enoumje »rdeče zvezde«. Žal temu ni tako. Vedno bolj je očitno, da so se mladi v času šolanja navzeli komunistične ideologije, kjer velja, da »… kdor ni z nami, je proti nam …«Naj razume kdor hoče, duh sovraštva do nas kristjanov in vernikov ne popusti. Kar je neverjetno, saj bo kmalu minilo trideset let od padca komunističnega sistema. Ni težko razumeti, da to počnejo tisti, ki so bili desetletja vpeti v komunistični sistem in so imeli v njem velike karierne in z njimi povezane materialne ugodnosti. Težko pa razumem mlade, rojene tik pred ali celo v samostojni državi, da nadaljujejo z vzorci verbalne diskriminacije do drugače mislečih. Naši sodržavljani se morajo danes zavedati, da bodo za nami, katoličani, podobne obravnave zelo kmalu deležne tudi druge verske skupine.Razumem, da pri teh diskurzih prednjačijo poslanke in poslanci iz stranke SD, ki je naslednica Zveze komunistov Slovenije. Ti javno brez sramu razlagajo, da ni vprašanje tri sto tisoč evrov več za privatne šole, pač pa je to ideološko vprašanje. Moti jih predvsem križ v učilnicah, kot je to povedal eden od njihovih poslancev, ki so v lasti Cerkve. Izrazil je tudi bojazen, da se lahko zgodi, da bodo v teh učilnicah pričeli s poučevanjem verouka. Imel sem občutek, da je pouk verouka od največjih prastrahov mladih levičarjev.Zanimivo je, da se danes smejo javno izpostavljati vseh »barv« seksualno sprevržene skupine, le kristjani ne. In to kljub temu, da smo še vedno v narodni večini, ostajamo v posmeh mladim politikom. Do kdaj še? Gospe in gospodje poslanci vladajoče koalicije!
VEČ ...|17. 7. 2019
Franci Feltrin: Kdo bo oddal svoj glas ZA in koliko bo zanj iztržil?
Bolj ko se predsednik države Borut Pahor prizadeva za spravo slovenskega naroda, bolj razdiralno deluje sedanja vladna koalicija in z njo, v parlamentarnih razpravah, njena poslanska večina. S tem vlada javno pokaže, da predsednikovih mnenj ne spoštuje. Vladnim načelom, brez lastnega razmišljanja, potem sledijo poslanci. Še več, v vročih razpravah sledijo levemu revanšizmu. Vedno bolj pogosto pljuvajo na temelje slovenskega naroda, na katerih je rastel, zrastel, obstal in stoji. To je, krščanstvo!Te misli so se mi utrnile, ko sem preko TV ekrana gledal in poslušal dolge razprave poslank in poslancev o odločbi Ustavnega sodišča, ki je odločilo, da mora država osnovnošolski program, ki ga določa in zahteva država, privatnim osnovnim šolam finansirati enako kot vsem ostalim šolam, ki jih je ustanovila država. Celotno dopoldne so se poslanci ukvarjali z vprašanjem, ki na letni ravni zahteva nekaj več 300.000 evrov.Na to odločitev Ustavnega sodišča RS se je iz koalicijskih vrst poslank in poslancev vsul plaz ločevalnega in razdiralnega govora. In zakon, ki naj bi po mnenju ministra Pikala, ta prihaja iz vrst naslednikov komunistične partije, ustrezno odgovoril na odločbo Ustavnega sodišča, je bil sprejet s pomočjo glasov Levice. Med poslanci vladne koalicije so izstopali predstavniki stranke SMC, ki so se na koncu vzdržali glasovanja. To pa še ne pomeni, da bodo to storili tudi v četrtek, ko bodo ponovno glasovali o zakonu, ki je prav danes dobil veto v Državnem svetu.Sedaj bo koalicija potrebovala tudi njihove glasove. Samo ugibamo lahko, kdo bo iz SMC prodal svoja načela in koliko bo zanje iztržil.Še posebej me je prizadela razprava, ki me je spominjala na čase, ko je nam Slovencem vladala ena sama ideologija, da je »vera opij za ljudstvo«. Da je temu danes še vedno tako, je v eni izmed razprav potrdila najmlajša Šarčeva poslanka Jerca Korče, ki je je celo podpredsednica največje vladne stranke. Med izjemno cinično razpravo je med drugim izpostavila, »…da v katoliških šolah zmolijo pred začetkom in na koncu pouka …«. In mlada poslanka, kaj pa je narobe, če učenci molijo?Ne razumem, da tako mlado, na videz prijazno žensko bitje premore toliko sovraštva do verujočih. Da je tako polna nerazumevanja do večine Slovencev, ki se še vedno imamo za kristjane. Še manj pa, da to izjavlja Slovenka, ki se je rodila v času, ko smo se vzhodnoevropski narodi otresali komunizma, največjega sovražnika krščanstva v dvajsetem stoletju.Duh sovraštva do nas kristjanov in vernikov ne popustiV Državnem zboru so v večini mladi, za katere bi pričakovali, da so neobremenjeni s preteklostjo in ideološkimi časi, ko je polovici Vzhodni Evropi vladalo enoumje »rdeče zvezde«. Žal temu ni tako. Vedno bolj je očitno, da so se mladi v času šolanja navzeli komunistične ideologije, kjer velja, da »… kdor ni z nami, je proti nam …«Naj razume kdor hoče, duh sovraštva do nas kristjanov in vernikov ne popusti. Kar je neverjetno, saj bo kmalu minilo trideset let od padca komunističnega sistema. Ni težko razumeti, da to počnejo tisti, ki so bili desetletja vpeti v komunistični sistem in so imeli v njem velike karierne in z njimi povezane materialne ugodnosti. Težko pa razumem mlade, rojene tik pred ali celo v samostojni državi, da nadaljujejo z vzorci verbalne diskriminacije do drugače mislečih. Naši sodržavljani se morajo danes zavedati, da bodo za nami, katoličani, podobne obravnave zelo kmalu deležne tudi druge verske skupine.Razumem, da pri teh diskurzih prednjačijo poslanke in poslanci iz stranke SD, ki je naslednica Zveze komunistov Slovenije. Ti javno brez sramu razlagajo, da ni vprašanje tri sto tisoč evrov več za privatne šole, pač pa je to ideološko vprašanje. Moti jih predvsem križ v učilnicah, kot je to povedal eden od njihovih poslancev, ki so v lasti Cerkve. Izrazil je tudi bojazen, da se lahko zgodi, da bodo v teh učilnicah pričeli s poučevanjem verouka. Imel sem občutek, da je pouk verouka od največjih prastrahov mladih levičarjev.Zanimivo je, da se danes smejo javno izpostavljati vseh »barv« seksualno sprevržene skupine, le kristjani ne. In to kljub temu, da smo še vedno v narodni večini, ostajamo v posmeh mladim politikom. Do kdaj še? Gospe in gospodje poslanci vladajoče koalicije!

Franci Feltrin

politika

Kulturni utrinki

VEČ ...|1. 7. 2019
Opara Aida v Ljubljani - Začenja se festival Bled - Gostovanje pevcev iz Anglije v Sloveniji - Težave glasbene šole Piran

Operni spektakel Aida bo drevi ob 21.30 na Kongresnem trgu uvedel 67. Ljubljana Festival.Danes se začenja tudi Mednarodni Festival Bled.V Sloveniji bodo gostovalimladi glasbeniki ZBORA IN ORKESTRA KRALJEVE GIMNAZIJE IZ COLCHESTRA v Veliki Britaniji.Piranska Glasbena šola ima velike težave zaradi pomanjkanja dvorane in nedostopnosti prostorov v središču Pirana.

Opara Aida v Ljubljani - Začenja se festival Bled - Gostovanje pevcev iz Anglije v Sloveniji - Težave glasbene šole Piran

Operni spektakel Aida bo drevi ob 21.30 na Kongresnem trgu uvedel 67. Ljubljana Festival.Danes se začenja tudi Mednarodni Festival Bled.V Sloveniji bodo gostovalimladi glasbeniki ZBORA IN ORKESTRA KRALJEVE GIMNAZIJE IZ COLCHESTRA v Veliki Britaniji.Piranska Glasbena šola ima velike težave zaradi pomanjkanja dvorane in nedostopnosti prostorov v središču Pirana.

Kulturni utrinki

Opara Aida v Ljubljani - Začenja se festival Bled - Gostovanje pevcev iz Anglije v Sloveniji - Težave glasbene šole Piran
Operni spektakel Aida bo drevi ob 21.30 na Kongresnem trgu uvedel 67. Ljubljana Festival.Danes se začenja tudi Mednarodni Festival Bled.V Sloveniji bodo gostovalimladi glasbeniki ZBORA IN ORKESTRA KRALJEVE GIMNAZIJE IZ COLCHESTRA v Veliki Britaniji.Piranska Glasbena šola ima velike težave zaradi pomanjkanja dvorane in nedostopnosti prostorov v središču Pirana.
VEČ ...|1. 7. 2019
Opara Aida v Ljubljani - Začenja se festival Bled - Gostovanje pevcev iz Anglije v Sloveniji - Težave glasbene šole Piran
Operni spektakel Aida bo drevi ob 21.30 na Kongresnem trgu uvedel 67. Ljubljana Festival.Danes se začenja tudi Mednarodni Festival Bled.V Sloveniji bodo gostovalimladi glasbeniki ZBORA IN ORKESTRA KRALJEVE GIMNAZIJE IZ COLCHESTRA v Veliki Britaniji.Piranska Glasbena šola ima velike težave zaradi pomanjkanja dvorane in nedostopnosti prostorov v središču Pirana.

Jože Bartolj

Iz naših krajev

VEČ ...|29. 6. 2019
Celje, Podčetrtek, Strunjan, Hoče

Za tokratno oddajo Iz naših krajev smo poklicali v Celje, ki je bilo pred nekaj dnevi že skoraj tradicionalno med prizorišči znamenite kolesarske dirke po Sloveniji, kar so v knežjem mestu po oceni župana Bojana Šrota dobro izkoristili. Slišali ste lahko tudi župana občine Podčetrtek Petra Misjo. Zanimalo nas je, s kakšnimi pričakovanji vstopajo v počitniški čas in kako živi turizem v njihovi ter v sosednjih občinah. Zanimiva je tudi novica za mlade, da je Panasonic v Hočah odprl svoj prvi učni center v Sloveniji. Pokukali pa smo še na obalo v Strunjan. Tamkajšnji krajinski park ima smele načrte za prihodnost. Sodeloval pa je tudi v projektu približanja parkoslovja šolarjem.

Celje, Podčetrtek, Strunjan, Hoče

Za tokratno oddajo Iz naših krajev smo poklicali v Celje, ki je bilo pred nekaj dnevi že skoraj tradicionalno med prizorišči znamenite kolesarske dirke po Sloveniji, kar so v knežjem mestu po oceni župana Bojana Šrota dobro izkoristili. Slišali ste lahko tudi župana občine Podčetrtek Petra Misjo. Zanimalo nas je, s kakšnimi pričakovanji vstopajo v počitniški čas in kako živi turizem v njihovi ter v sosednjih občinah. Zanimiva je tudi novica za mlade, da je Panasonic v Hočah odprl svoj prvi učni center v Sloveniji. Pokukali pa smo še na obalo v Strunjan. Tamkajšnji krajinski park ima smele načrte za prihodnost. Sodeloval pa je tudi v projektu približanja parkoslovja šolarjem.

infodružbapolitika

Iz naših krajev

Celje, Podčetrtek, Strunjan, Hoče
Za tokratno oddajo Iz naših krajev smo poklicali v Celje, ki je bilo pred nekaj dnevi že skoraj tradicionalno med prizorišči znamenite kolesarske dirke po Sloveniji, kar so v knežjem mestu po oceni župana Bojana Šrota dobro izkoristili. Slišali ste lahko tudi župana občine Podčetrtek Petra Misjo. Zanimalo nas je, s kakšnimi pričakovanji vstopajo v počitniški čas in kako živi turizem v njihovi ter v sosednjih občinah. Zanimiva je tudi novica za mlade, da je Panasonic v Hočah odprl svoj prvi učni center v Sloveniji. Pokukali pa smo še na obalo v Strunjan. Tamkajšnji krajinski park ima smele načrte za prihodnost. Sodeloval pa je tudi v projektu približanja parkoslovja šolarjem.
VEČ ...|29. 6. 2019
Celje, Podčetrtek, Strunjan, Hoče
Za tokratno oddajo Iz naših krajev smo poklicali v Celje, ki je bilo pred nekaj dnevi že skoraj tradicionalno med prizorišči znamenite kolesarske dirke po Sloveniji, kar so v knežjem mestu po oceni župana Bojana Šrota dobro izkoristili. Slišali ste lahko tudi župana občine Podčetrtek Petra Misjo. Zanimalo nas je, s kakšnimi pričakovanji vstopajo v počitniški čas in kako živi turizem v njihovi ter v sosednjih občinah. Zanimiva je tudi novica za mlade, da je Panasonic v Hočah odprl svoj prvi učni center v Sloveniji. Pokukali pa smo še na obalo v Strunjan. Tamkajšnji krajinski park ima smele načrte za prihodnost. Sodeloval pa je tudi v projektu približanja parkoslovja šolarjem.

Alen Salihović

infodružbapolitika

Komentar Časnik.si

VEČ ...|12. 6. 2019
Andrej Marko Poznič: Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma

Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma, nosi naslov komentarja Andreja Marka Pozniča na spletnem portalu Časnik.si, ki ga bomo prebirali danes. Šarec je v politiki srečko. Vse mu teče kot namazano, ko se zdi, da je končno prišel čas, da bo ljudstvo spregledalo ves blef, pa mu priskočijo na pomoč v tujini s svojo inačico »jugonostalgije«. Kajti kakor pri nas nekateri hrepenijo po Jugoslaviji in si slikajo idealizirano državo in sistem, ki ju ni bilo, tako si na Madžarskem že vsa leta od Trianona naprej ližejo rane ob izgubi 2/3 Madžarske. Pri tem seveda spregledajo, da so izgubili dežele, ki so samo pravno bile madžarske, narodnostno pa niso bile njihove.Italijani doživljajo podobno. Ves proces združevanja Italijanov v eno državo se je končal v napadalnih vojnah na Avstro-Ogrsko ali pa Rusijo na Krimu ali pa Libijo in Etiopijo, itd., ker so prešli iz združevanja v osvajanja stare rimske slave … Sentiment enih, drugih in tretjih pa je popolnoma enak. Gre za zasanjanost v preteklost, ki je po definiciji »boljša, krasna, čudovita«. Gre torej za beg pred sedanjostjo.Ko ti gre kot politiku doma vse narobe, ni nič boljšega, preprostejšega in učinkovitega kakor zunanji sovražnik, ki poenoti ljudstvo, ki ga pripravi do tega, da potrpi, ker je ljubezen do svojega najbolj naravna drža vsakega človeka. Na tem čustvu so svojo oblast ohranjali komunistični režimi! Moje pa ni samo moja lastnina, ampak tudi družina, tudi vas, mesto, tudi narod in država. Ker pa države načeloma nimamo radi, ker je to oblika vladanja, se naša čustva ogrejejo pri narodu, ki je bolj naravna tvorba. Celo komunisti, ki narod sicer zaničujejo, so v drugi svetovni vojni igrali na te strune. Sovjeti so celo prenehali preganjati Rusko pravoslavno Cerkev za časa najhujšega nemškega pritiska, pozabili so vse svoje ideološke parole ter govorili samo še o »Materi Rusiji«. In še danes govorijo o veliki domovinski vojni. Ko so zmagali, pa so nadaljevali po starem ideološkem ključu.Zato razumem Šarčevo domovinsko retoriko v tem ključu. Mož očita sosedom, kar sam doma v miru prenaša in podpira. Ne le, da ni še dvignil glasu zoper tiste, ki nam ponujajo postane rešitve starega režima, ampak jim prepušča prvo nadkoalicijsko mesto. Važno mu je le, da kadruje in »njegovi« ljudje prevzemajo funkcijo za funkcijo. Po drugi strani pa so njegova ušesa potlačena in dolga, torej gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma. Očitati sosedom, da ližejo svoje rane z nostalgijo, pri tem pa sami gojimo ista čustva in delamo iste grehe, ni higienično. Tega bi se moral Šarec zavedati. Še posebej zato, ker pri nas pomeni to lizanje ran pravzaprav ultrakonzervativnost in reakcionarnost tistih, ki jim ti dve besedi pomenita največji psovki, kakor tudi opravičilo za nespoštovanje, zaničevanje in pravo zatiranje drugače mislečih.Pri nas so največji konzervativci in reakcionarji Levica, SD, DeSUS, SMC, SAB in LMŠ. Vsi ti zagovarjajo preteklost totalitarizma, zagovarjajo nasilje gošarjev, zagovarjajo sistem, ki smo ga zavrgli ob prvi svobodni priliki. Vsi ti imajo Slovenijo za talko. Gre jim le za lastne koristi ali v obliki borčevske penzije ali pa v obliki prijateljske pogodbe oz. aneksa. Vsi ti bogatijo na račun raznih TEŠ-ev in podobnih večjih ali manjših državnih investicij. Vse pa okronajo s krivosodjem, ki jih ščiti pred preganjanjem in zaporom. Zakone sicer imamo, imamo celo ustavo, ki pa jo spoštujejo ali pa ne, kakor jim pač paše. Ker obvladajo tudi medije, državljani pa imajo skozi šolanje oprane možgane, kar se kaže v tem, da niso sposobni povezati vzrokov in posledic, da imajo težave z logiko in argumenti, nimajo bojazni, da bi se kaj spremenilo. Gre torej za celovit sistem nedotakljivosti tistih, ki so z revolucijo prišli na oblast in na oblasti ostajajo. Zato so Šarčeve besede tujcem pravzaprav še ena točka stand-up komedije, ki jo je kot Serpentinšek tako dobro obvladal.Ko pa bo premier resno začel vladati, odpravljati krivice in nesorazmerja, ko bo njegova vlada ščitila slovenstvo in delala v prid slovenskemu narodu, ko bodo preganjali notorične kriminalce, pa naj so to župani ali direktorji, ko bodo pri imenovanjih gledali na zasluge in sposobnosti in ne le na »naše«, ko bodo resnično krčili paradržavne agencije in urade, ko bodo decentralizirali državo, da bo tudi izven Ljubljane mogoče dobiti kakšno ugledno službo, potem bom njegove besede tujcu, ki si liže svoje rane (kar bi morali vsi jugonostalgiki z razumevanjem sprejeti), gledal v luči potrebe po zunanjem sovražniku za notranje potrebe, da bi lažje vladal.Če pa bom dobil otipljive dokaze, da je sposoben delati drugače, potem bom pa spremenil svoje mnenje.Je v komentarju na spletnem portalu Časnik.si razmišljal Andrej Marko Poznič.

