Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|15. 2. 2019
Potrošniku mora biti jasno poreklo mesa

Zadruge in Zadružna zveza Slovenije so prepričane, da bi morali narediti več, da bi bilo potrošnikom jasno, kje je izvor mesa in surovin za mesne izdelke, ki jih kupijo ali dobijo na krožnik v restavracijah in šolah in drugih javnih ustanovah. O tem je za tokratno rubriko spregovoril predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk.

Potrošniku mora biti jasno poreklo mesa

Zadruge in Zadružna zveza Slovenije so prepričane, da bi morali narediti več, da bi bilo potrošnikom jasno, kje je izvor mesa in surovin za mesne izdelke, ki jih kupijo ali dobijo na krožnik v restavracijah in šolah in drugih javnih ustanovah. O tem je za tokratno rubriko spregovoril predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk.

Robert Božič

kmetijstvozdravstvoinfo

Minute za kmetijstvo in podeželje

Potrošniku mora biti jasno poreklo mesa

Zadruge in Zadružna zveza Slovenije so prepričane, da bi morali narediti več, da bi bilo potrošnikom jasno, kje je izvor mesa in surovin za mesne izdelke, ki jih kupijo ali dobijo na krožnik v restavracijah in šolah in drugih javnih ustanovah. O tem je za tokratno rubriko spregovoril predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk.

VEČ ...|15. 2. 2019
Potrošniku mora biti jasno poreklo mesa

Zadruge in Zadružna zveza Slovenije so prepričane, da bi morali narediti več, da bi bilo potrošnikom jasno, kje je izvor mesa in surovin za mesne izdelke, ki jih kupijo ali dobijo na krožnik v restavracijah in šolah in drugih javnih ustanovah. O tem je za tokratno rubriko spregovoril predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk.

kmetijstvozdravstvoinfo

kmetijstvozdravstvoinfo

Informativni prispevki

VEČ ...|14. 2. 2019
Predstavitev Šolskega centra Škofja Loka

Šolski center Škofja Loka o utripu na njihovi šoli: učimo se za življenje, učimo se čutiti, oblikovati, obdelovati les (in sebe), razvijamo svojo ustvarjalnost, razvijamo svojo osebnost. V oddaji sta sodelovala Milan Štigl, ravnatelj (ŠC Škofja Loka Srednja šola za lesarstvo) in mag. Mojca Šmelcer, ravnateljica SŠS.

Predstavitev Šolskega centra Škofja Loka

Šolski center Škofja Loka o utripu na njihovi šoli: učimo se za življenje, učimo se čutiti, oblikovati, obdelovati les (in sebe), razvijamo svojo ustvarjalnost, razvijamo svojo osebnost. V oddaji sta sodelovala Milan Štigl, ravnatelj (ŠC Škofja Loka Srednja šola za lesarstvo) in mag. Mojca Šmelcer, ravnateljica SŠS.

Jože Bartolj

mladiizobraževanjeinfo

Informativni prispevki

Predstavitev Šolskega centra Škofja Loka

Šolski center Škofja Loka o utripu na njihovi šoli: učimo se za življenje, učimo se čutiti, oblikovati, obdelovati les (in sebe), razvijamo svojo ustvarjalnost, razvijamo svojo osebnost. V oddaji sta sodelovala Milan Štigl, ravnatelj (ŠC Škofja Loka Srednja šola za lesarstvo) in mag. Mojca Šmelcer, ravnateljica SŠS.

VEČ ...|14. 2. 2019
Predstavitev Šolskega centra Škofja Loka

Šolski center Škofja Loka o utripu na njihovi šoli: učimo se za življenje, učimo se čutiti, oblikovati, obdelovati les (in sebe), razvijamo svojo ustvarjalnost, razvijamo svojo osebnost. V oddaji sta sodelovala Milan Štigl, ravnatelj (ŠC Škofja Loka Srednja šola za lesarstvo) in mag. Mojca Šmelcer, ravnateljica SŠS.

mladiizobraževanjeinfo

mladiizobraževanjeinfo

Informativni prispevki

VEČ ...|14. 2. 2019
Predstavitev Ekonomske šole na Roški

Predstavila se nam je tudi Ekonomska šola na Roški. V oddaji so sodelovali profesorica Zdenka Sušec, Neli Merkužič, Tena Pečaver in Jan Lazič.