Andrej Marko Poznič: Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma

Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma, nosi naslov komentarja Andreja Marka Pozniča na spletnem portalu Časnik.si, ki ga bomo prebirali danes. Šarec je v politiki srečko. Vse mu teče kot namazano, ko se zdi, da je končno prišel čas, da bo ljudstvo spregledalo ves blef, pa mu priskočijo na pomoč v tujini s svojo inačico »jugonostalgije«. Kajti kakor pri nas nekateri hrepenijo po Jugoslaviji in si slikajo idealizirano državo in sistem, ki ju ni bilo, tako si na Madžarskem že vsa leta od Trianona naprej ližejo rane ob izgubi 2/3 Madžarske. Pri tem seveda spregledajo, da so izgubili dežele, ki so samo pravno bile madžarske, narodnostno pa niso bile njihove.Italijani doživljajo podobno. Ves proces združevanja Italijanov v eno državo se je končal v napadalnih vojnah na Avstro-Ogrsko ali pa Rusijo na Krimu ali pa Libijo in Etiopijo, itd., ker so prešli iz združevanja v osvajanja stare rimske slave … Sentiment enih, drugih in tretjih pa je popolnoma enak. Gre za zasanjanost v preteklost, ki je po definiciji »boljša, krasna, čudovita«. Gre torej za beg pred sedanjostjo.Ko ti gre kot politiku doma vse narobe, ni nič boljšega, preprostejšega in učinkovitega kakor zunanji sovražnik, ki poenoti ljudstvo, ki ga pripravi do tega, da potrpi, ker je ljubezen do svojega najbolj naravna drža vsakega človeka. Na tem čustvu so svojo oblast ohranjali komunistični režimi! Moje pa ni samo moja lastnina, ampak tudi družina, tudi vas, mesto, tudi narod in država. Ker pa države načeloma nimamo radi, ker je to oblika vladanja, se naša čustva ogrejejo pri narodu, ki je bolj naravna tvorba. Celo komunisti, ki narod sicer zaničujejo, so v drugi svetovni vojni igrali na te strune. Sovjeti so celo prenehali preganjati Rusko pravoslavno Cerkev za časa najhujšega nemškega pritiska, pozabili so vse svoje ideološke parole ter govorili samo še o »Materi Rusiji«. In še danes govorijo o veliki domovinski vojni. Ko so zmagali, pa so nadaljevali po starem ideološkem ključu.Zato razumem Šarčevo domovinsko retoriko v tem ključu. Mož očita sosedom, kar sam doma v miru prenaša in podpira. Ne le, da ni še dvignil glasu zoper tiste, ki nam ponujajo postane rešitve starega režima, ampak jim prepušča prvo nadkoalicijsko mesto. Važno mu je le, da kadruje in »njegovi« ljudje prevzemajo funkcijo za funkcijo. Po drugi strani pa so njegova ušesa potlačena in dolga, torej gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma. Očitati sosedom, da ližejo svoje rane z nostalgijo, pri tem pa sami gojimo ista čustva in delamo iste grehe, ni higienično. Tega bi se moral Šarec zavedati. Še posebej zato, ker pri nas pomeni to lizanje ran pravzaprav ultrakonzervativnost in reakcionarnost tistih, ki jim ti dve besedi pomenita največji psovki, kakor tudi opravičilo za nespoštovanje, zaničevanje in pravo zatiranje drugače mislečih.Pri nas so največji konzervativci in reakcionarji Levica, SD, DeSUS, SMC, SAB in LMŠ. Vsi ti zagovarjajo preteklost totalitarizma, zagovarjajo nasilje gošarjev, zagovarjajo sistem, ki smo ga zavrgli ob prvi svobodni priliki. Vsi ti imajo Slovenijo za talko. Gre jim le za lastne koristi ali v obliki borčevske penzije ali pa v obliki prijateljske pogodbe oz. aneksa. Vsi ti bogatijo na račun raznih TEŠ-ev in podobnih večjih ali manjših državnih investicij. Vse pa okronajo s krivosodjem, ki jih ščiti pred preganjanjem in zaporom. Zakone sicer imamo, imamo celo ustavo, ki pa jo spoštujejo ali pa ne, kakor jim pač paše. Ker obvladajo tudi medije, državljani pa imajo skozi šolanje oprane možgane, kar se kaže v tem, da niso sposobni povezati vzrokov in posledic, da imajo težave z logiko in argumenti, nimajo bojazni, da bi se kaj spremenilo. Gre torej za celovit sistem nedotakljivosti tistih, ki so z revolucijo prišli na oblast in na oblasti ostajajo. Zato so Šarčeve besede tujcem pravzaprav še ena točka stand-up komedije, ki jo je kot Serpentinšek tako dobro obvladal.Ko pa bo premier resno začel vladati, odpravljati krivice in nesorazmerja, ko bo njegova vlada ščitila slovenstvo in delala v prid slovenskemu narodu, ko bodo preganjali notorične kriminalce, pa naj so to župani ali direktorji, ko bodo pri imenovanjih gledali na zasluge in sposobnosti in ne le na »naše«, ko bodo resnično krčili paradržavne agencije in urade, ko bodo decentralizirali državo, da bo tudi izven Ljubljane mogoče dobiti kakšno ugledno službo, potem bom njegove besede tujcu, ki si liže svoje rane (kar bi morali vsi jugonostalgiki z razumevanjem sprejeti), gledal v luči potrebe po zunanjem sovražniku za notranje potrebe, da bi lažje vladal.Če pa bom dobil otipljive dokaze, da je sposoben delati drugače, potem bom pa spremenil svoje mnenje.Je v komentarju na spletnem portalu Časnik.si razmišljal Andrej Marko Poznič.

politika

Komentar Časnik.si

Andrej Marko Poznič: Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma
Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma, nosi naslov komentarja Andreja Marka Pozniča na spletnem portalu Časnik.si, ki ga bomo prebirali danes. Šarec je v politiki srečko. Vse mu teče kot namazano, ko se zdi, da je končno prišel čas, da bo ljudstvo spregledalo ves blef, pa mu priskočijo na pomoč v tujini s svojo inačico »jugonostalgije«. Kajti kakor pri nas nekateri hrepenijo po Jugoslaviji in si slikajo idealizirano državo in sistem, ki ju ni bilo, tako si na Madžarskem že vsa leta od Trianona naprej ližejo rane ob izgubi 2/3 Madžarske. Pri tem seveda spregledajo, da so izgubili dežele, ki so samo pravno bile madžarske, narodnostno pa niso bile njihove.Italijani doživljajo podobno. Ves proces združevanja Italijanov v eno državo se je končal v napadalnih vojnah na Avstro-Ogrsko ali pa Rusijo na Krimu ali pa Libijo in Etiopijo, itd., ker so prešli iz združevanja v osvajanja stare rimske slave … Sentiment enih, drugih in tretjih pa je popolnoma enak. Gre za zasanjanost v preteklost, ki je po definiciji »boljša, krasna, čudovita«. Gre torej za beg pred sedanjostjo.Ko ti gre kot politiku doma vse narobe, ni nič boljšega, preprostejšega in učinkovitega kakor zunanji sovražnik, ki poenoti ljudstvo, ki ga pripravi do tega, da potrpi, ker je ljubezen do svojega najbolj naravna drža vsakega človeka. Na tem čustvu so svojo oblast ohranjali komunistični režimi! Moje pa ni samo moja lastnina, ampak tudi družina, tudi vas, mesto, tudi narod in država. Ker pa države načeloma nimamo radi, ker je to oblika vladanja, se naša čustva ogrejejo pri narodu, ki je bolj naravna tvorba. Celo komunisti, ki narod sicer zaničujejo, so v drugi svetovni vojni igrali na te strune. Sovjeti so celo prenehali preganjati Rusko pravoslavno Cerkev za časa najhujšega nemškega pritiska, pozabili so vse svoje ideološke parole ter govorili samo še o »Materi Rusiji«. In še danes govorijo o veliki domovinski vojni. Ko so zmagali, pa so nadaljevali po starem ideološkem ključu.Zato razumem Šarčevo domovinsko retoriko v tem ključu. Mož očita sosedom, kar sam doma v miru prenaša in podpira. Ne le, da ni še dvignil glasu zoper tiste, ki nam ponujajo postane rešitve starega režima, ampak jim prepušča prvo nadkoalicijsko mesto. Važno mu je le, da kadruje in »njegovi« ljudje prevzemajo funkcijo za funkcijo. Po drugi strani pa so njegova ušesa potlačena in dolga, torej gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma. Očitati sosedom, da ližejo svoje rane z nostalgijo, pri tem pa sami gojimo ista čustva in delamo iste grehe, ni higienično. Tega bi se moral Šarec zavedati. Še posebej zato, ker pri nas pomeni to lizanje ran pravzaprav ultrakonzervativnost in reakcionarnost tistih, ki jim ti dve besedi pomenita največji psovki, kakor tudi opravičilo za nespoštovanje, zaničevanje in pravo zatiranje drugače mislečih.Pri nas so največji konzervativci in reakcionarji Levica, SD, DeSUS, SMC, SAB in LMŠ. Vsi ti zagovarjajo preteklost totalitarizma, zagovarjajo nasilje gošarjev, zagovarjajo sistem, ki smo ga zavrgli ob prvi svobodni priliki. Vsi ti imajo Slovenijo za talko. Gre jim le za lastne koristi ali v obliki borčevske penzije ali pa v obliki prijateljske pogodbe oz. aneksa. Vsi ti bogatijo na račun raznih TEŠ-ev in podobnih večjih ali manjših državnih investicij. Vse pa okronajo s krivosodjem, ki jih ščiti pred preganjanjem in zaporom. Zakone sicer imamo, imamo celo ustavo, ki pa jo spoštujejo ali pa ne, kakor jim pač paše. Ker obvladajo tudi medije, državljani pa imajo skozi šolanje oprane možgane, kar se kaže v tem, da niso sposobni povezati vzrokov in posledic, da imajo težave z logiko in argumenti, nimajo bojazni, da bi se kaj spremenilo. Gre torej za celovit sistem nedotakljivosti tistih, ki so z revolucijo prišli na oblast in na oblasti ostajajo. Zato so Šarčeve besede tujcem pravzaprav še ena točka stand-up komedije, ki jo je kot Serpentinšek tako dobro obvladal.Ko pa bo premier resno začel vladati, odpravljati krivice in nesorazmerja, ko bo njegova vlada ščitila slovenstvo in delala v prid slovenskemu narodu, ko bodo preganjali notorične kriminalce, pa naj so to župani ali direktorji, ko bodo pri imenovanjih gledali na zasluge in sposobnosti in ne le na »naše«, ko bodo resnično krčili paradržavne agencije in urade, ko bodo decentralizirali državo, da bo tudi izven Ljubljane mogoče dobiti kakšno ugledno službo, potem bom njegove besede tujcu, ki si liže svoje rane (kar bi morali vsi jugonostalgiki z razumevanjem sprejeti), gledal v luči potrebe po zunanjem sovražniku za notranje potrebe, da bi lažje vladal.Če pa bom dobil otipljive dokaze, da je sposoben delati drugače, potem bom pa spremenil svoje mnenje.Je v komentarju na spletnem portalu Časnik.si razmišljal Andrej Marko Poznič.
VEČ ...|12. 6. 2019
Andrej Marko Poznič: Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma
Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma, nosi naslov komentarja Andreja Marka Pozniča na spletnem portalu Časnik.si, ki ga bomo prebirali danes. Šarec je v politiki srečko. Vse mu teče kot namazano, ko se zdi, da je končno prišel čas, da bo ljudstvo spregledalo ves blef, pa mu priskočijo na pomoč v tujini s svojo inačico »jugonostalgije«. Kajti kakor pri nas nekateri hrepenijo po Jugoslaviji in si slikajo idealizirano državo in sistem, ki ju ni bilo, tako si na Madžarskem že vsa leta od Trianona naprej ližejo rane ob izgubi 2/3 Madžarske. Pri tem seveda spregledajo, da so izgubili dežele, ki so samo pravno bile madžarske, narodnostno pa niso bile njihove.Italijani doživljajo podobno. Ves proces združevanja Italijanov v eno državo se je končal v napadalnih vojnah na Avstro-Ogrsko ali pa Rusijo na Krimu ali pa Libijo in Etiopijo, itd., ker so prešli iz združevanja v osvajanja stare rimske slave … Sentiment enih, drugih in tretjih pa je popolnoma enak. Gre za zasanjanost v preteklost, ki je po definiciji »boljša, krasna, čudovita«. Gre torej za beg pred sedanjostjo.Ko ti gre kot politiku doma vse narobe, ni nič boljšega, preprostejšega in učinkovitega kakor zunanji sovražnik, ki poenoti ljudstvo, ki ga pripravi do tega, da potrpi, ker je ljubezen do svojega najbolj naravna drža vsakega človeka. Na tem čustvu so svojo oblast ohranjali komunistični režimi! Moje pa ni samo moja lastnina, ampak tudi družina, tudi vas, mesto, tudi narod in država. Ker pa države načeloma nimamo radi, ker je to oblika vladanja, se naša čustva ogrejejo pri narodu, ki je bolj naravna tvorba. Celo komunisti, ki narod sicer zaničujejo, so v drugi svetovni vojni igrali na te strune. Sovjeti so celo prenehali preganjati Rusko pravoslavno Cerkev za časa najhujšega nemškega pritiska, pozabili so vse svoje ideološke parole ter govorili samo še o »Materi Rusiji«. In še danes govorijo o veliki domovinski vojni. Ko so zmagali, pa so nadaljevali po starem ideološkem ključu.Zato razumem Šarčevo domovinsko retoriko v tem ključu. Mož očita sosedom, kar sam doma v miru prenaša in podpira. Ne le, da ni še dvignil glasu zoper tiste, ki nam ponujajo postane rešitve starega režima, ampak jim prepušča prvo nadkoalicijsko mesto. Važno mu je le, da kadruje in »njegovi« ljudje prevzemajo funkcijo za funkcijo. Po drugi strani pa so njegova ušesa potlačena in dolga, torej gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma. Očitati sosedom, da ližejo svoje rane z nostalgijo, pri tem pa sami gojimo ista čustva in delamo iste grehe, ni higienično. Tega bi se moral Šarec zavedati. Še posebej zato, ker pri nas pomeni to lizanje ran pravzaprav ultrakonzervativnost in reakcionarnost tistih, ki jim ti dve besedi pomenita največji psovki, kakor tudi opravičilo za nespoštovanje, zaničevanje in pravo zatiranje drugače mislečih.Pri nas so največji konzervativci in reakcionarji Levica, SD, DeSUS, SMC, SAB in LMŠ. Vsi ti zagovarjajo preteklost totalitarizma, zagovarjajo nasilje gošarjev, zagovarjajo sistem, ki smo ga zavrgli ob prvi svobodni priliki. Vsi ti imajo Slovenijo za talko. Gre jim le za lastne koristi ali v obliki borčevske penzije ali pa v obliki prijateljske pogodbe oz. aneksa. Vsi ti bogatijo na račun raznih TEŠ-ev in podobnih večjih ali manjših državnih investicij. Vse pa okronajo s krivosodjem, ki jih ščiti pred preganjanjem in zaporom. Zakone sicer imamo, imamo celo ustavo, ki pa jo spoštujejo ali pa ne, kakor jim pač paše. Ker obvladajo tudi medije, državljani pa imajo skozi šolanje oprane možgane, kar se kaže v tem, da niso sposobni povezati vzrokov in posledic, da imajo težave z logiko in argumenti, nimajo bojazni, da bi se kaj spremenilo. Gre torej za celovit sistem nedotakljivosti tistih, ki so z revolucijo prišli na oblast in na oblasti ostajajo. Zato so Šarčeve besede tujcem pravzaprav še ena točka stand-up komedije, ki jo je kot Serpentinšek tako dobro obvladal.Ko pa bo premier resno začel vladati, odpravljati krivice in nesorazmerja, ko bo njegova vlada ščitila slovenstvo in delala v prid slovenskemu narodu, ko bodo preganjali notorične kriminalce, pa naj so to župani ali direktorji, ko bodo pri imenovanjih gledali na zasluge in sposobnosti in ne le na »naše«, ko bodo resnično krčili paradržavne agencije in urade, ko bodo decentralizirali državo, da bo tudi izven Ljubljane mogoče dobiti kakšno ugledno službo, potem bom njegove besede tujcu, ki si liže svoje rane (kar bi morali vsi jugonostalgiki z razumevanjem sprejeti), gledal v luči potrebe po zunanjem sovražniku za notranje potrebe, da bi lažje vladal.Če pa bom dobil otipljive dokaze, da je sposoben delati drugače, potem bom pa spremenil svoje mnenje.Je v komentarju na spletnem portalu Časnik.si razmišljal Andrej Marko Poznič.

Andrej Marko Poznič

politika

Komentar Domovina.je

VEČ ...|10. 6. 2019
Rok Čakš - Je minister Pikalo bedak, se dela bedaka ali z vseh nas dela bedake?

Tudi po petih letih od ugotovitve neustavnega stanja in diskriminacije otrok v zasebnih osnovnih šolah, ki kot del javnega šolskega sistema izvajajo javno veljavni program, se odprava neustavnosti zdi enako daleč kot na začetku.

Pa je stvar mnogo bolj preprosta, kot jo zapleta oblastna politika. Ustavno sodišče je enostavno presodilo, da je financiranje javno veljavnega programa potrebno izenačiti, ne glede na to ali ga izvajajo državne ali zasebne šole. Brez finančnih obveznosti do nadstandardne šolske ponudbe (denimo verouka), kar sicer velja že zdaj in ni bilo predmet ustavne presoje.

Celoten komentar Roka Čakša si lahko si preberete na Domovina.je.

Rok Čakš - Je minister Pikalo bedak, se dela bedaka ali z vseh nas dela bedake?

Tudi po petih letih od ugotovitve neustavnega stanja in diskriminacije otrok v zasebnih osnovnih šolah, ki kot del javnega šolskega sistema izvajajo javno veljavni program, se odprava neustavnosti zdi enako daleč kot na začetku.

Pa je stvar mnogo bolj preprosta, kot jo zapleta oblastna politika. Ustavno sodišče je enostavno presodilo, da je financiranje javno veljavnega programa potrebno izenačiti, ne glede na to ali ga izvajajo državne ali zasebne šole. Brez finančnih obveznosti do nadstandardne šolske ponudbe (denimo verouka), kar sicer velja že zdaj in ni bilo predmet ustavne presoje.

Celoten komentar Roka Čakša si lahko si preberete na Domovina.je.

komentardružbapolitika

Komentar Domovina.je

Rok Čakš - Je minister Pikalo bedak, se dela bedaka ali z vseh nas dela bedake?
Tudi po petih letih od ugotovitve neustavnega stanja in diskriminacije otrok v zasebnih osnovnih šolah, ki kot del javnega šolskega sistema izvajajo javno veljavni program, se odprava neustavnosti zdi enako daleč kot na začetku.

Pa je stvar mnogo bolj preprosta, kot jo zapleta oblastna politika. Ustavno sodišče je enostavno presodilo, da je financiranje javno veljavnega programa potrebno izenačiti, ne glede na to ali ga izvajajo državne ali zasebne šole. Brez finančnih obveznosti do nadstandardne šolske ponudbe (denimo verouka), kar sicer velja že zdaj in ni bilo predmet ustavne presoje.

Celoten komentar Roka Čakša si lahko si preberete na Domovina.je.
VEČ ...|10. 6. 2019
Rok Čakš - Je minister Pikalo bedak, se dela bedaka ali z vseh nas dela bedake?
Tudi po petih letih od ugotovitve neustavnega stanja in diskriminacije otrok v zasebnih osnovnih šolah, ki kot del javnega šolskega sistema izvajajo javno veljavni program, se odprava neustavnosti zdi enako daleč kot na začetku.

Pa je stvar mnogo bolj preprosta, kot jo zapleta oblastna politika. Ustavno sodišče je enostavno presodilo, da je financiranje javno veljavnega programa potrebno izenačiti, ne glede na to ali ga izvajajo državne ali zasebne šole. Brez finančnih obveznosti do nadstandardne šolske ponudbe (denimo verouka), kar sicer velja že zdaj in ni bilo predmet ustavne presoje.

Celoten komentar Roka Čakša si lahko si preberete na Domovina.je.

Rok Čakš

komentardružbapolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|6. 6. 2019
Prilagoditev učnega gradiva slepim in slabovidnim šolarjem ne bi smela biti na plečih staršev

Prvi teden v juniju je teden slepih in slabovidnih. Njegov glavni namen je osveščanje videčih o vsakodnevnih potrebah slepih in slabovidnih. Vsako leto so v ospredju različna področja, na katerih se soočajo z večjimi ovirami. Kakšen je tokratni poudarek? Na Zvezo društev slepih in slabovidnih Slovenije smo poklicali Polono Car.

Prilagoditev učnega gradiva slepim in slabovidnim šolarjem ne bi smela biti na plečih staršev

Prvi teden v juniju je teden slepih in slabovidnih. Njegov glavni namen je osveščanje videčih o vsakodnevnih potrebah slepih in slabovidnih. Vsako leto so v ospredju različna področja, na katerih se soočajo z večjimi ovirami. Kakšen je tokratni poudarek? Na Zvezo društev slepih in slabovidnih Slovenije smo poklicali Polono Car.

družbainfopogovor

Informativni prispevki

Prilagoditev učnega gradiva slepim in slabovidnim šolarjem ne bi smela biti na plečih staršev
Prvi teden v juniju je teden slepih in slabovidnih. Njegov glavni namen je osveščanje videčih o vsakodnevnih potrebah slepih in slabovidnih. Vsako leto so v ospredju različna področja, na katerih se soočajo z večjimi ovirami. Kakšen je tokratni poudarek? Na Zvezo društev slepih in slabovidnih Slovenije smo poklicali Polono Car.
VEČ ...|6. 6. 2019
Prilagoditev učnega gradiva slepim in slabovidnim šolarjem ne bi smela biti na plečih staršev
Prvi teden v juniju je teden slepih in slabovidnih. Njegov glavni namen je osveščanje videčih o vsakodnevnih potrebah slepih in slabovidnih. Vsako leto so v ospredju različna področja, na katerih se soočajo z večjimi ovirami. Kakšen je tokratni poudarek? Na Zvezo društev slepih in slabovidnih Slovenije smo poklicali Polono Car.

Helena Križnik

družbainfopogovor

Sobotna iskrica

VEČ ...|1. 6. 2019
O srebrni diagonali, Festivalu družin in pravljicah

Človek kar ne more verjeti: prvi junij ... Veseli so ga šolarji, saj ima v svojem skoraj koncu tudi začetek počitnic. Po njih bo to soboto zadišalo na Rakovniku. Čarna Mavrica se je oglasila tudi v Sobotno iskrico, ki je med drugim spregovorila še o pravljicah in Vroči župi ter o Srebrni diagonali, ki v našem radijskem imenu že danes vabi k darovanju. Sobotna iskrica: vabi k poslušanju.

O srebrni diagonali, Festivalu družin in pravljicah

Človek kar ne more verjeti: prvi junij ... Veseli so ga šolarji, saj ima v svojem skoraj koncu tudi začetek počitnic. Po njih bo to soboto zadišalo na Rakovniku. Čarna Mavrica se je oglasila tudi v Sobotno iskrico, ki je med drugim spregovorila še o pravljicah in Vroči župi ter o Srebrni diagonali, ki v našem radijskem imenu že danes vabi k darovanju. Sobotna iskrica: vabi k poslušanju.

mladiodnosiotrocivzgojaduhovnostdružba

Sobotna iskrica

O srebrni diagonali, Festivalu družin in pravljicah
Človek kar ne more verjeti: prvi junij ... Veseli so ga šolarji, saj ima v svojem skoraj koncu tudi začetek počitnic. Po njih bo to soboto zadišalo na Rakovniku. Čarna Mavrica se je oglasila tudi v Sobotno iskrico, ki je med drugim spregovorila še o pravljicah in Vroči župi ter o Srebrni diagonali, ki v našem radijskem imenu že danes vabi k darovanju. Sobotna iskrica: vabi k poslušanju.
VEČ ...|1. 6. 2019
O srebrni diagonali, Festivalu družin in pravljicah
Človek kar ne more verjeti: prvi junij ... Veseli so ga šolarji, saj ima v svojem skoraj koncu tudi začetek počitnic. Po njih bo to soboto zadišalo na Rakovniku. Čarna Mavrica se je oglasila tudi v Sobotno iskrico, ki je med drugim spregovorila še o pravljicah in Vroči župi ter o Srebrni diagonali, ki v našem radijskem imenu že danes vabi k darovanju. Sobotna iskrica: vabi k poslušanju.

Jure Sešek

mladiodnosiotrocivzgojaduhovnostdružba

Informativni prispevki

VEČ ...|23. 5. 2019
Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?

Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.

Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?

Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.

pekreosamosvojitevfeltrinjakopičpolitikadelitveinfokomentarpogovordružbaspomin

Informativni prispevki

Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?
Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.
VEČ ...|23. 5. 2019
Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?
Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.

Alen Salihović

pekreosamosvojitevfeltrinjakopičpolitikadelitveinfokomentarpogovordružbaspomin

Sobotna iskrica

VEČ ...|11. 5. 2019
Grad, balet in glasbena šola

Sobotna iskrica je tokrat stopila v srednjeveški čas, med viteze in zmaje. Na Ljubljanskem gradu namreč tudi letos pripravljajo živahno dogajanje, ki vabi v časovni stroj. Naša otroška oddaja je gostila tudi Tanjo Pečenko in njene baletke, v zadnjem delu pa Glasbeno šolo v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani. Vabi namreč k vpisu v novo šolsko glasbeno leto.

Grad, balet in glasbena šola

Sobotna iskrica je tokrat stopila v srednjeveški čas, med viteze in zmaje. Na Ljubljanskem gradu namreč tudi letos pripravljajo živahno dogajanje, ki vabi v časovni stroj. Naša otroška oddaja je gostila tudi Tanjo Pečenko in njene baletke, v zadnjem delu pa Glasbeno šolo v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani. Vabi namreč k vpisu v novo šolsko glasbeno leto.

mladiotrocipogovorvzgojaLjubljanski gradTanja PečenkobaletGlasbena šolaZavod sv. Stanislava

Sobotna iskrica

Grad, balet in glasbena šola
Sobotna iskrica je tokrat stopila v srednjeveški čas, med viteze in zmaje. Na Ljubljanskem gradu namreč tudi letos pripravljajo živahno dogajanje, ki vabi v časovni stroj. Naša otroška oddaja je gostila tudi Tanjo Pečenko in njene baletke, v zadnjem delu pa Glasbeno šolo v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani. Vabi namreč k vpisu v novo šolsko glasbeno leto.
VEČ ...|11. 5. 2019
Grad, balet in glasbena šola
Sobotna iskrica je tokrat stopila v srednjeveški čas, med viteze in zmaje. Na Ljubljanskem gradu namreč tudi letos pripravljajo živahno dogajanje, ki vabi v časovni stroj. Naša otroška oddaja je gostila tudi Tanjo Pečenko in njene baletke, v zadnjem delu pa Glasbeno šolo v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani. Vabi namreč k vpisu v novo šolsko glasbeno leto.

Jure Sešek

mladiotrocipogovorvzgojaLjubljanski gradTanja PečenkobaletGlasbena šolaZavod sv. Stanislava

Informativni prispevki

VEČ ...|26. 4. 2019
Župan Moravč pred praznovanjem 27. aprila: Do političnih zlorab ne bomo več strpni

Pred 27. aprilom in tudi na sam dan potekajo po državi številne proslave, ki jih organizira Zveza borcev NOB. Dokler na približno letno 400 proslavah, 130 pohodih in 600 komemoracijah sodelujejo njihovi člani ni posebne polemike, ta pa nastane, ko ideološko naravnana organizacija pri tem uporablja otroke iz osnovnih šol. Odločen »ne« je temu rekel župan Moravč Milan Balažic. Župan Balažic se je v pismu objavljenem na spletni strani občine odzval na zapis svetnice Liste nekdanjega župana Martina Rebolja Brigite Barlič. Ta je na družbenih omrežjih razširila po njegovih besedah neresnično vest, da je župan Moravč Balažic Pihalni godbi Moravče in otrokom iz Osnovne šole Jurija Vege prepovedal nastopati na proslavi, ki bo 26. aprila v Češnjicah. Za naš radio je pojasnil, da je ravnateljici omenjene šole res svetoval, da naj otroci ne nastopijo, razlog je: »Pojdimo po vrsti: res je, da sem predsedniku Pihalne godbe Moravče gospodu Vojku Zajcu in ravnateljici Osnovne šole Jurija Vege gospe Nuši Pohlin Schwarzbartl svetoval, da na omenjeni prireditvi godba in učenci ne nastopijo. Razlog za to je preprost: ne gre za »proslavo«, kot pravi Barličeva, ampak za prireditev Zveze borcev, ki jo sklicuje in izrablja predsednik občinske stranke Socialnih demokratov (SD) Martin Rebolj za promocijo svoje stranke in za začetek predvolilne kampanje kandidatke za evropsko poslanko SD Tanje Fajon. 26. april je namreč prvi dan predvolilne kampanje, zato gre po Zakonu o volitvah pri tej prireditvi za predvolilni shod.«Zapisal je, da je narodno-osvobodilni boj v času druge svetovne vojne last velike večine slovenskega naroda, ne pa zasluga ene stranke, ki se trka po prsih, da edina nosi vrednote upora proti okupatorju. Ali velja enako za našo osamosvojitveno vojno? »Da, to je delo celotnega slovenskega naroda, ne pa peščice takratnih vodilnih politikov, ki bi si radi lastili vse zasluge. Slovenski zgodovinarji so dokumentirano pokazali, kako je Partija (KPS) izrabila NOB za nasilno komunistično revolucijo in vzpostavitev povojne diktature. Dedinja KPS, stranka SD, še danes podobno izrablja NOB zgolj za promocijo svoje tranzicijske politike. Vrednote upora proti okupatorju so naše skupne vrednote, tudi moje. Prav zato sem še posebej občutljiv za izrabo le-teh v aktualne politične cilje te ali one stranke. Jasno in glasno je treba povedati, da imajo stranke svoje določeno, vendar omejeno mesto.«Osnovna šola je politično nevtralen prostor, zato učitelji in učenci s politiko ne smejo imeti nobenega opravka, menite. Na vprašanje, ali nekako ni te meje, da otroci pogosto nastopajo oz. so zlorabljeni v te namene praznovanj, je odgovoril pritrdilno. »Občinska godba nastopa na občinskih prireditvah, kjer nastopa tudi župan, ne pa na strankarskih shodih in predvolilnih nastopih. Kultura s politiko nima skupaj kaj početi. Društva so politično nevtralne združbe vseh občank in občanov, zato noben predsednik občinske stranke ne bi smel biti na čelu društva. Vem, da je bila doslejšnja praksa drugačna in da so se politične izrabe šole, učiteljev, učencev, godbe, občinske uprave in društev pogosto dogajale. Čas je, da tudi na tem področju vzpostavimo višja merila politične kulture. Kot župan nameravam varovati politično nevtralnost vsega naštetega in zagotavljati enakost v prostoru civilne družbe, šole in občinske uprave. To velja za vse. Tudi za vse politične stranke in liste brez razlike. Do političnih zlorab ne bomo več strpni, zato godba in učenci ne bodo nastopili v Češnjicah na predvolilnem shodu SD. Enkrat je treba stvari postaviti na svoje mesto.«

Župan Moravč pred praznovanjem 27. aprila: Do političnih zlorab ne bomo več strpni

Pred 27. aprilom in tudi na sam dan potekajo po državi številne proslave, ki jih organizira Zveza borcev NOB. Dokler na približno letno 400 proslavah, 130 pohodih in 600 komemoracijah sodelujejo njihovi člani ni posebne polemike, ta pa nastane, ko ideološko naravnana organizacija pri tem uporablja otroke iz osnovnih šol. Odločen »ne« je temu rekel župan Moravč Milan Balažic. Župan Balažic se je v pismu objavljenem na spletni strani občine odzval na zapis svetnice Liste nekdanjega župana Martina Rebolja Brigite Barlič. Ta je na družbenih omrežjih razširila po njegovih besedah neresnično vest, da je župan Moravč Balažic Pihalni godbi Moravče in otrokom iz Osnovne šole Jurija Vege prepovedal nastopati na proslavi, ki bo 26. aprila v Češnjicah. Za naš radio je pojasnil, da je ravnateljici omenjene šole res svetoval, da naj otroci ne nastopijo, razlog je: »Pojdimo po vrsti: res je, da sem predsedniku Pihalne godbe Moravče gospodu Vojku Zajcu in ravnateljici Osnovne šole Jurija Vege gospe Nuši Pohlin Schwarzbartl svetoval, da na omenjeni prireditvi godba in učenci ne nastopijo. Razlog za to je preprost: ne gre za »proslavo«, kot pravi Barličeva, ampak za prireditev Zveze borcev, ki jo sklicuje in izrablja predsednik občinske stranke Socialnih demokratov (SD) Martin Rebolj za promocijo svoje stranke in za začetek predvolilne kampanje kandidatke za evropsko poslanko SD Tanje Fajon. 26. april je namreč prvi dan predvolilne kampanje, zato gre po Zakonu o volitvah pri tej prireditvi za predvolilni shod.«Zapisal je, da je narodno-osvobodilni boj v času druge svetovne vojne last velike večine slovenskega naroda, ne pa zasluga ene stranke, ki se trka po prsih, da edina nosi vrednote upora proti okupatorju. Ali velja enako za našo osamosvojitveno vojno? »Da, to je delo celotnega slovenskega naroda, ne pa peščice takratnih vodilnih politikov, ki bi si radi lastili vse zasluge. Slovenski zgodovinarji so dokumentirano pokazali, kako je Partija (KPS) izrabila NOB za nasilno komunistično revolucijo in vzpostavitev povojne diktature. Dedinja KPS, stranka SD, še danes podobno izrablja NOB zgolj za promocijo svoje tranzicijske politike. Vrednote upora proti okupatorju so naše skupne vrednote, tudi moje. Prav zato sem še posebej občutljiv za izrabo le-teh v aktualne politične cilje te ali one stranke. Jasno in glasno je treba povedati, da imajo stranke svoje določeno, vendar omejeno mesto.«Osnovna šola je politično nevtralen prostor, zato učitelji in učenci s politiko ne smejo imeti nobenega opravka, menite. Na vprašanje, ali nekako ni te meje, da otroci pogosto nastopajo oz. so zlorabljeni v te namene praznovanj, je odgovoril pritrdilno. »Občinska godba nastopa na občinskih prireditvah, kjer nastopa tudi župan, ne pa na strankarskih shodih in predvolilnih nastopih. Kultura s politiko nima skupaj kaj početi. Društva so politično nevtralne združbe vseh občank in občanov, zato noben predsednik občinske stranke ne bi smel biti na čelu društva. Vem, da je bila doslejšnja praksa drugačna in da so se politične izrabe šole, učiteljev, učencev, godbe, občinske uprave in društev pogosto dogajale. Čas je, da tudi na tem področju vzpostavimo višja merila politične kulture. Kot župan nameravam varovati politično nevtralnost vsega naštetega in zagotavljati enakost v prostoru civilne družbe, šole in občinske uprave. To velja za vse. Tudi za vse politične stranke in liste brez razlike. Do političnih zlorab ne bomo več strpni, zato godba in učenci ne bodo nastopili v Češnjicah na predvolilnem shodu SD. Enkrat je treba stvari postaviti na svoje mesto.«

27. aprilNOBmilan balažičmoravčeproslavainfopolitikapogovor

Informativni prispevki

Župan Moravč pred praznovanjem 27. aprila: Do političnih zlorab ne bomo več strpni
Pred 27. aprilom in tudi na sam dan potekajo po državi številne proslave, ki jih organizira Zveza borcev NOB. Dokler na približno letno 400 proslavah, 130 pohodih in 600 komemoracijah sodelujejo njihovi člani ni posebne polemike, ta pa nastane, ko ideološko naravnana organizacija pri tem uporablja otroke iz osnovnih šol. Odločen »ne« je temu rekel župan Moravč Milan Balažic. Župan Balažic se je v pismu objavljenem na spletni strani občine odzval na zapis svetnice Liste nekdanjega župana Martina Rebolja Brigite Barlič. Ta je na družbenih omrežjih razširila po njegovih besedah neresnično vest, da je župan Moravč Balažic Pihalni godbi Moravče in otrokom iz Osnovne šole Jurija Vege prepovedal nastopati na proslavi, ki bo 26. aprila v Češnjicah. Za naš radio je pojasnil, da je ravnateljici omenjene šole res svetoval, da naj otroci ne nastopijo, razlog je: »Pojdimo po vrsti: res je, da sem predsedniku Pihalne godbe Moravče gospodu Vojku Zajcu in ravnateljici Osnovne šole Jurija Vege gospe Nuši Pohlin Schwarzbartl svetoval, da na omenjeni prireditvi godba in učenci ne nastopijo. Razlog za to je preprost: ne gre za »proslavo«, kot pravi Barličeva, ampak za prireditev Zveze borcev, ki jo sklicuje in izrablja predsednik občinske stranke Socialnih demokratov (SD) Martin Rebolj za promocijo svoje stranke in za začetek predvolilne kampanje kandidatke za evropsko poslanko SD Tanje Fajon. 26. april je namreč prvi dan predvolilne kampanje, zato gre po Zakonu o volitvah pri tej prireditvi za predvolilni shod.«Zapisal je, da je narodno-osvobodilni boj v času druge svetovne vojne last velike večine slovenskega naroda, ne pa zasluga ene stranke, ki se trka po prsih, da edina nosi vrednote upora proti okupatorju. Ali velja enako za našo osamosvojitveno vojno? »Da, to je delo celotnega slovenskega naroda, ne pa peščice takratnih vodilnih politikov, ki bi si radi lastili vse zasluge. Slovenski zgodovinarji so dokumentirano pokazali, kako je Partija (KPS) izrabila NOB za nasilno komunistično revolucijo in vzpostavitev povojne diktature. Dedinja KPS, stranka SD, še danes podobno izrablja NOB zgolj za promocijo svoje tranzicijske politike. Vrednote upora proti okupatorju so naše skupne vrednote, tudi moje. Prav zato sem še posebej občutljiv za izrabo le-teh v aktualne politične cilje te ali one stranke. Jasno in glasno je treba povedati, da imajo stranke svoje določeno, vendar omejeno mesto.«Osnovna šola je politično nevtralen prostor, zato učitelji in učenci s politiko ne smejo imeti nobenega opravka, menite. Na vprašanje, ali nekako ni te meje, da otroci pogosto nastopajo oz. so zlorabljeni v te namene praznovanj, je odgovoril pritrdilno. »Občinska godba nastopa na občinskih prireditvah, kjer nastopa tudi župan, ne pa na strankarskih shodih in predvolilnih nastopih. Kultura s politiko nima skupaj kaj početi. Društva so politično nevtralne združbe vseh občank in občanov, zato noben predsednik občinske stranke ne bi smel biti na čelu društva. Vem, da je bila doslejšnja praksa drugačna in da so se politične izrabe šole, učiteljev, učencev, godbe, občinske uprave in društev pogosto dogajale. Čas je, da tudi na tem področju vzpostavimo višja merila politične kulture. Kot župan nameravam varovati politično nevtralnost vsega naštetega in zagotavljati enakost v prostoru civilne družbe, šole in občinske uprave. To velja za vse. Tudi za vse politične stranke in liste brez razlike. Do političnih zlorab ne bomo več strpni, zato godba in učenci ne bodo nastopili v Češnjicah na predvolilnem shodu SD. Enkrat je treba stvari postaviti na svoje mesto.«
VEČ ...|26. 4. 2019
Župan Moravč pred praznovanjem 27. aprila: Do političnih zlorab ne bomo več strpni
Pred 27. aprilom in tudi na sam dan potekajo po državi številne proslave, ki jih organizira Zveza borcev NOB. Dokler na približno letno 400 proslavah, 130 pohodih in 600 komemoracijah sodelujejo njihovi člani ni posebne polemike, ta pa nastane, ko ideološko naravnana organizacija pri tem uporablja otroke iz osnovnih šol. Odločen »ne« je temu rekel župan Moravč Milan Balažic. Župan Balažic se je v pismu objavljenem na spletni strani občine odzval na zapis svetnice Liste nekdanjega župana Martina Rebolja Brigite Barlič. Ta je na družbenih omrežjih razširila po njegovih besedah neresnično vest, da je župan Moravč Balažic Pihalni godbi Moravče in otrokom iz Osnovne šole Jurija Vege prepovedal nastopati na proslavi, ki bo 26. aprila v Češnjicah. Za naš radio je pojasnil, da je ravnateljici omenjene šole res svetoval, da naj otroci ne nastopijo, razlog je: »Pojdimo po vrsti: res je, da sem predsedniku Pihalne godbe Moravče gospodu Vojku Zajcu in ravnateljici Osnovne šole Jurija Vege gospe Nuši Pohlin Schwarzbartl svetoval, da na omenjeni prireditvi godba in učenci ne nastopijo. Razlog za to je preprost: ne gre za »proslavo«, kot pravi Barličeva, ampak za prireditev Zveze borcev, ki jo sklicuje in izrablja predsednik občinske stranke Socialnih demokratov (SD) Martin Rebolj za promocijo svoje stranke in za začetek predvolilne kampanje kandidatke za evropsko poslanko SD Tanje Fajon. 26. april je namreč prvi dan predvolilne kampanje, zato gre po Zakonu o volitvah pri tej prireditvi za predvolilni shod.«Zapisal je, da je narodno-osvobodilni boj v času druge svetovne vojne last velike večine slovenskega naroda, ne pa zasluga ene stranke, ki se trka po prsih, da edina nosi vrednote upora proti okupatorju. Ali velja enako za našo osamosvojitveno vojno? »Da, to je delo celotnega slovenskega naroda, ne pa peščice takratnih vodilnih politikov, ki bi si radi lastili vse zasluge. Slovenski zgodovinarji so dokumentirano pokazali, kako je Partija (KPS) izrabila NOB za nasilno komunistično revolucijo in vzpostavitev povojne diktature. Dedinja KPS, stranka SD, še danes podobno izrablja NOB zgolj za promocijo svoje tranzicijske politike. Vrednote upora proti okupatorju so naše skupne vrednote, tudi moje. Prav zato sem še posebej občutljiv za izrabo le-teh v aktualne politične cilje te ali one stranke. Jasno in glasno je treba povedati, da imajo stranke svoje določeno, vendar omejeno mesto.«Osnovna šola je politično nevtralen prostor, zato učitelji in učenci s politiko ne smejo imeti nobenega opravka, menite. Na vprašanje, ali nekako ni te meje, da otroci pogosto nastopajo oz. so zlorabljeni v te namene praznovanj, je odgovoril pritrdilno. »Občinska godba nastopa na občinskih prireditvah, kjer nastopa tudi župan, ne pa na strankarskih shodih in predvolilnih nastopih. Kultura s politiko nima skupaj kaj početi. Društva so politično nevtralne združbe vseh občank in občanov, zato noben predsednik občinske stranke ne bi smel biti na čelu društva. Vem, da je bila doslejšnja praksa drugačna in da so se politične izrabe šole, učiteljev, učencev, godbe, občinske uprave in društev pogosto dogajale. Čas je, da tudi na tem področju vzpostavimo višja merila politične kulture. Kot župan nameravam varovati politično nevtralnost vsega naštetega in zagotavljati enakost v prostoru civilne družbe, šole in občinske uprave. To velja za vse. Tudi za vse politične stranke in liste brez razlike. Do političnih zlorab ne bomo več strpni, zato godba in učenci ne bodo nastopili v Češnjicah na predvolilnem shodu SD. Enkrat je treba stvari postaviti na svoje mesto.«