Predstavitev Ekonomske šole na Roški

Predstavila se nam je tudi Ekonomska šola na Roški. V oddaji so sodelovali profesorica Zdenka Sušec, Neli Merkužič, Tena Pečaver in Jan Lazič.

Nataša Ličen

mladiizobraževanjeinfo

Informativni prispevki

Predstavitev Ekonomske šole na Roški

Predstavila se nam je tudi Ekonomska šola na Roški. V oddaji so sodelovali profesorica Zdenka Sušec, Neli Merkužič, Tena Pečaver in Jan Lazič.

VEČ ...|14. 2. 2019
Predstavitev Ekonomske šole na Roški

Predstavila se nam je tudi Ekonomska šola na Roški. V oddaji so sodelovali profesorica Zdenka Sušec, Neli Merkužič, Tena Pečaver in Jan Lazič.

mladiizobraževanjeinfo

mladiizobraževanjeinfo

Predstavitev šol

VEČ ...|14. 2. 2019
Predstavitev Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje

Predstavila se nam je Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje – šola za vse, ki ste radovedni, vedoželjni in ustvarjalni. Dijaki pridobivajo splošna in strokovna znanja, ki jih pogosto zelo uspešno pokažejo tudi na številnih tekmovanjih doma in v tujini. Šola je zagotovo mnogim mladim drugi dom, nihče ne ostane neopažen ali prezrt, vsak lahko pokaže svoje zmožnosti.

Predstavitev Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje

Predstavila se nam je Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje – šola za vse, ki ste radovedni, vedoželjni in ustvarjalni. Dijaki pridobivajo splošna in strokovna znanja, ki jih pogosto zelo uspešno pokažejo tudi na številnih tekmovanjih doma in v tujini. Šola je zagotovo mnogim mladim drugi dom, nihče ne ostane neopažen ali prezrt, vsak lahko pokaže svoje zmožnosti.

Alen Salihović

izobraževanjevzgojamladi

Predstavitev šol

Predstavitev Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje

Predstavila se nam je Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje – šola za vse, ki ste radovedni, vedoželjni in ustvarjalni. Dijaki pridobivajo splošna in strokovna znanja, ki jih pogosto zelo uspešno pokažejo tudi na številnih tekmovanjih doma in v tujini. Šola je zagotovo mnogim mladim drugi dom, nihče ne ostane neopažen ali prezrt, vsak lahko pokaže svoje zmožnosti.

VEČ ...|14. 2. 2019
Predstavitev Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje

Predstavila se nam je Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje – šola za vse, ki ste radovedni, vedoželjni in ustvarjalni. Dijaki pridobivajo splošna in strokovna znanja, ki jih pogosto zelo uspešno pokažejo tudi na številnih tekmovanjih doma in v tujini. Šola je zagotovo mnogim mladim drugi dom, nihče ne ostane neopažen ali prezrt, vsak lahko pokaže svoje zmožnosti.

izobraževanjevzgojamladi

izobraževanjevzgojamladi

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|6. 2. 2019
Hrana iz sheme Izbrana kakovost Slovenija naj ima prednost

Delovna skupina za predelavo mesa, ki deluje v okviru upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije je na torkovem sestanku pozvala k javni objavi uvoznikov spornega poljskega govejega mesa. Zadružniki zahtevajo tudi takojšnjo spremembo zakonodaje, ki ureja javna naročila, kjer bi namesto najnižje cene imela prednost kakovost in sodelovanje v shemi izbrana kakovost Slovenija. V sporočilu za javnost, po sestanku omenjene komisije so zapisali, da že dalj časa opozarjajo na uvoz cenejšega govejega mesa iz tujine, ki največkrat pristane v javnih zavodih. Slovenske kmetijske zadruge, ki odkupujejo govedo izključno od slovenskih rejcev, in v večini