Alen Salihović

27. aprilNOBmilan balažičmoravčeproslavainfopolitikapogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|22. 4. 2019
Brane Miličević: Bolje je izgubiti trenutek v življenju, kot življenje v trenutku

V Mozaiku dneva na Radiu Ognjišče ste na velikonočni ponedeljek lahko prisluhnili pogovoru s 44-letnim laičnim terapevtom Branetom Miličevićem, ki je bil več kot deset let odvisen od drog, danes pa je koordinator terapevtski komuni »Skupnost srečanje«. Povedal je svojo zgodbo ter opozoril, da prihaja do zasvojenosti tudi zaradi tega, ker ljubeči in topli roki manjka trda roka. »To danes manjka veliko staršem,« je povedal v pogovoru. Uvodoma je Miličević, ki je ponosen na svojo družino, opisal življenjsko zgodbo ter pri tem omenil tudi trenutek, ko je bil tri minute klinično mrtev in nato dva tedna v komi. Prihod v komuno je doživel kot šolo za življenje: »Bili smo odvisniki in nismo znali živeti. Tukaj smo prišli v šolo življenja. Komuna ni za narkomane, ni za alkoholike, je za ljudi, ki ne znajo živeti. Kakršnakoli je odvisnost, pa če je ni - komuna je šola življenja.«Miličevič je opozoril, da večina odvisnosti izhaja iz nezadovoljstva z načinom življenja. Družba nas sili v neke vzorce, ki jim želimo slediti. Praznino v življenju po njegovih besedah vse pogosteje zapolnjujemo tudi z nakupovanji. »Kupim si nove teniske, in sem zelo zadovoljen teden dni. Potem pa ugotovim, da so to samo teniske. In si grem kupit nove... In to je ta težava, instant sreča. Sreča takoj, brez truda. A te bo to osrečevala vse življenje? Ne bo. To so materialne stvari, ki bodo trajale nekaj časa. Če iščeš srečo v teh stvareh, boš vse življenje nezadovoljen,« je opozoril sogovornik, ki verjame v življenje, prijateljstvo, ljubezen, družino, naravo, verjame v sebe.Človeku, ki te nikoli ne kritizira, ni mar zate, je povedal. Dodaja, da nismo več egoistični samo do sočloveka, ampak smo egoistični že v svoji družini. »Kolikor smo napredovali tehnološko, kar seveda ni slabo, toliko smo vseeno nazadovali pri vrednotah, načinu življenja in smisla, čustvovanja,« je povedal Brane Miličević. Vse je povabil k iskrenemu življenju v katerem ima sam za vodilo naslednje besede: »Bolje je izgubiti trenutek v življenju, kot življenje v trenutku.«

Brane Miličević: Bolje je izgubiti trenutek v življenju, kot življenje v trenutku

V Mozaiku dneva na Radiu Ognjišče ste na velikonočni ponedeljek lahko prisluhnili pogovoru s 44-letnim laičnim terapevtom Branetom Miličevićem, ki je bil več kot deset let odvisen od drog, danes pa je koordinator terapevtski komuni »Skupnost srečanje«. Povedal je svojo zgodbo ter opozoril, da prihaja do zasvojenosti tudi zaradi tega, ker ljubeči in topli roki manjka trda roka. »To danes manjka veliko staršem,« je povedal v pogovoru. Uvodoma je Miličević, ki je ponosen na svojo družino, opisal življenjsko zgodbo ter pri tem omenil tudi trenutek, ko je bil tri minute klinično mrtev in nato dva tedna v komi. Prihod v komuno je doživel kot šolo za življenje: »Bili smo odvisniki in nismo znali živeti. Tukaj smo prišli v šolo življenja. Komuna ni za narkomane, ni za alkoholike, je za ljudi, ki ne znajo živeti. Kakršnakoli je odvisnost, pa če je ni - komuna je šola življenja.«Miličevič je opozoril, da večina odvisnosti izhaja iz nezadovoljstva z načinom življenja. Družba nas sili v neke vzorce, ki jim želimo slediti. Praznino v življenju po njegovih besedah vse pogosteje zapolnjujemo tudi z nakupovanji. »Kupim si nove teniske, in sem zelo zadovoljen teden dni. Potem pa ugotovim, da so to samo teniske. In si grem kupit nove... In to je ta težava, instant sreča. Sreča takoj, brez truda. A te bo to osrečevala vse življenje? Ne bo. To so materialne stvari, ki bodo trajale nekaj časa. Če iščeš srečo v teh stvareh, boš vse življenje nezadovoljen,« je opozoril sogovornik, ki verjame v življenje, prijateljstvo, ljubezen, družino, naravo, verjame v sebe.Človeku, ki te nikoli ne kritizira, ni mar zate, je povedal. Dodaja, da nismo več egoistični samo do sočloveka, ampak smo egoistični že v svoji družini. »Kolikor smo napredovali tehnološko, kar seveda ni slabo, toliko smo vseeno nazadovali pri vrednotah, načinu življenja in smisla, čustvovanja,« je povedal Brane Miličević. Vse je povabil k iskrenemu življenju v katerem ima sam za vodilo naslednje besede: »Bolje je izgubiti trenutek v življenju, kot življenje v trenutku.«

družbaduhovnostinfopogovorodnosizasvojenostbrane miličević

Informativni prispevki

Brane Miličević: Bolje je izgubiti trenutek v življenju, kot življenje v trenutku
V Mozaiku dneva na Radiu Ognjišče ste na velikonočni ponedeljek lahko prisluhnili pogovoru s 44-letnim laičnim terapevtom Branetom Miličevićem, ki je bil več kot deset let odvisen od drog, danes pa je koordinator terapevtski komuni »Skupnost srečanje«. Povedal je svojo zgodbo ter opozoril, da prihaja do zasvojenosti tudi zaradi tega, ker ljubeči in topli roki manjka trda roka. »To danes manjka veliko staršem,« je povedal v pogovoru. Uvodoma je Miličević, ki je ponosen na svojo družino, opisal življenjsko zgodbo ter pri tem omenil tudi trenutek, ko je bil tri minute klinično mrtev in nato dva tedna v komi. Prihod v komuno je doživel kot šolo za življenje: »Bili smo odvisniki in nismo znali živeti. Tukaj smo prišli v šolo življenja. Komuna ni za narkomane, ni za alkoholike, je za ljudi, ki ne znajo živeti. Kakršnakoli je odvisnost, pa če je ni - komuna je šola življenja.«Miličevič je opozoril, da večina odvisnosti izhaja iz nezadovoljstva z načinom življenja. Družba nas sili v neke vzorce, ki jim želimo slediti. Praznino v življenju po njegovih besedah vse pogosteje zapolnjujemo tudi z nakupovanji. »Kupim si nove teniske, in sem zelo zadovoljen teden dni. Potem pa ugotovim, da so to samo teniske. In si grem kupit nove... In to je ta težava, instant sreča. Sreča takoj, brez truda. A te bo to osrečevala vse življenje? Ne bo. To so materialne stvari, ki bodo trajale nekaj časa. Če iščeš srečo v teh stvareh, boš vse življenje nezadovoljen,« je opozoril sogovornik, ki verjame v življenje, prijateljstvo, ljubezen, družino, naravo, verjame v sebe.Človeku, ki te nikoli ne kritizira, ni mar zate, je povedal. Dodaja, da nismo več egoistični samo do sočloveka, ampak smo egoistični že v svoji družini. »Kolikor smo napredovali tehnološko, kar seveda ni slabo, toliko smo vseeno nazadovali pri vrednotah, načinu življenja in smisla, čustvovanja,« je povedal Brane Miličević. Vse je povabil k iskrenemu življenju v katerem ima sam za vodilo naslednje besede: »Bolje je izgubiti trenutek v življenju, kot življenje v trenutku.«
VEČ ...|22. 4. 2019
Brane Miličević: Bolje je izgubiti trenutek v življenju, kot življenje v trenutku
V Mozaiku dneva na Radiu Ognjišče ste na velikonočni ponedeljek lahko prisluhnili pogovoru s 44-letnim laičnim terapevtom Branetom Miličevićem, ki je bil več kot deset let odvisen od drog, danes pa je koordinator terapevtski komuni »Skupnost srečanje«. Povedal je svojo zgodbo ter opozoril, da prihaja do zasvojenosti tudi zaradi tega, ker ljubeči in topli roki manjka trda roka. »To danes manjka veliko staršem,« je povedal v pogovoru. Uvodoma je Miličević, ki je ponosen na svojo družino, opisal življenjsko zgodbo ter pri tem omenil tudi trenutek, ko je bil tri minute klinično mrtev in nato dva tedna v komi. Prihod v komuno je doživel kot šolo za življenje: »Bili smo odvisniki in nismo znali živeti. Tukaj smo prišli v šolo življenja. Komuna ni za narkomane, ni za alkoholike, je za ljudi, ki ne znajo živeti. Kakršnakoli je odvisnost, pa če je ni - komuna je šola življenja.«Miličevič je opozoril, da večina odvisnosti izhaja iz nezadovoljstva z načinom življenja. Družba nas sili v neke vzorce, ki jim želimo slediti. Praznino v življenju po njegovih besedah vse pogosteje zapolnjujemo tudi z nakupovanji. »Kupim si nove teniske, in sem zelo zadovoljen teden dni. Potem pa ugotovim, da so to samo teniske. In si grem kupit nove... In to je ta težava, instant sreča. Sreča takoj, brez truda. A te bo to osrečevala vse življenje? Ne bo. To so materialne stvari, ki bodo trajale nekaj časa. Če iščeš srečo v teh stvareh, boš vse življenje nezadovoljen,« je opozoril sogovornik, ki verjame v življenje, prijateljstvo, ljubezen, družino, naravo, verjame v sebe.Človeku, ki te nikoli ne kritizira, ni mar zate, je povedal. Dodaja, da nismo več egoistični samo do sočloveka, ampak smo egoistični že v svoji družini. »Kolikor smo napredovali tehnološko, kar seveda ni slabo, toliko smo vseeno nazadovali pri vrednotah, načinu življenja in smisla, čustvovanja,« je povedal Brane Miličević. Vse je povabil k iskrenemu življenju v katerem ima sam za vodilo naslednje besede: »Bolje je izgubiti trenutek v življenju, kot življenje v trenutku.«

Alen Salihović

družbaduhovnostinfopogovorodnosizasvojenostbrane miličević

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|31. 3. 2019
Začetek šole v Argentini in pomen zamejskega kmetijstva

V Argentini so začeli s poukom v slovenskih šolah, objavili smo pogovor z rojakinjo Marušo Zurc, ki je prejela posebno priznanje občine Moron v Buenos Airesu, v Kanalski dolini so zaskrbljeni glede ohrananja slovenstva, na avstrijskem Koroškem pa imajo veliko vlogo pri tem tudi kmetje.

Začetek šole v Argentini in pomen zamejskega kmetijstva

V Argentini so začeli s poukom v slovenskih šolah, objavili smo pogovor z rojakinjo Marušo Zurc, ki je prejela posebno priznanje občine Moron v Buenos Airesu, v Kanalski dolini so zaskrbljeni glede ohrananja slovenstva, na avstrijskem Koroškem pa imajo veliko vlogo pri tem tudi kmetje.

inforojakikulturašolstvo

Slovencem po svetu in domovini

Začetek šole v Argentini in pomen zamejskega kmetijstva
V Argentini so začeli s poukom v slovenskih šolah, objavili smo pogovor z rojakinjo Marušo Zurc, ki je prejela posebno priznanje občine Moron v Buenos Airesu, v Kanalski dolini so zaskrbljeni glede ohrananja slovenstva, na avstrijskem Koroškem pa imajo veliko vlogo pri tem tudi kmetje.
VEČ ...|31. 3. 2019
Začetek šole v Argentini in pomen zamejskega kmetijstva
V Argentini so začeli s poukom v slovenskih šolah, objavili smo pogovor z rojakinjo Marušo Zurc, ki je prejela posebno priznanje občine Moron v Buenos Airesu, v Kanalski dolini so zaskrbljeni glede ohrananja slovenstva, na avstrijskem Koroškem pa imajo veliko vlogo pri tem tudi kmetje.

Matjaž Merljak

inforojakikulturašolstvo

Sobotna iskrica

VEČ ...|23. 3. 2019
Katoliško šolstvo in Materinski dan

Ob devetih smo posebej pozdravili naše mlade poslušalce. Sobotna iskrica prinaša pozdrav mamicam, pogled k šolarjem in pomladno pesem.

Katoliško šolstvo in Materinski dan

Ob devetih smo posebej pozdravili naše mlade poslušalce. Sobotna iskrica prinaša pozdrav mamicam, pogled k šolarjem in pomladno pesem.

mladiodnosiotrocivzgoja

Sobotna iskrica

Katoliško šolstvo in Materinski dan
Ob devetih smo posebej pozdravili naše mlade poslušalce. Sobotna iskrica prinaša pozdrav mamicam, pogled k šolarjem in pomladno pesem.
VEČ ...|23. 3. 2019
Katoliško šolstvo in Materinski dan
Ob devetih smo posebej pozdravili naše mlade poslušalce. Sobotna iskrica prinaša pozdrav mamicam, pogled k šolarjem in pomladno pesem.

Jure Sešek

mladiodnosiotrocivzgoja

Svetovalnica

VEČ ...|22. 3. 2019
Barbara Mestnik o medvrstniških odnosih v OŠ

Kateri so danes najvidnejši izzivi v medvrstniškem socialnem odnosu? O izzivih in odzivih nanje je spregovorila Barbara Mestnik iz svetovalne pedagoške službe Osnovne šole Alojzija Šuštarja v Šentvidu v Ljubljani.

Barbara Mestnik o medvrstniških odnosih v OŠ

Kateri so danes najvidnejši izzivi v medvrstniškem socialnem odnosu? O izzivih in odzivih nanje je spregovorila Barbara Mestnik iz svetovalne pedagoške službe Osnovne šole Alojzija Šuštarja v Šentvidu v Ljubljani.

mladiotrociodnosisvetovanjeizobraževanješola

Svetovalnica

Barbara Mestnik o medvrstniških odnosih v OŠ
Kateri so danes najvidnejši izzivi v medvrstniškem socialnem odnosu? O izzivih in odzivih nanje je spregovorila Barbara Mestnik iz svetovalne pedagoške službe Osnovne šole Alojzija Šuštarja v Šentvidu v Ljubljani.
VEČ ...|22. 3. 2019
Barbara Mestnik o medvrstniških odnosih v OŠ
Kateri so danes najvidnejši izzivi v medvrstniškem socialnem odnosu? O izzivih in odzivih nanje je spregovorila Barbara Mestnik iz svetovalne pedagoške službe Osnovne šole Alojzija Šuštarja v Šentvidu v Ljubljani.

Nataša Ličen

mladiotrociodnosisvetovanjeizobraževanješola

Petkov večer

VEČ ...|22. 3. 2019
Koncert katoliških šol

Ob Tednu katoliškega šolstva smo nagovorjeni k darovanju sredstev za dijake in učence iz socialno šibkejših družin, da bi vsi, ki želijo, uspešno zaključili šolanje. Potreb je veliko. V ta namen mladi iz vseh katoliških šol nastopijo na tradicionalnem dobrodelnem koncertu, s tem darujejo tisto, kar imajo, svoj talent in čas.

Koncert katoliških šol

Ob Tednu katoliškega šolstva smo nagovorjeni k darovanju sredstev za dijake in učence iz socialno šibkejših družin, da bi vsi, ki želijo, uspešno zaključili šolanje. Potreb je veliko. V ta namen mladi iz vseh katoliških šol nastopijo na tradicionalnem dobrodelnem koncertu, s tem darujejo tisto, kar imajo, svoj talent in čas.

glasbamladikatoliške šole

Petkov večer

Koncert katoliških šol
Ob Tednu katoliškega šolstva smo nagovorjeni k darovanju sredstev za dijake in učence iz socialno šibkejših družin, da bi vsi, ki želijo, uspešno zaključili šolanje. Potreb je veliko. V ta namen mladi iz vseh katoliških šol nastopijo na tradicionalnem dobrodelnem koncertu, s tem darujejo tisto, kar imajo, svoj talent in čas.
VEČ ...|22. 3. 2019
Koncert katoliških šol
Ob Tednu katoliškega šolstva smo nagovorjeni k darovanju sredstev za dijake in učence iz socialno šibkejših družin, da bi vsi, ki želijo, uspešno zaključili šolanje. Potreb je veliko. V ta namen mladi iz vseh katoliških šol nastopijo na tradicionalnem dobrodelnem koncertu, s tem darujejo tisto, kar imajo, svoj talent in čas.

Nataša Ličen

glasbamladikatoliške šole

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|22. 3. 2019
Šolarji OŠ Alojzija Šuštarja skrbijo za ovce in kokoši

Lara in Luka, ter ravnateljica OŠ Alojzija Šuštarja, dr. Marina Rugelj, so spregovorili o tem, kako otroci na šoli skrbijo za ovce in kokoši in kaj jim pomeni stik z živalmi in narava.

Šolarji OŠ Alojzija Šuštarja skrbijo za ovce in kokoši

Lara in Luka, ter ravnateljica OŠ Alojzija Šuštarja, dr. Marina Rugelj, so spregovorili o tem, kako otroci na šoli skrbijo za ovce in kokoši in kaj jim pomeni stik z živalmi in narava.

kmetijstvonaravaotroci

Minute za kmetijstvo in podeželje

Šolarji OŠ Alojzija Šuštarja skrbijo za ovce in kokoši
Lara in Luka, ter ravnateljica OŠ Alojzija Šuštarja, dr. Marina Rugelj, so spregovorili o tem, kako otroci na šoli skrbijo za ovce in kokoši in kaj jim pomeni stik z živalmi in narava.
VEČ ...|22. 3. 2019
Šolarji OŠ Alojzija Šuštarja skrbijo za ovce in kokoši
Lara in Luka, ter ravnateljica OŠ Alojzija Šuštarja, dr. Marina Rugelj, so spregovorili o tem, kako otroci na šoli skrbijo za ovce in kokoši in kaj jim pomeni stik z živalmi in narava.

Robert Božič

kmetijstvonaravaotroci

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|21. 3. 2019
Šolarji OŠ Alojzija Šuštarja o gozdu

Lara in Peter, ter ravnateljica OŠ Alojzija Šuštarja, so spregovorili o tem, kaj jim pomeni gozd in zakaj je zelo pomembna njihova učilnica v naravi.

Šolarji OŠ Alojzija Šuštarja o gozdu

Lara in Peter, ter ravnateljica OŠ Alojzija Šuštarja, so spregovorili o tem, kaj jim pomeni gozd in zakaj je zelo pomembna njihova učilnica v naravi.

kmetijstvonaravaotroci

Minute za kmetijstvo in podeželje

Šolarji OŠ Alojzija Šuštarja o gozdu
Lara in Peter, ter ravnateljica OŠ Alojzija Šuštarja, so spregovorili o tem, kaj jim pomeni gozd in zakaj je zelo pomembna njihova učilnica v naravi.
VEČ ...|21. 3. 2019
Šolarji OŠ Alojzija Šuštarja o gozdu
Lara in Peter, ter ravnateljica OŠ Alojzija Šuštarja, so spregovorili o tem, kaj jim pomeni gozd in zakaj je zelo pomembna njihova učilnica v naravi.

Robert Božič

kmetijstvonaravaotroci

Kulturni utrinki

VEČ ...|5. 3. 2019
Nagrada Nika Kureta Nadji Valentinčič Furlan - Poteka tekmovanje TEMSIG - Razstava 100 let Petra Florjančiča

Dan pred začetkom festivala Dnevi etnografskega filma bodo podelili plaketo Nika Kureta. Prejela jo bo Nadja Valentinčič Furlan.Na glasbenih šolah gorenjske regije od včeraj poteka 48. državno tekmovanje mladih glasbenikov Slovenije Temsig.Danes ob 18. uri bodo v Festivalni dvorani na Bledu odprli razstavo o izumitelju Petru Florjančiču ob njegovi 100 letnici.

Nagrada Nika Kureta Nadji Valentinčič Furlan - Poteka tekmovanje TEMSIG - Razstava 100 let Petra Florjančiča

Dan pred začetkom festivala Dnevi etnografskega filma bodo podelili plaketo Nika Kureta. Prejela jo bo Nadja Valentinčič Furlan.Na glasbenih šolah gorenjske regije od včeraj poteka 48. državno tekmovanje mladih glasbenikov Slovenije Temsig.Danes ob 18. uri bodo v Festivalni dvorani na Bledu odprli razstavo o izumitelju Petru Florjančiču ob njegovi 100 letnici.

Nadja Valentinčič FurlanPeter Florjančičtemsig

Kulturni utrinki

Nagrada Nika Kureta Nadji Valentinčič Furlan - Poteka tekmovanje TEMSIG - Razstava 100 let Petra Florjančiča
Dan pred začetkom festivala Dnevi etnografskega filma bodo podelili plaketo Nika Kureta. Prejela jo bo Nadja Valentinčič Furlan.Na glasbenih šolah gorenjske regije od včeraj poteka 48. državno tekmovanje mladih glasbenikov Slovenije Temsig.Danes ob 18. uri bodo v Festivalni dvorani na Bledu odprli razstavo o izumitelju Petru Florjančiču ob njegovi 100 letnici.
VEČ ...|5. 3. 2019
Nagrada Nika Kureta Nadji Valentinčič Furlan - Poteka tekmovanje TEMSIG - Razstava 100 let Petra Florjančiča
Dan pred začetkom festivala Dnevi etnografskega filma bodo podelili plaketo Nika Kureta. Prejela jo bo Nadja Valentinčič Furlan.Na glasbenih šolah gorenjske regije od včeraj poteka 48. državno tekmovanje mladih glasbenikov Slovenije Temsig.Danes ob 18. uri bodo v Festivalni dvorani na Bledu odprli razstavo o izumitelju Petru Florjančiču ob njegovi 100 letnici.

Jože Bartolj

Nadja Valentinčič FurlanPeter Florjančičtemsig

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|15. 2. 2019
Potrošniku mora biti jasno poreklo mesa

Zadruge in Zadružna zveza Slovenije so prepričane, da bi morali narediti več, da bi bilo potrošnikom jasno, kje je izvor mesa in surovin za mesne izdelke, ki jih kupijo ali dobijo na krožnik v restavracijah in šolah in drugih javnih ustanovah. O tem je za tokratno rubriko spregovoril predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk.

Potrošniku mora biti jasno poreklo mesa

Zadruge in Zadružna zveza Slovenije so prepričane, da bi morali narediti več, da bi bilo potrošnikom jasno, kje je izvor mesa in surovin za mesne izdelke, ki jih kupijo ali dobijo na krožnik v restavracijah in šolah in drugih javnih ustanovah. O tem je za tokratno rubriko spregovoril predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk.

kmetijstvozdravstvoinfo

Minute za kmetijstvo in podeželje

Potrošniku mora biti jasno poreklo mesa
Zadruge in Zadružna zveza Slovenije so prepričane, da bi morali narediti več, da bi bilo potrošnikom jasno, kje je izvor mesa in surovin za mesne izdelke, ki jih kupijo ali dobijo na krožnik v restavracijah in šolah in drugih javnih ustanovah. O tem je za tokratno rubriko spregovoril predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk.
VEČ ...|15. 2. 2019
Potrošniku mora biti jasno poreklo mesa
Zadruge in Zadružna zveza Slovenije so prepričane, da bi morali narediti več, da bi bilo potrošnikom jasno, kje je izvor mesa in surovin za mesne izdelke, ki jih kupijo ali dobijo na krožnik v restavracijah in šolah in drugih javnih ustanovah. O tem je za tokratno rubriko spregovoril predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk.

Robert Božič

kmetijstvozdravstvoinfo

Informativni prispevki

VEČ ...|14. 2. 2019
Predstavitev Šolskega centra Škofja Loka

Šolski center Škofja Loka o utripu na njihovi šoli: učimo se za življenje, učimo se čutiti, oblikovati, obdelovati les (in sebe), razvijamo svojo ustvarjalnost, razvijamo svojo osebnost. V oddaji sta sodelovala Milan Štigl, ravnatelj (ŠC Škofja Loka Srednja šola za lesarstvo) in mag. Mojca Šmelcer, ravnateljica SŠS.

Predstavitev Šolskega centra Škofja Loka

Šolski center Škofja Loka o utripu na njihovi šoli: učimo se za življenje, učimo se čutiti, oblikovati, obdelovati les (in sebe), razvijamo svojo ustvarjalnost, razvijamo svojo osebnost. V oddaji sta sodelovala Milan Štigl, ravnatelj (ŠC Škofja Loka Srednja šola za lesarstvo) in mag. Mojca Šmelcer, ravnateljica SŠS.

mladiizobraževanjeinfo

Informativni prispevki

Predstavitev Šolskega centra Škofja Loka
Šolski center Škofja Loka o utripu na njihovi šoli: učimo se za življenje, učimo se čutiti, oblikovati, obdelovati les (in sebe), razvijamo svojo ustvarjalnost, razvijamo svojo osebnost. V oddaji sta sodelovala Milan Štigl, ravnatelj (ŠC Škofja Loka Srednja šola za lesarstvo) in mag. Mojca Šmelcer, ravnateljica SŠS.
VEČ ...|14. 2. 2019
Predstavitev Šolskega centra Škofja Loka
Šolski center Škofja Loka o utripu na njihovi šoli: učimo se za življenje, učimo se čutiti, oblikovati, obdelovati les (in sebe), razvijamo svojo ustvarjalnost, razvijamo svojo osebnost. V oddaji sta sodelovala Milan Štigl, ravnatelj (ŠC Škofja Loka Srednja šola za lesarstvo) in mag. Mojca Šmelcer, ravnateljica SŠS.

Jože Bartolj

mladiizobraževanjeinfo

Informativni prispevki

VEČ ...|14. 2. 2019
Predstavitev Ekonomske šole na Roški

Predstavila se nam je tudi Ekonomska šola na Roški. V oddaji so sodelovali profesorica Zdenka Sušec, Neli Merkužič, Tena Pečaver in Jan Lazič.

Predstavitev Ekonomske šole na Roški

Predstavila se nam je tudi Ekonomska šola na Roški. V oddaji so sodelovali profesorica Zdenka Sušec, Neli Merkužič, Tena Pečaver in Jan Lazič.

mladiizobraževanjeinfo

Informativni prispevki

Predstavitev Ekonomske šole na Roški
Predstavila se nam je tudi Ekonomska šola na Roški. V oddaji so sodelovali profesorica Zdenka Sušec, Neli Merkužič, Tena Pečaver in Jan Lazič.
VEČ ...|14. 2. 2019
Predstavitev Ekonomske šole na Roški
Predstavila se nam je tudi Ekonomska šola na Roški. V oddaji so sodelovali profesorica Zdenka Sušec, Neli Merkužič, Tena Pečaver in Jan Lazič.

Nataša Ličen

mladiizobraževanjeinfo

Predstavitev šol

VEČ ...|14. 2. 2019
Predstavitev Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje

Predstavila se nam je Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje – šola za vse, ki ste radovedni, vedoželjni in ustvarjalni. Dijaki pridobivajo splošna in strokovna znanja, ki jih pogosto zelo uspešno pokažejo tudi na številnih tekmovanjih doma in v tujini. Šola je zagotovo mnogim mladim drugi dom, nihče ne ostane neopažen ali prezrt, vsak lahko pokaže svoje zmožnosti.

Predstavitev Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje

Predstavila se nam je Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje – šola za vse, ki ste radovedni, vedoželjni in ustvarjalni. Dijaki pridobivajo splošna in strokovna znanja, ki jih pogosto zelo uspešno pokažejo tudi na številnih tekmovanjih doma in v tujini. Šola je zagotovo mnogim mladim drugi dom, nihče ne ostane neopažen ali prezrt, vsak lahko pokaže svoje zmožnosti.

izobraževanjevzgojamladi

Predstavitev šol

Predstavitev Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje
Predstavila se nam je Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje – šola za vse, ki ste radovedni, vedoželjni in ustvarjalni. Dijaki pridobivajo splošna in strokovna znanja, ki jih pogosto zelo uspešno pokažejo tudi na številnih tekmovanjih doma in v tujini. Šola je zagotovo mnogim mladim drugi dom, nihče ne ostane neopažen ali prezrt, vsak lahko pokaže svoje zmožnosti.
VEČ ...|14. 2. 2019
Predstavitev Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje
Predstavila se nam je Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje – šola za vse, ki ste radovedni, vedoželjni in ustvarjalni. Dijaki pridobivajo splošna in strokovna znanja, ki jih pogosto zelo uspešno pokažejo tudi na številnih tekmovanjih doma in v tujini. Šola je zagotovo mnogim mladim drugi dom, nihče ne ostane neopažen ali prezrt, vsak lahko pokaže svoje zmožnosti.

Alen Salihović

izobraževanjevzgojamladi

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|6. 2. 2019
Hrana iz sheme Izbrana kakovost Slovenija naj ima prednost

Delovna skupina za predelavo mesa, ki deluje v okviru upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije je na torkovem sestanku pozvala k javni objavi uvoznikov spornega poljskega govejega mesa. Zadružniki zahtevajo tudi takojšnjo spremembo zakonodaje, ki ureja javna naročila, kjer bi namesto najnižje cene imela prednost kakovost in sodelovanje v shemi izbrana kakovost Slovenija. V sporočilu za javnost, po sestanku omenjene komisije so zapisali, da že dalj časa opozarjajo na uvoz cenejšega govejega mesa iz tujine, ki največkrat pristane v javnih zavodih. Slovenske kmetijske zadruge, ki odkupujejo govedo izključno od slovenskih rejcev, in v večini meso označeno s shemo izbrana kakovost Slovenija, zaradi kriterija najnižje cene, pogosto niso cenovno zanimive za javne zavode, kljub temu, da lahko javni zavodi določen sklop živil nabavijo izven javnega naročila. Tako se v javnih zavodih bolni, ostareli, otroci, šolarji prehranjujejo s cenovno najugodnejšo hrano, ki je lahko vprašljiva glede kakovosti, še opozarjajo v Delovni skupini za predelavo mesa, ki deluje v okviru upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije in predlagajo, da se zakonodaja, ki ureja javno naročanje popravi tako, da bo prednost imela kakovost in ne cena, ali pa se oskrba s hrano v celoti izloči iz sistema javnega naročanja.

Hrana iz sheme Izbrana kakovost Slovenija naj ima prednost

Delovna skupina za predelavo mesa, ki deluje v okviru upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije je na torkovem sestanku pozvala k javni objavi uvoznikov spornega poljskega govejega mesa. Zadružniki zahtevajo tudi takojšnjo spremembo zakonodaje, ki ureja javna naročila, kjer bi namesto najnižje cene imela prednost kakovost in sodelovanje v shemi izbrana kakovost Slovenija. V sporočilu za javnost, po sestanku omenjene komisije so zapisali, da že dalj časa opozarjajo na uvoz cenejšega govejega mesa iz tujine, ki največkrat pristane v javnih zavodih. Slovenske kmetijske zadruge, ki odkupujejo govedo izključno od slovenskih rejcev, in v večini meso označeno s shemo izbrana kakovost Slovenija, zaradi kriterija najnižje cene, pogosto niso cenovno zanimive za javne zavode, kljub temu, da lahko javni zavodi določen sklop živil nabavijo izven javnega naročila. Tako se v javnih zavodih bolni, ostareli, otroci, šolarji prehranjujejo s cenovno najugodnejšo hrano, ki je lahko vprašljiva glede kakovosti, še opozarjajo v Delovni skupini za predelavo mesa, ki deluje v okviru upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije in predlagajo, da se zakonodaja, ki ureja javno naročanje popravi tako, da bo prednost imela kakovost in ne cena, ali pa se oskrba s hrano v celoti izloči iz sistema javnega naročanja.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Hrana iz sheme Izbrana kakovost Slovenija naj ima prednost
Delovna skupina za predelavo mesa, ki deluje v okviru upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije je na torkovem sestanku pozvala k javni objavi uvoznikov spornega poljskega govejega mesa. Zadružniki zahtevajo tudi takojšnjo spremembo zakonodaje, ki ureja javna naročila, kjer bi namesto najnižje cene imela prednost kakovost in sodelovanje v shemi izbrana kakovost Slovenija. V sporočilu za javnost, po sestanku omenjene komisije so zapisali, da že dalj časa opozarjajo na uvoz cenejšega govejega mesa iz tujine, ki največkrat pristane v javnih zavodih. Slovenske kmetijske zadruge, ki odkupujejo govedo izključno od slovenskih rejcev, in v večini meso označeno s shemo izbrana kakovost Slovenija, zaradi kriterija najnižje cene, pogosto niso cenovno zanimive za javne zavode, kljub temu, da lahko javni zavodi določen sklop živil nabavijo izven javnega naročila. Tako se v javnih zavodih bolni, ostareli, otroci, šolarji prehranjujejo s cenovno najugodnejšo hrano, ki je lahko vprašljiva glede kakovosti, še opozarjajo v Delovni skupini za predelavo mesa, ki deluje v okviru upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije in predlagajo, da se zakonodaja, ki ureja javno naročanje popravi tako, da bo prednost imela kakovost in ne cena, ali pa se oskrba s hrano v celoti izloči iz sistema javnega naročanja.
VEČ ...|6. 2. 2019
Hrana iz sheme Izbrana kakovost Slovenija naj ima prednost
Delovna skupina za predelavo mesa, ki deluje v okviru upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije je na torkovem sestanku pozvala k javni objavi uvoznikov spornega poljskega govejega mesa. Zadružniki zahtevajo tudi takojšnjo spremembo zakonodaje, ki ureja javna naročila, kjer bi namesto najnižje cene imela prednost kakovost in sodelovanje v shemi izbrana kakovost Slovenija. V sporočilu za javnost, po sestanku omenjene komisije so zapisali, da že dalj časa opozarjajo na uvoz cenejšega govejega mesa iz tujine, ki največkrat pristane v javnih zavodih. Slovenske kmetijske zadruge, ki odkupujejo govedo izključno od slovenskih rejcev, in v večini meso označeno s shemo izbrana kakovost Slovenija, zaradi kriterija najnižje cene, pogosto niso cenovno zanimive za javne zavode, kljub temu, da lahko javni zavodi določen sklop živil nabavijo izven javnega naročila. Tako se v javnih zavodih bolni, ostareli, otroci, šolarji prehranjujejo s cenovno najugodnejšo hrano, ki je lahko vprašljiva glede kakovosti, še opozarjajo v Delovni skupini za predelavo mesa, ki deluje v okviru upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije in predlagajo, da se zakonodaja, ki ureja javno naročanje popravi tako, da bo prednost imela kakovost in ne cena, ali pa se oskrba s hrano v celoti izloči iz sistema javnega naročanja.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Kulturni utrinki

VEČ ...|31. 1. 2019
Nagradi Sinji Ožbolt in prenovi kulturne dediščine - monografija Nataše Golob - razstava Novejše SLO slikarstvo

Nagrado Ksenije Hribar za življenjsko delo bo letos prejela koreografinja, plesalka in plesna pedagoginja Sinja Ožbolt. Partnerji projekta Šola prenove so prvič podelili priznanja njihovim lastnikom za lani izvedeno kakovostno prenovo.Slovenska akademija znanosti in umetnosti ter Arhiv Republike Slovenije sta izdala monografijo, v kateri je umetnostna zgodovinarka dr Nataša Golob popisala srednjeveške rokopise in rokopisne fragmente iz državnega arhiva. V Moderni galeriji bodo drevi ob 20. uri odprli razstavo Čas brez nedolžnosti - novejše slikarstvo v Sloveniji.

Nagradi Sinji Ožbolt in prenovi kulturne dediščine - monografija Nataše Golob - razstava Novejše SLO slikarstvo

Nagrado Ksenije Hribar za življenjsko delo bo letos prejela koreografinja, plesalka in plesna pedagoginja Sinja Ožbolt. Partnerji projekta Šola prenove so prvič podelili priznanja njihovim lastnikom za lani izvedeno kakovostno prenovo.Slovenska akademija znanosti in umetnosti ter Arhiv Republike Slovenije sta izdala monografijo, v kateri je umetnostna zgodovinarka dr Nataša Golob popisala srednjeveške rokopise in rokopisne fragmente iz državnega arhiva. V Moderni galeriji bodo drevi ob 20. uri odprli razstavo Čas brez nedolžnosti - novejše slikarstvo v Sloveniji.

Sinja OžboltNataša GolobŽiva Deunovejše slikarstvo v Sloveniji

Kulturni utrinki

Nagradi Sinji Ožbolt in prenovi kulturne dediščine - monografija Nataše Golob - razstava Novejše SLO slikarstvo
Nagrado Ksenije Hribar za življenjsko delo bo letos prejela koreografinja, plesalka in plesna pedagoginja Sinja Ožbolt. Partnerji projekta Šola prenove so prvič podelili priznanja njihovim lastnikom za lani izvedeno kakovostno prenovo.Slovenska akademija znanosti in umetnosti ter Arhiv Republike Slovenije sta izdala monografijo, v kateri je umetnostna zgodovinarka dr Nataša Golob popisala srednjeveške rokopise in rokopisne fragmente iz državnega arhiva. V Moderni galeriji bodo drevi ob 20. uri odprli razstavo Čas brez nedolžnosti - novejše slikarstvo v Sloveniji.
VEČ ...|31. 1. 2019
Nagradi Sinji Ožbolt in prenovi kulturne dediščine - monografija Nataše Golob - razstava Novejše SLO slikarstvo
Nagrado Ksenije Hribar za življenjsko delo bo letos prejela koreografinja, plesalka in plesna pedagoginja Sinja Ožbolt. Partnerji projekta Šola prenove so prvič podelili priznanja njihovim lastnikom za lani izvedeno kakovostno prenovo.Slovenska akademija znanosti in umetnosti ter Arhiv Republike Slovenije sta izdala monografijo, v kateri je umetnostna zgodovinarka dr Nataša Golob popisala srednjeveške rokopise in rokopisne fragmente iz državnega arhiva. V Moderni galeriji bodo drevi ob 20. uri odprli razstavo Čas brez nedolžnosti - novejše slikarstvo v Sloveniji.

Jože Bartolj

Sinja OžboltNataša GolobŽiva Deunovejše slikarstvo v Sloveniji

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 1. 2019
Celjski mladinski center z več prireditvami vabi na volitve v Evropski parlament

Z Evropsko unijo je povezana tudi razstava, ki so jo opoldne odprli V knjižnici v Velenju je na ogled postavljena razstava, ki je povezana z Evropsko unijo. Pripravil jo je Celjski mladinski center, ki pred volitvami v Evropski parlament skrbi tudi za različne razprave in delavnice v srednjih šolah. Pogovarjali smo se z vodjo programov, mednarodne koordinacije in projektov Katjo Kolenc.

Celjski mladinski center z več prireditvami vabi na volitve v Evropski parlament

Z Evropsko unijo je povezana tudi razstava, ki so jo opoldne odprli V knjižnici v Velenju je na ogled postavljena razstava, ki je povezana z Evropsko unijo. Pripravil jo je Celjski mladinski center, ki pred volitvami v Evropski parlament skrbi tudi za različne razprave in delavnice v srednjih šolah. Pogovarjali smo se z vodjo programov, mednarodne koordinacije in projektov Katjo Kolenc.

infomladipogovorpolitika

Informativni prispevki

Celjski mladinski center z več prireditvami vabi na volitve v Evropski parlament
Z Evropsko unijo je povezana tudi razstava, ki so jo opoldne odprli V knjižnici v Velenju je na ogled postavljena razstava, ki je povezana z Evropsko unijo. Pripravil jo je Celjski mladinski center, ki pred volitvami v Evropski parlament skrbi tudi za različne razprave in delavnice v srednjih šolah. Pogovarjali smo se z vodjo programov, mednarodne koordinacije in projektov Katjo Kolenc.
VEČ ...|18. 1. 2019
Celjski mladinski center z več prireditvami vabi na volitve v Evropski parlament
Z Evropsko unijo je povezana tudi razstava, ki so jo opoldne odprli V knjižnici v Velenju je na ogled postavljena razstava, ki je povezana z Evropsko unijo. Pripravil jo je Celjski mladinski center, ki pred volitvami v Evropski parlament skrbi tudi za različne razprave in delavnice v srednjih šolah. Pogovarjali smo se z vodjo programov, mednarodne koordinacije in projektov Katjo Kolenc.

Helena Škrlec

infomladipogovorpolitika

Radijska kateheza

VEČ ...|12. 1. 2019
Radijska kateheza

Bazilij Veliki se je rodil v svetniški družini okoli leta 330 v kapadocijski Cezareji, šolal se je vCarigradu in je šel 20 let star v vseučiliško mesto Atene. Tamse je spoprijateljil z Gregorjem Nacianškim. Kmalu se je okrog njiju zbral krog podobno mislečih ljudi. Več o njegovem življenju pa brat Miran Špelič.

Radijska kateheza

Bazilij Veliki se je rodil v svetniški družini okoli leta 330 v kapadocijski Cezareji, šolal se je vCarigradu in je šel 20 let star v vseučiliško mesto Atene. Tamse je spoprijateljil z Gregorjem Nacianškim. Kmalu se je okrog njiju zbral krog podobno mislečih ljudi. Več o njegovem življenju pa brat Miran Špelič.

duhovnostkulturaizobraževanje

Radijska kateheza

Radijska kateheza
Bazilij Veliki se je rodil v svetniški družini okoli leta 330 v kapadocijski Cezareji, šolal se je vCarigradu in je šel 20 let star v vseučiliško mesto Atene. Tamse je spoprijateljil z Gregorjem Nacianškim. Kmalu se je okrog njiju zbral krog podobno mislečih ljudi. Več o njegovem življenju pa brat Miran Špelič.
VEČ ...|12. 1. 2019
Radijska kateheza
Bazilij Veliki se je rodil v svetniški družini okoli leta 330 v kapadocijski Cezareji, šolal se je vCarigradu in je šel 20 let star v vseučiliško mesto Atene. Tamse je spoprijateljil z Gregorjem Nacianškim. Kmalu se je okrog njiju zbral krog podobno mislečih ljudi. Več o njegovem življenju pa brat Miran Špelič.

Mateja Subotičanec

duhovnostkulturaizobraževanje

Kulturni utrinki

VEČ ...|27. 11. 2018
Glasbena šola Nova Gorica 70 let - osvežili so predstavi Žogica Marogica - Knjiga Ajdovski Lokarji in prva sv. vojna

Glasbena šola Nova Gorica 70 let - osvežili so predstavi Žogica Marogica - Knjiga Ajdovski Lokarji in prva sv. vojna

kultura

Kulturni utrinki

Glasbena šola Nova Gorica 70 let - osvežili so predstavi Žogica Marogica - Knjiga Ajdovski Lokarji in prva sv. vojna
VEČ ...|27. 11. 2018
Glasbena šola Nova Gorica 70 let - osvežili so predstavi Žogica Marogica - Knjiga Ajdovski Lokarji in prva sv. vojna

Jože Bartolj

kultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|25. 11. 2018
110 let šolskih sester na avstrijskem Koroškem, slovenskem maše v Milanu že 50 let

Pred 150 leti je bila ustanovljena kongregacija Šolskih sester svetega Frančiška Kristusa kralja. Že skoraj 130 let oblikujejo narodno, cerkveno in družbeno podobo avstrijske Koroške. Od tega 110 let vodijo konvent oz. samostan v Št. Petru pri Št. Jakobu v dolini Rož. Tako spremljajo generacije mladih na poti izobraževanja in odraščanja. Danes je v konventu poleg vrtca enoletna Strokovna gospodarska šola in petletna Višja šola za gospodarske poklice. Obiskali smo jih z našim mikrofonom. Slišali ste še o prizanju za pliberškega dekana Ivana Olipa, o obisku ministra Česnika v Celovcu, napoved 1. konference slovenskih računovodij, revizorjev in davčnih svetovalcev iz sveta in Slovenije ter o 50-letnici slovenskih maš v Milanu.

110 let šolskih sester na avstrijskem Koroškem, slovenskem maše v Milanu že 50 let

Pred 150 leti je bila ustanovljena kongregacija Šolskih sester svetega Frančiška Kristusa kralja. Že skoraj 130 let oblikujejo narodno, cerkveno in družbeno podobo avstrijske Koroške. Od tega 110 let vodijo konvent oz. samostan v Št. Petru pri Št. Jakobu v dolini Rož. Tako spremljajo generacije mladih na poti izobraževanja in odraščanja. Danes je v konventu poleg vrtca enoletna Strokovna gospodarska šola in petletna Višja šola za gospodarske poklice. Obiskali smo jih z našim mikrofonom. Slišali ste še o prizanju za pliberškega dekana Ivana Olipa, o obisku ministra Česnika v Celovcu, napoved 1. konference slovenskih računovodij, revizorjev in davčnih svetovalcev iz sveta in Slovenije ter o 50-letnici slovenskih maš v Milanu.

inforojakikulturašolstvo

Slovencem po svetu in domovini

110 let šolskih sester na avstrijskem Koroškem, slovenskem maše v Milanu že 50 let
Pred 150 leti je bila ustanovljena kongregacija Šolskih sester svetega Frančiška Kristusa kralja. Že skoraj 130 let oblikujejo narodno, cerkveno in družbeno podobo avstrijske Koroške. Od tega 110 let vodijo konvent oz. samostan v Št. Petru pri Št. Jakobu v dolini Rož. Tako spremljajo generacije mladih na poti izobraževanja in odraščanja. Danes je v konventu poleg vrtca enoletna Strokovna gospodarska šola in petletna Višja šola za gospodarske poklice. Obiskali smo jih z našim mikrofonom. Slišali ste še o prizanju za pliberškega dekana Ivana Olipa, o obisku ministra Česnika v Celovcu, napoved 1. konference slovenskih računovodij, revizorjev in davčnih svetovalcev iz sveta in Slovenije ter o 50-letnici slovenskih maš v Milanu.
VEČ ...|25. 11. 2018
110 let šolskih sester na avstrijskem Koroškem, slovenskem maše v Milanu že 50 let
Pred 150 leti je bila ustanovljena kongregacija Šolskih sester svetega Frančiška Kristusa kralja. Že skoraj 130 let oblikujejo narodno, cerkveno in družbeno podobo avstrijske Koroške. Od tega 110 let vodijo konvent oz. samostan v Št. Petru pri Št. Jakobu v dolini Rož. Tako spremljajo generacije mladih na poti izobraževanja in odraščanja. Danes je v konventu poleg vrtca enoletna Strokovna gospodarska šola in petletna Višja šola za gospodarske poklice. Obiskali smo jih z našim mikrofonom. Slišali ste še o prizanju za pliberškega dekana Ivana Olipa, o obisku ministra Česnika v Celovcu, napoved 1. konference slovenskih računovodij, revizorjev in davčnih svetovalcev iz sveta in Slovenije ter o 50-letnici slovenskih maš v Milanu.

Matjaž Merljak

inforojakikulturašolstvo

Svetovalnica

VEČ ...|16. 11. 2018
Kuhanje za otroke

V oddaji smo se pogovarjali o prehrani otrok v vrtcih in šolah. Gostji sta bila Mari Djurič in Minka Nahtigal.

Kuhanje za otroke

V oddaji smo se pogovarjali o prehrani otrok v vrtcih in šolah. Gostji sta bila Mari Djurič in Minka Nahtigal.

svetovanje

Svetovalnica

Kuhanje za otroke
V oddaji smo se pogovarjali o prehrani otrok v vrtcih in šolah. Gostji sta bila Mari Djurič in Minka Nahtigal.
VEČ ...|16. 11. 2018
Kuhanje za otroke
V oddaji smo se pogovarjali o prehrani otrok v vrtcih in šolah. Gostji sta bila Mari Djurič in Minka Nahtigal.

Tanja Dominko

svetovanje

Komentar tedna

VEČ ...|16. 11. 2018
Šola za župane in svetnike

Dr. Ivan Štuhec komentira prihajajoče lokalne volitve 2018.

Šola za župane in svetnike

Dr. Ivan Štuhec komentira prihajajoče lokalne volitve 2018.

družbapolitikakomentar

Komentar tedna

Šola za župane in svetnike
Dr. Ivan Štuhec komentira prihajajoče lokalne volitve 2018.
VEČ ...|16. 11. 2018
Šola za župane in svetnike
Dr. Ivan Štuhec komentira prihajajoče lokalne volitve 2018.

Radio Ognjišče

družbapolitikakomentar

Gradimo odprto družbo

VEČ ...|21. 10. 2018
Begunske razmere v Zambiji

Na misijonsko nedeljo je bil naš gost pater Stanko Rozman, ki je slovenski misijonar že 45 let. Najprej je deloval v Zambiji, potem 13 let v Malaviju, pred tremi leti ga je predstojnik spet poslal nazaj v Zambijo, v župnijo Mumba, ki je velika kot Slovenija, kjer je kaplan. Pri župnijskem delu ugotavlja, da se domača Cerkev osamosvaja, da je domačih duhovnikom vse več ... Glavno delo je pastoralno, maševanje, podeljevanje zakramentov, obisk bolnikov, pomoč pri katehizaciji, obiski po zaporih in šolah. Podeželje je še vedno zaostalo in potrebno pomoči. V oddaji je govoril o stanju beguncev v tej afriški državi in o tem kako bi lahko Republika Slovenija pomagala afriški celini.

Begunske razmere v Zambiji

Na misijonsko nedeljo je bil naš gost pater Stanko Rozman, ki je slovenski misijonar že 45 let. Najprej je deloval v Zambiji, potem 13 let v Malaviju, pred tremi leti ga je predstojnik spet poslal nazaj v Zambijo, v župnijo Mumba, ki je velika kot Slovenija, kjer je kaplan. Pri župnijskem delu ugotavlja, da se domača Cerkev osamosvaja, da je domačih duhovnikom vse več ... Glavno delo je pastoralno, maševanje, podeljevanje zakramentov, obisk bolnikov, pomoč pri katehizaciji, obiski po zaporih in šolah. Podeželje je še vedno zaostalo in potrebno pomoči. V oddaji je govoril o stanju beguncev v tej afriški državi in o tem kako bi lahko Republika Slovenija pomagala afriški celini.

infobeguncijrs

Gradimo odprto družbo

Begunske razmere v Zambiji
Na misijonsko nedeljo je bil naš gost pater Stanko Rozman, ki je slovenski misijonar že 45 let. Najprej je deloval v Zambiji, potem 13 let v Malaviju, pred tremi leti ga je predstojnik spet poslal nazaj v Zambijo, v župnijo Mumba, ki je velika kot Slovenija, kjer je kaplan. Pri župnijskem delu ugotavlja, da se domača Cerkev osamosvaja, da je domačih duhovnikom vse več ... Glavno delo je pastoralno, maševanje, podeljevanje zakramentov, obisk bolnikov, pomoč pri katehizaciji, obiski po zaporih in šolah. Podeželje je še vedno zaostalo in potrebno pomoči. V oddaji je govoril o stanju beguncev v tej afriški državi in o tem kako bi lahko Republika Slovenija pomagala afriški celini.
VEČ ...|21. 10. 2018
Begunske razmere v Zambiji
Na misijonsko nedeljo je bil naš gost pater Stanko Rozman, ki je slovenski misijonar že 45 let. Najprej je deloval v Zambiji, potem 13 let v Malaviju, pred tremi leti ga je predstojnik spet poslal nazaj v Zambijo, v župnijo Mumba, ki je velika kot Slovenija, kjer je kaplan. Pri župnijskem delu ugotavlja, da se domača Cerkev osamosvaja, da je domačih duhovnikom vse več ... Glavno delo je pastoralno, maševanje, podeljevanje zakramentov, obisk bolnikov, pomoč pri katehizaciji, obiski po zaporih in šolah. Podeželje je še vedno zaostalo in potrebno pomoči. V oddaji je govoril o stanju beguncev v tej afriški državi in o tem kako bi lahko Republika Slovenija pomagala afriški celini.

Matjaž Merljak

infobeguncijrs

Pojdite in učite

VEČ ...|14. 10. 2018
Misijon v osrčju Albanije in pomoč Karitas

Na terenskem obisku mesta Gramsh in okoliških hribovskih vasi je nastalo veliko vtisov in posnetkov. Sestre usmiljenke v mestu vodijo misijon in pomagajo najrevnejšim tudi s pomočjo darovalcev iz Slovenije. Videli smo, kako se ta pomoč konkretno uporabi (prenova kopalnice, hrana, pomoč otrokom, šolanje...). Spregovorile so s. Vida Gerkman in s. Mira Berisha, pa tudi študentka medicine Elisa Baci iz Gramsha.

Misijon v osrčju Albanije in pomoč Karitas

Na terenskem obisku mesta Gramsh in okoliških hribovskih vasi je nastalo veliko vtisov in posnetkov. Sestre usmiljenke v mestu vodijo misijon in pomagajo najrevnejšim tudi s pomočjo darovalcev iz Slovenije. Videli smo, kako se ta pomoč konkretno uporabi (prenova kopalnice, hrana, pomoč otrokom, šolanje...). Spregovorile so s. Vida Gerkman in s. Mira Berisha, pa tudi študentka medicine Elisa Baci iz Gramsha.

misijonKaritasAlbanijapogovor

Pojdite in učite

Misijon v osrčju Albanije in pomoč Karitas
Na terenskem obisku mesta Gramsh in okoliških hribovskih vasi je nastalo veliko vtisov in posnetkov. Sestre usmiljenke v mestu vodijo misijon in pomagajo najrevnejšim tudi s pomočjo darovalcev iz Slovenije. Videli smo, kako se ta pomoč konkretno uporabi (prenova kopalnice, hrana, pomoč otrokom, šolanje...). Spregovorile so s. Vida Gerkman in s. Mira Berisha, pa tudi študentka medicine Elisa Baci iz Gramsha.
VEČ ...|14. 10. 2018
Misijon v osrčju Albanije in pomoč Karitas
Na terenskem obisku mesta Gramsh in okoliških hribovskih vasi je nastalo veliko vtisov in posnetkov. Sestre usmiljenke v mestu vodijo misijon in pomagajo najrevnejšim tudi s pomočjo darovalcev iz Slovenije. Videli smo, kako se ta pomoč konkretno uporabi (prenova kopalnice, hrana, pomoč otrokom, šolanje...). Spregovorile so s. Vida Gerkman in s. Mira Berisha, pa tudi študentka medicine Elisa Baci iz Gramsha.

Blaž Lesnik

misijonKaritasAlbanijapogovor

Kulturni utrinki

VEČ ...|26. 9. 2018
Henrik Neubauer - Belin baročna opera - glasbena šola Vič

Henrik Neubauer - Belin baročna opera - glasbena šola Vič

kultura

Kulturni utrinki

Henrik Neubauer - Belin baročna opera - glasbena šola Vič
VEČ ...|26. 9. 2018
Henrik Neubauer - Belin baročna opera - glasbena šola Vič

Jože Bartolj

kultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|25. 9. 2018
Rožanceva_nagrada - Kulturna šola - monografija Benjamin Kumprej - Aljažev stolp - Kobariški_muzej

Rožanceva_nagrada - Kulturna šola - monografija Benjamin Kumprej - Aljažev stolp - Kobariški_muzej

kultura

Kulturni utrinki

Rožanceva_nagrada - Kulturna šola - monografija Benjamin Kumprej - Aljažev stolp - Kobariški_muzej
VEČ ...|25. 9. 2018
Rožanceva_nagrada - Kulturna šola - monografija Benjamin Kumprej - Aljažev stolp - Kobariški_muzej

Jože Bartolj

kultura

Iz Betanije

VEČ ...|14. 9. 2018
Kako poteka šola odnosov in odpuščanja?

Program Šole odnosov in odpuščanja je sestavljen iz treh delov: skupinski del obsega dva vikenda (jeseni in spomladi) in srečanja vsake tri tedne za tri ure; Drugi del je domače delo (premišljevanje, molitev...), drža meseca udeležence spodbuja, da večkrat na dan ozavestijo neko svoje ravnanje. Tretja dimenzija je osebno duhovno spremljanje.

Kako poteka šola odnosov in odpuščanja?

Program Šole odnosov in odpuščanja je sestavljen iz treh delov: skupinski del obsega dva vikenda (jeseni in spomladi) in srečanja vsake tri tedne za tri ure; Drugi del je domače delo (premišljevanje, molitev...), drža meseca udeležence spodbuja, da večkrat na dan ozavestijo neko svoje ravnanje. Tretja dimenzija je osebno duhovno spremljanje.

vzgojaodnosiodpuščanje

Iz Betanije

Kako poteka šola odnosov in odpuščanja?
Program Šole odnosov in odpuščanja je sestavljen iz treh delov: skupinski del obsega dva vikenda (jeseni in spomladi) in srečanja vsake tri tedne za tri ure; Drugi del je domače delo (premišljevanje, molitev...), drža meseca udeležence spodbuja, da večkrat na dan ozavestijo neko svoje ravnanje. Tretja dimenzija je osebno duhovno spremljanje.
VEČ ...|14. 9. 2018
Kako poteka šola odnosov in odpuščanja?
Program Šole odnosov in odpuščanja je sestavljen iz treh delov: skupinski del obsega dva vikenda (jeseni in spomladi) in srečanja vsake tri tedne za tri ure; Drugi del je domače delo (premišljevanje, molitev...), drža meseca udeležence spodbuja, da večkrat na dan ozavestijo neko svoje ravnanje. Tretja dimenzija je osebno duhovno spremljanje.

Blaž Lesnik

vzgojaodnosiodpuščanje

Iz Betanije

VEČ ...|5. 9. 2018
Vzgoja in dobrota

Vsebinski poudarek v letošnjem Tednu vzgoje je bil posvečen tudi pomenu dobrote. Sveta Terezija iz Kalkute je za to pravi lik, saj je dobrota žarela iz nje. Pomemben sestavni del zrele osebnosti so tudi danes dobrota, pripravljenost, sočutje... Zato je potrebno vzgajati novo mlado generacijo, ki bodo sestavljali čutečo družbo. Koliko je za to možnosti v naših šolah? O tem sta spregovorila prof. Helena Kregar in p. Silvo Šinkovec.

Vzgoja in dobrota

Vsebinski poudarek v letošnjem Tednu vzgoje je bil posvečen tudi pomenu dobrote. Sveta Terezija iz Kalkute je za to pravi lik, saj je dobrota žarela iz nje. Pomemben sestavni del zrele osebnosti so tudi danes dobrota, pripravljenost, sočutje... Zato je potrebno vzgajati novo mlado generacijo, ki bodo sestavljali čutečo družbo. Koliko je za to možnosti v naših šolah? O tem sta spregovorila prof. Helena Kregar in p. Silvo Šinkovec.

izobraževanjedobrotateden vzgoje

Iz Betanije

Vzgoja in dobrota
Vsebinski poudarek v letošnjem Tednu vzgoje je bil posvečen tudi pomenu dobrote. Sveta Terezija iz Kalkute je za to pravi lik, saj je dobrota žarela iz nje. Pomemben sestavni del zrele osebnosti so tudi danes dobrota, pripravljenost, sočutje... Zato je potrebno vzgajati novo mlado generacijo, ki bodo sestavljali čutečo družbo. Koliko je za to možnosti v naših šolah? O tem sta spregovorila prof. Helena Kregar in p. Silvo Šinkovec.
VEČ ...|5. 9. 2018
Vzgoja in dobrota
Vsebinski poudarek v letošnjem Tednu vzgoje je bil posvečen tudi pomenu dobrote. Sveta Terezija iz Kalkute je za to pravi lik, saj je dobrota žarela iz nje. Pomemben sestavni del zrele osebnosti so tudi danes dobrota, pripravljenost, sočutje... Zato je potrebno vzgajati novo mlado generacijo, ki bodo sestavljali čutečo družbo. Koliko je za to možnosti v naših šolah? O tem sta spregovorila prof. Helena Kregar in p. Silvo Šinkovec.

Nataša Ličen

izobraževanjedobrotateden vzgoje

Komentar tedna

VEČ ...|31. 8. 2018
Naša vzgojna katastrofa

Pred začetkom šolskega leta je dr. Hubert Požarnik razmišljal o vzgojnem vidiku šolskega sistema in konkretni vzgojni nalogi šole, ter realnem stanju v slovenskem šolstvu.

Naša vzgojna katastrofa

Pred začetkom šolskega leta je dr. Hubert Požarnik razmišljal o vzgojnem vidiku šolskega sistema in konkretni vzgojni nalogi šole, ter realnem stanju v slovenskem šolstvu.

družbaotrocimladiizobraževanjevzgojašola

Komentar tedna

Naša vzgojna katastrofa
Pred začetkom šolskega leta je dr. Hubert Požarnik razmišljal o vzgojnem vidiku šolskega sistema in konkretni vzgojni nalogi šole, ter realnem stanju v slovenskem šolstvu.
VEČ ...|31. 8. 2018
Naša vzgojna katastrofa
Pred začetkom šolskega leta je dr. Hubert Požarnik razmišljal o vzgojnem vidiku šolskega sistema in konkretni vzgojni nalogi šole, ter realnem stanju v slovenskem šolstvu.

Dr. Hubert Požarnik

družbaotrocimladiizobraževanjevzgojašola

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|28. 8. 2018
40 let neokatehumenske skupnosti, Katehetsko pastoralna šola

Neokatehumenska skupnost je v Sloveniji prisotna že 40 let, za svoj obstoj in duhovne sadove pa se bo zahvalila na slovesni evharistiji, ki bo v škofovih zavodih 1. septembra. V oddaji smo gostili tudi dr. Julko Nežič. Predstavila nam je Katehetsko pastoralno šolo.

40 let neokatehumenske skupnosti, Katehetsko pastoralna šola

Neokatehumenska skupnost je v Sloveniji prisotna že 40 let, za svoj obstoj in duhovne sadove pa se bo zahvalila na slovesni evharistiji, ki bo v škofovih zavodih 1. septembra. V oddaji smo gostili tudi dr. Julko Nežič. Predstavila nam je Katehetsko pastoralno šolo.

infocerkev

Utrip Cerkve v Sloveniji

40 let neokatehumenske skupnosti, Katehetsko pastoralna šola
Neokatehumenska skupnost je v Sloveniji prisotna že 40 let, za svoj obstoj in duhovne sadove pa se bo zahvalila na slovesni evharistiji, ki bo v škofovih zavodih 1. septembra. V oddaji smo gostili tudi dr. Julko Nežič. Predstavila nam je Katehetsko pastoralno šolo.
VEČ ...|28. 8. 2018
40 let neokatehumenske skupnosti, Katehetsko pastoralna šola
Neokatehumenska skupnost je v Sloveniji prisotna že 40 let, za svoj obstoj in duhovne sadove pa se bo zahvalila na slovesni evharistiji, ki bo v škofovih zavodih 1. septembra. V oddaji smo gostili tudi dr. Julko Nežič. Predstavila nam je Katehetsko pastoralno šolo.

Matjaž MerljakPetra Stopar

infocerkev

Svetovalnica

VEČ ...|10. 8. 2018
Začetek šole

Razmišljali smo o začetku novega šolskega leta. Za nekatere bo čisto običajno leto, za druge pa prestop iz vrtca v šolo, iz razredne na predmetno stopnjo, iz osnovne v srednjo šolo in mogoče na fakulteto. Začetki so težki, to vedo tudi naše sogovrnice, a če jim boste prisluhnili, utegnete ujeti kakšen dober nasvet. Z nami so bile: Saša Boštjančič, ki je prestavila izkušnjo svoje hčerke, vodja svetovalnice.si in socialna pedagoginja Melita Kuhar ter vodja kariernega središča Ljubljana Aleksandra Igličar Čepon.

Začetek šole

Razmišljali smo o začetku novega šolskega leta. Za nekatere bo čisto običajno leto, za druge pa prestop iz vrtca v šolo, iz razredne na predmetno stopnjo, iz osnovne v srednjo šolo in mogoče na fakulteto. Začetki so težki, to vedo tudi naše sogovrnice, a če jim boste prisluhnili, utegnete ujeti kakšen dober nasvet. Z nami so bile: Saša Boštjančič, ki je prestavila izkušnjo svoje hčerke, vodja svetovalnice.si in socialna pedagoginja Melita Kuhar ter vodja kariernega središča Ljubljana Aleksandra Igličar Čepon.

svetovanjeotrocišolanjestarši

Svetovalnica

Začetek šole
Razmišljali smo o začetku novega šolskega leta. Za nekatere bo čisto običajno leto, za druge pa prestop iz vrtca v šolo, iz razredne na predmetno stopnjo, iz osnovne v srednjo šolo in mogoče na fakulteto. Začetki so težki, to vedo tudi naše sogovrnice, a če jim boste prisluhnili, utegnete ujeti kakšen dober nasvet. Z nami so bile: Saša Boštjančič, ki je prestavila izkušnjo svoje hčerke, vodja svetovalnice.si in socialna pedagoginja Melita Kuhar ter vodja kariernega središča Ljubljana Aleksandra Igličar Čepon.
VEČ ...|10. 8. 2018
Začetek šole
Razmišljali smo o začetku novega šolskega leta. Za nekatere bo čisto običajno leto, za druge pa prestop iz vrtca v šolo, iz razredne na predmetno stopnjo, iz osnovne v srednjo šolo in mogoče na fakulteto. Začetki so težki, to vedo tudi naše sogovrnice, a če jim boste prisluhnili, utegnete ujeti kakšen dober nasvet. Z nami so bile: Saša Boštjančič, ki je prestavila izkušnjo svoje hčerke, vodja svetovalnice.si in socialna pedagoginja Melita Kuhar ter vodja kariernega središča Ljubljana Aleksandra Igličar Čepon.

Mateja Feltrin Novljan

svetovanjeotrocišolanjestarši

Svetovalnica

VEČ ...|7. 8. 2018
Vloga skavtov pri razvoju otrok

V Svetovalnico smo tokrat povabili Anžeta Majdiča in Katjo Černelič, govorili pa smo o njuni poti kot skavta in gasilca. Zanimalo nas je, kako te dejavnosti, če se jih udeležijo otroci, vplivajo nanje, kakšna šola je to za naprej.

Vloga skavtov pri razvoju otrok

V Svetovalnico smo tokrat povabili Anžeta Majdiča in Katjo Černelič, govorili pa smo o njuni poti kot skavta in gasilca. Zanimalo nas je, kako te dejavnosti, če se jih udeležijo otroci, vplivajo nanje, kakšna šola je to za naprej.

družbamladinarava

Svetovalnica

Vloga skavtov pri razvoju otrok
V Svetovalnico smo tokrat povabili Anžeta Majdiča in Katjo Černelič, govorili pa smo o njuni poti kot skavta in gasilca. Zanimalo nas je, kako te dejavnosti, če se jih udeležijo otroci, vplivajo nanje, kakšna šola je to za naprej.
VEČ ...|7. 8. 2018
Vloga skavtov pri razvoju otrok
V Svetovalnico smo tokrat povabili Anžeta Majdiča in Katjo Černelič, govorili pa smo o njuni poti kot skavta in gasilca. Zanimalo nas je, kako te dejavnosti, če se jih udeležijo otroci, vplivajo nanje, kakšna šola je to za naprej.

Tanja Dominko

družbamladinarava

Kolokvij

VEČ ...|27. 7. 2018
Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti, program Na pragu upanja

Ukvarjanje z naravo osrečuje mnoge mlade. Zakaj, so pripovedovali dijaki in študentje Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti. V drugem delu oddaje pa jezuit p. Tomaž Mikuž predstavlja program za žrtve zlorab Na pragu upanja.

Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti, program Na pragu upanja

Ukvarjanje z naravo osrečuje mnoge mlade. Zakaj, so pripovedovali dijaki in študentje Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti. V drugem delu oddaje pa jezuit p. Tomaž Mikuž predstavlja program za žrtve zlorab Na pragu upanja.

duhovnostmladipogovorsvetovanje

Kolokvij

Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti, program Na pragu upanja
Ukvarjanje z naravo osrečuje mnoge mlade. Zakaj, so pripovedovali dijaki in študentje Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti. V drugem delu oddaje pa jezuit p. Tomaž Mikuž predstavlja program za žrtve zlorab Na pragu upanja.
VEČ ...|27. 7. 2018
Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti, program Na pragu upanja
Ukvarjanje z naravo osrečuje mnoge mlade. Zakaj, so pripovedovali dijaki in študentje Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti. V drugem delu oddaje pa jezuit p. Tomaž Mikuž predstavlja program za žrtve zlorab Na pragu upanja.

Marjan Bunič

duhovnostmladipogovorsvetovanje

Pogovor o

VEČ ...|18. 7. 2018
So joga, homeopatija in bioenergija združljive s krščanstvom?

V prelomnih časih, kot so tudi današnji, se ljudje zatekamo v iskanje različnih odgovorov. Najbolj privlačni so instant odgovori, ki ponujajo takojšnje rešitve. Žal pa nas ne pripeljejo tja, kamor si želimo, ampak nas še bolj oddaljijo od bistva življenja. Tudi kristjani se včasih, predvsem v stiskah zaradi bolezni ali drugih težav, obračamo na te rešitve, obenem pa se premalo zavedamo, da nas pravzaprav oddaljujejo od naše vere. Družba sama nas sicer k temu spodbuja; dovolj je prižgati televizijo in v dopoldanskem času bomo videli, kako cveti dejavnost vedeževanja. Po šolah pa je že povsem normalno, da ponujajo tudi jogo. Kako je s tem in v kakšne pasti sodobne družbe se lahko ujamemo, smo se pogovarjali s teologom Boštjanom Harijem, ki raziskuje ta mejna področja.

So joga, homeopatija in bioenergija združljive s krščanstvom?

V prelomnih časih, kot so tudi današnji, se ljudje zatekamo v iskanje različnih odgovorov. Najbolj privlačni so instant odgovori, ki ponujajo takojšnje rešitve. Žal pa nas ne pripeljejo tja, kamor si želimo, ampak nas še bolj oddaljijo od bistva življenja. Tudi kristjani se včasih, predvsem v stiskah zaradi bolezni ali drugih težav, obračamo na te rešitve, obenem pa se premalo zavedamo, da nas pravzaprav oddaljujejo od naše vere. Družba sama nas sicer k temu spodbuja; dovolj je prižgati televizijo in v dopoldanskem času bomo videli, kako cveti dejavnost vedeževanja. Po šolah pa je že povsem normalno, da ponujajo tudi jogo. Kako je s tem in v kakšne pasti sodobne družbe se lahko ujamemo, smo se pogovarjali s teologom Boštjanom Harijem, ki raziskuje ta mejna področja.

družbaduhovnostpogovor

Pogovor o

So joga, homeopatija in bioenergija združljive s krščanstvom?
V prelomnih časih, kot so tudi današnji, se ljudje zatekamo v iskanje različnih odgovorov. Najbolj privlačni so instant odgovori, ki ponujajo takojšnje rešitve. Žal pa nas ne pripeljejo tja, kamor si želimo, ampak nas še bolj oddaljijo od bistva življenja. Tudi kristjani se včasih, predvsem v stiskah zaradi bolezni ali drugih težav, obračamo na te rešitve, obenem pa se premalo zavedamo, da nas pravzaprav oddaljujejo od naše vere. Družba sama nas sicer k temu spodbuja; dovolj je prižgati televizijo in v dopoldanskem času bomo videli, kako cveti dejavnost vedeževanja. Po šolah pa je že povsem normalno, da ponujajo tudi jogo. Kako je s tem in v kakšne pasti sodobne družbe se lahko ujamemo, smo se pogovarjali s teologom Boštjanom Harijem, ki raziskuje ta mejna področja.
VEČ ...|18. 7. 2018
So joga, homeopatija in bioenergija združljive s krščanstvom?
V prelomnih časih, kot so tudi današnji, se ljudje zatekamo v iskanje različnih odgovorov. Najbolj privlačni so instant odgovori, ki ponujajo takojšnje rešitve. Žal pa nas ne pripeljejo tja, kamor si želimo, ampak nas še bolj oddaljijo od bistva življenja. Tudi kristjani se včasih, predvsem v stiskah zaradi bolezni ali drugih težav, obračamo na te rešitve, obenem pa se premalo zavedamo, da nas pravzaprav oddaljujejo od naše vere. Družba sama nas sicer k temu spodbuja; dovolj je prižgati televizijo in v dopoldanskem času bomo videli, kako cveti dejavnost vedeževanja. Po šolah pa je že povsem normalno, da ponujajo tudi jogo. Kako je s tem in v kakšne pasti sodobne družbe se lahko ujamemo, smo se pogovarjali s teologom Boštjanom Harijem, ki raziskuje ta mejna področja.

Marjana Debevec

družbaduhovnostpogovor

Svetovalnica

VEČ ...|27. 6. 2018
Šolanje na domu

Ste vedeli, da med možnostmi osnovnošolskega izobraževanja obstaja tudi šolanje na domu. Ob tem smo se ustavili v svetovalnici, z nami je bila Gita Mateja de Laat.

Šolanje na domu

Ste vedeli, da med možnostmi osnovnošolskega izobraževanja obstaja tudi šolanje na domu. Ob tem smo se ustavili v svetovalnici, z nami je bila Gita Mateja de Laat.

izobraževanjeotrocivzgoja

Svetovalnica

Šolanje na domu
Ste vedeli, da med možnostmi osnovnošolskega izobraževanja obstaja tudi šolanje na domu. Ob tem smo se ustavili v svetovalnici, z nami je bila Gita Mateja de Laat.
VEČ ...|27. 6. 2018
Šolanje na domu
Ste vedeli, da med možnostmi osnovnošolskega izobraževanja obstaja tudi šolanje na domu. Ob tem smo se ustavili v svetovalnici, z nami je bila Gita Mateja de Laat.

Robert Božič

izobraževanjeotrocivzgoja

Svetovalnica

VEČ ...|18. 6. 2018
Kako otroke zaposliti v počitniškem času?

Prihaja tistih 10 tednov, ki so jih šolarji nestrpno pričakovali že dolgo. Kako organizirati počitniški čas, da bo to tako za otroke kot za starše lep in aktiven čas oddiha? Kdaj so otroci lahko sami doma, koliko časa lahko uporabljajo pametne telefone in kako se z njimi o tem pogovoriti? Svoj pogled je z nami delila ustanoviteljica Family Laba Ivana Gradišnik.

Kako otroke zaposliti v počitniškem času?

Prihaja tistih 10 tednov, ki so jih šolarji nestrpno pričakovali že dolgo. Kako organizirati počitniški čas, da bo to tako za otroke kot za starše lep in aktiven čas oddiha? Kdaj so otroci lahko sami doma, koliko časa lahko uporabljajo pametne telefone in kako se z njimi o tem pogovoriti? Svoj pogled je z nami delila ustanoviteljica Family Laba Ivana Gradišnik.

mladiotrocivzgoja

Svetovalnica

Kako otroke zaposliti v počitniškem času?
Prihaja tistih 10 tednov, ki so jih šolarji nestrpno pričakovali že dolgo. Kako organizirati počitniški čas, da bo to tako za otroke kot za starše lep in aktiven čas oddiha? Kdaj so otroci lahko sami doma, koliko časa lahko uporabljajo pametne telefone in kako se z njimi o tem pogovoriti? Svoj pogled je z nami delila ustanoviteljica Family Laba Ivana Gradišnik.
VEČ ...|18. 6. 2018
Kako otroke zaposliti v počitniškem času?
Prihaja tistih 10 tednov, ki so jih šolarji nestrpno pričakovali že dolgo. Kako organizirati počitniški čas, da bo to tako za otroke kot za starše lep in aktiven čas oddiha? Kdaj so otroci lahko sami doma, koliko časa lahko uporabljajo pametne telefone in kako se z njimi o tem pogovoriti? Svoj pogled je z nami delila ustanoviteljica Family Laba Ivana Gradišnik.

Blaž Lesnik

mladiotrocivzgoja

Pogovor o

VEČ ...|13. 6. 2018
LGBT ideologija v popularni kulturi

Medtem ko Filozofska fakulteta želi ženski spol narediti za nevtralnega, Amnesty International pa po šolah propagira teorijo spola, LGBT-jevska ideologija vse pogosteje prikrito in odkrito prihaja prek knjig, filmov, risank in glasbe. O tem so spregovorili mag. Mojca Belcl Magdič, Gregor Čušin in Tomaž Sokol.

LGBT ideologija v popularni kulturi

Medtem ko Filozofska fakulteta želi ženski spol narediti za nevtralnega, Amnesty International pa po šolah propagira teorijo spola, LGBT-jevska ideologija vse pogosteje prikrito in odkrito prihaja prek knjig, filmov, risank in glasbe. O tem so spregovorili mag. Mojca Belcl Magdič, Gregor Čušin in Tomaž Sokol.

vzgoja

Pogovor o

LGBT ideologija v popularni kulturi
Medtem ko Filozofska fakulteta želi ženski spol narediti za nevtralnega, Amnesty International pa po šolah propagira teorijo spola, LGBT-jevska ideologija vse pogosteje prikrito in odkrito prihaja prek knjig, filmov, risank in glasbe. O tem so spregovorili mag. Mojca Belcl Magdič, Gregor Čušin in Tomaž Sokol.
VEČ ...|13. 6. 2018
LGBT ideologija v popularni kulturi
Medtem ko Filozofska fakulteta želi ženski spol narediti za nevtralnega, Amnesty International pa po šolah propagira teorijo spola, LGBT-jevska ideologija vse pogosteje prikrito in odkrito prihaja prek knjig, filmov, risank in glasbe. O tem so spregovorili mag. Mojca Belcl Magdič, Gregor Čušin in Tomaž Sokol.

Marta Jerebič

vzgoja

Kmetijska oddaja

VEČ ...|20. 5. 2018
Pavel Zdešar: Rojstvo ideje o Svetovnem dnevu čebel

Ta praznik je pomemben kot gibanje in ne samo kot ideja. Po celem svetu bodo mediji vsako leto objavili, da na predlog države Slovenije praznujemo ta dan, naslednji rodovi in mladi v šolah bodo na čebele, na biodiverziteto pa na selekcijo v naravi, na čisto okolje, gledali tudi iz tega gledišča je dodal Zdešar in čestital aktualnemu predsedniku Noču, kmetijskemu ministru Židanu in vsej veliki skupini ljudi, ki se je več let trudila za ta cilj. Presrečen sem, da se je to zgodilo, čestitam izvajalcem, ki so naredili za slovenstvo eno res lepo delo, ki več pomeni, kot si zdajle sploh predstavljamo. Vsi vemo, kako zdaj živimo, v kakšnem okolju, kako se borimo za hrano, kaj se v svetu vse dogaja in mislim da je to en dogodek v slovenski zgodovini, delček tega, kar je rekel Trubar: Stati in obstati!

Pavel Zdešar: Rojstvo ideje o Svetovnem dnevu čebel

Ta praznik je pomemben kot gibanje in ne samo kot ideja. Po celem svetu bodo mediji vsako leto objavili, da na predlog države Slovenije praznujemo ta dan, naslednji rodovi in mladi v šolah bodo na čebele, na biodiverziteto pa na selekcijo v naravi, na čisto okolje, gledali tudi iz tega gledišča je dodal Zdešar in čestital aktualnemu predsedniku Noču, kmetijskemu ministru Židanu in vsej veliki skupini ljudi, ki se je več let trudila za ta cilj. Presrečen sem, da se je to zgodilo, čestitam izvajalcem, ki so naredili za slovenstvo eno res lepo delo, ki več pomeni, kot si zdajle sploh predstavljamo. Vsi vemo, kako zdaj živimo, v kakšnem okolju, kako se borimo za hrano, kaj se v svetu vse dogaja in mislim da je to en dogodek v slovenski zgodovini, delček tega, kar je rekel Trubar: Stati in obstati!

čebelesvetovni dan čebelpavel zdešar

Kmetijska oddaja

Pavel Zdešar: Rojstvo ideje o Svetovnem dnevu čebel
Ta praznik je pomemben kot gibanje in ne samo kot ideja. Po celem svetu bodo mediji vsako leto objavili, da na predlog države Slovenije praznujemo ta dan, naslednji rodovi in mladi v šolah bodo na čebele, na biodiverziteto pa na selekcijo v naravi, na čisto okolje, gledali tudi iz tega gledišča je dodal Zdešar in čestital aktualnemu predsedniku Noču, kmetijskemu ministru Židanu in vsej veliki skupini ljudi, ki se je več let trudila za ta cilj. Presrečen sem, da se je to zgodilo, čestitam izvajalcem, ki so naredili za slovenstvo eno res lepo delo, ki več pomeni, kot si zdajle sploh predstavljamo. Vsi vemo, kako zdaj živimo, v kakšnem okolju, kako se borimo za hrano, kaj se v svetu vse dogaja in mislim da je to en dogodek v slovenski zgodovini, delček tega, kar je rekel Trubar: Stati in obstati!
VEČ ...|20. 5. 2018
Pavel Zdešar: Rojstvo ideje o Svetovnem dnevu čebel
Ta praznik je pomemben kot gibanje in ne samo kot ideja. Po celem svetu bodo mediji vsako leto objavili, da na predlog države Slovenije praznujemo ta dan, naslednji rodovi in mladi v šolah bodo na čebele, na biodiverziteto pa na selekcijo v naravi, na čisto okolje, gledali tudi iz tega gledišča je dodal Zdešar in čestital aktualnemu predsedniku Noču, kmetijskemu ministru Židanu in vsej veliki skupini ljudi, ki se je več let trudila za ta cilj. Presrečen sem, da se je to zgodilo, čestitam izvajalcem, ki so naredili za slovenstvo eno res lepo delo, ki več pomeni, kot si zdajle sploh predstavljamo. Vsi vemo, kako zdaj živimo, v kakšnem okolju, kako se borimo za hrano, kaj se v svetu vse dogaja in mislim da je to en dogodek v slovenski zgodovini, delček tega, kar je rekel Trubar: Stati in obstati!

Robert Božič

čebelesvetovni dan čebelpavel zdešar

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|15. 4. 2018
16. Koroški kulturni dnevi

O začetku pouka v slovenskih šolah v Buenos Airesa, novice iz Clevelanda, v Ljubljani se bodo začeli 16. Koroški kulturni dnevi.

16. Koroški kulturni dnevi

O začetku pouka v slovenskih šolah v Buenos Airesa, novice iz Clevelanda, v Ljubljani se bodo začeli 16. Koroški kulturni dnevi.

info

Slovencem po svetu in domovini

16. Koroški kulturni dnevi
O začetku pouka v slovenskih šolah v Buenos Airesa, novice iz Clevelanda, v Ljubljani se bodo začeli 16. Koroški kulturni dnevi.
VEČ ...|15. 4. 2018
16. Koroški kulturni dnevi
O začetku pouka v slovenskih šolah v Buenos Airesa, novice iz Clevelanda, v Ljubljani se bodo začeli 16. Koroški kulturni dnevi.

Matjaž Merljak

info

Priporočamo
|
Aktualno

Duhovna misel

VEČ ...|23. 8. 2019
Ena sama zapoved_ ljubi!

Učenik, katera je največja zapoved v postavi? Jezus mu je odgovoril: Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in vso dušo in vsem mišljenjem. To je največja in prva zapoved. Druga pa je njej enaka: Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe. (Mt 22, 36-39)

Ena sama zapoved_ ljubi!

Učenik, katera je največja zapoved v postavi? Jezus mu je odgovoril: Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in vso dušo in vsem mišljenjem. To je največja in prva zapoved. Druga pa je njej enaka: Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe. (Mt 22, 36-39)

Gregor Čušin

duhovnost

Globine

VEČ ...|13. 8. 2019
Moralni teolog Gabriel Kavčič o zlu

Vsi vemo, da v našem svetu »nekaj ne štima«, da bi naš svet lahko bil boljši, kot je. To pred nas postavlja vprašanje zla, slabega v svetu. In hkrati nas sprašuje, kako še lahko verujemo v dobrega, vsemogočnega Boga. O zlu kot fenomenu, o njegovih vrstah in o tem, kakšen odgovor nanj daje krščanstvo, bomo govorili v tokratni oddaji Globine.

Moralni teolog Gabriel Kavčič o zlu

Vsi vemo, da v našem svetu »nekaj ne štima«, da bi naš svet lahko bil boljši, kot je. To pred nas postavlja vprašanje zla, slabega v svetu. In hkrati nas sprašuje, kako še lahko verujemo v dobrega, vsemogočnega Boga. O zlu kot fenomenu, o njegovih vrstah in o tem, kakšen odgovor nanj daje krščanstvo, bomo govorili v tokratni oddaji Globine.

Blaž Lesnik

duhovnostzlo

Svetovalnica

VEČ ...|23. 8. 2019
Kaj jesti?

Naučimo se jesti še z glavo! To je eno od pomembnejših vodil strokovnjalkinje za prehrano, dietetičarke Katje Simić, ki priporoča in uči slabe razvade obrniti v dobre. Brez odpovedovanja! In, naredimo to postopoma. V pogovoru za naš radio je opisala tudi spremembe v prehrambeni piramidi.

Kaj jesti?

Naučimo se jesti še z glavo! To je eno od pomembnejših vodil strokovnjalkinje za prehrano, dietetičarke Katje Simić, ki priporoča in uči slabe razvade obrniti v dobre. Brez odpovedovanja! In, naredimo to postopoma. V pogovoru za naš radio je opisala tudi spremembe v prehrambeni piramidi.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjepogovorsvetovanjezdravstvo

Komentar tedna

VEČ ...|23. 8. 2019
Vsak otrok je dar

V naše kraje preko spletnih medijev prihajajo novice o delovanju za življenje, ki ga izvajajo v ZDA mnoge organizacije in posamezniki, ki verjamejo, da je človek človek vse od spočetja naprej in potemtakem vreden zaščite, nege in ljubezni. V zadnjih letih, sploh odkar imajo predsednika, ki sebe označuje kot pripadnika gibanja za življenje, se najbolj zavzemajo za zaustavitev dotoka denarja davkoplačevalcev za namen izvajanja splava. V ZDA je najvidnejši podpornik splava veriga klinik, ki se imenuje Planned parenthood. V slovenščini to pomeni Načrtovano starševstvo, kar je precej ironično ime za organizacijo, ki večino denarja za svoje delovanje prejme od uničevanja potomcev.

Vsak otrok je dar

V naše kraje preko spletnih medijev prihajajo novice o delovanju za življenje, ki ga izvajajo v ZDA mnoge organizacije in posamezniki, ki verjamejo, da je človek človek vse od spočetja naprej in potemtakem vreden zaščite, nege in ljubezni. V zadnjih letih, sploh odkar imajo predsednika, ki sebe označuje kot pripadnika gibanja za življenje, se najbolj zavzemajo za zaustavitev dotoka denarja davkoplačevalcev za namen izvajanja splava. V ZDA je najvidnejši podpornik splava veriga klinik, ki se imenuje Planned parenthood. V slovenščini to pomeni Načrtovano starševstvo, kar je precej ironično ime za organizacijo, ki večino denarja za svoje delovanje prejme od uničevanja potomcev.

Katarina Nzobandora

komentar

Za življenje

VEČ ...|10. 8. 2019
Samo-prevare?

Alenka Rebula, psihologinja, pesnica, pisateljica, publicistka, predavateljica je v oddaje Za življenje, za danes in jutri vnesla ženski pogled na življenje, predvsem na odnose v njem. Slediti sebi, si biti zvest, širiti ljubezen do sebe in drugih, biti občutljiv za sporočila narave, ki nas obkroža in vabi v svoje naročje, je le nekaj tehtnih spodbud v pogovorih z njo. V oddaji smo posebej izpostavili prevare, tudi samo-prevare, v katere se pogosto ujamemo, ne da bi se tega zavedali.

Samo-prevare?

Alenka Rebula, psihologinja, pesnica, pisateljica, publicistka, predavateljica je v oddaje Za življenje, za danes in jutri vnesla ženski pogled na življenje, predvsem na odnose v njem. Slediti sebi, si biti zvest, širiti ljubezen do sebe in drugih, biti občutljiv za sporočila narave, ki nas obkroža in vabi v svoje naročje, je le nekaj tehtnih spodbud v pogovorih z njo. V oddaji smo posebej izpostavili prevare, tudi samo-prevare, v katere se pogosto ujamemo, ne da bi se tega zavedali.

Nataša Ličen

duhovnostdružbaizobraževanjekulturaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Kulturni utrinki

VEČ ...|23. 8. 2019
Sinji vrh - Koncert Prevalje - Spominska razstava Veselka Šorli Puc

Za danes sem prihranil še pogovore s tremi umetniki, ki so koloniji dali mednarodni pečat. Noriaki Sangawa, Nikola Markovič in Nikolaj Mašukov so slikarji, ki prihajajo iz Japonske, Srbije in Rusije. Danes v petek, 23. avgusta ob 19. uri bo v farni cerkvi na Prevaljah, koncert orgelske in violinske glasbe z umetniki iz St. Peterburga in Ljubljane.Odprtje spominske razstave akademske slikarke Veselke Šorli Puc bo v soboto, 24. avgusta, ob 17. uri v cerkvi Device Marije v Bovcu.

Sinji vrh - Koncert Prevalje - Spominska razstava Veselka Šorli Puc

Za danes sem prihranil še pogovore s tremi umetniki, ki so koloniji dali mednarodni pečat. Noriaki Sangawa, Nikola Markovič in Nikolaj Mašukov so slikarji, ki prihajajo iz Japonske, Srbije in Rusije. Danes v petek, 23. avgusta ob 19. uri bo v farni cerkvi na Prevaljah, koncert orgelske in violinske glasbe z umetniki iz St. Peterburga in Ljubljane.Odprtje spominske razstave akademske slikarke Veselke Šorli Puc bo v soboto, 24. avgusta, ob 17. uri v cerkvi Device Marije v Bovcu.

Jože Bartolj

kulturaNoriaki SangawaNikola MarkovićNikolaj Mašukov

Komentar tedna

VEČ ...|23. 8. 2019
Vsak otrok je dar

V naše kraje preko spletnih medijev prihajajo novice o delovanju za življenje, ki ga izvajajo v ZDA mnoge organizacije in posamezniki, ki verjamejo, da je človek človek vse od spočetja naprej in potemtakem vreden zaščite, nege in ljubezni. V zadnjih letih, sploh odkar imajo predsednika, ki sebe označuje kot pripadnika gibanja za življenje, se najbolj zavzemajo za zaustavitev dotoka denarja davkoplačevalcev za namen izvajanja splava. V ZDA je najvidnejši podpornik splava veriga klinik, ki se imenuje Planned parenthood. V slovenščini to pomeni Načrtovano starševstvo, kar je precej ironično ime za organizacijo, ki večino denarja za svoje delovanje prejme od uničevanja potomcev.

Vsak otrok je dar

V naše kraje preko spletnih medijev prihajajo novice o delovanju za življenje, ki ga izvajajo v ZDA mnoge organizacije in posamezniki, ki verjamejo, da je človek človek vse od spočetja naprej in potemtakem vreden zaščite, nege in ljubezni. V zadnjih letih, sploh odkar imajo predsednika, ki sebe označuje kot pripadnika gibanja za življenje, se najbolj zavzemajo za zaustavitev dotoka denarja davkoplačevalcev za namen izvajanja splava. V ZDA je najvidnejši podpornik splava veriga klinik, ki se imenuje Planned parenthood. V slovenščini to pomeni Načrtovano starševstvo, kar je precej ironično ime za organizacijo, ki večino denarja za svoje delovanje prejme od uničevanja potomcev.

Katarina Nzobandora

komentar

Vabilo na pot

VEČ ...|23. 8. 2019
Vabilo na Uršljo goro

Poleg srečanja PRO na Uršlji gori so se obetali še Malgajev pohod, sprehodite se lahko po Planinskem polju ali pa se odpravite pod vrh Silavca, kjer so postavili nov razgledni stolp.

Vabilo na Uršljo goro

Poleg srečanja PRO na Uršlji gori so se obetali še Malgajev pohod, sprehodite se lahko po Planinskem polju ali pa se odpravite pod vrh Silavca, kjer so postavili nov razgledni stolp.

Blaž Lesnik

narava

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|23. 8. 2019
Jutri se začne sejem AGRA

Jutri bo v Gornji Radgoni odprl svoja vrata letošnji že 57. sejem Agra, na katerem se bo prestavilo 1850 razstavljavcev iz 32 držav, pravi Mateja Jaklič, direktorica komerciale Pomurskega sejma.

Jutri se začne sejem AGRA

Jutri bo v Gornji Radgoni odprl svoja vrata letošnji že 57. sejem Agra, na katerem se bo prestavilo 1850 razstavljavcev iz 32 držav, pravi Mateja Jaklič, direktorica komerciale Pomurskega sejma.

Robert Božič

kmetijstvopolitika

Svetovalnica

VEČ ...|23. 8. 2019
Kaj jesti?

Naučimo se jesti še z glavo! To je eno od pomembnejših vodil strokovnjalkinje za prehrano, dietetičarke Katje Simić, ki priporoča in uči slabe razvade obrniti v dobre. Brez odpovedovanja! In, naredimo to postopoma. V pogovoru za naš radio je opisala tudi spremembe v prehrambeni piramidi.

Kaj jesti?

Naučimo se jesti še z glavo! To je eno od pomembnejših vodil strokovnjalkinje za prehrano, dietetičarke Katje Simić, ki priporoča in uči slabe razvade obrniti v dobre. Brez odpovedovanja! In, naredimo to postopoma. V pogovoru za naš radio je opisala tudi spremembe v prehrambeni piramidi.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjepogovorsvetovanjezdravstvo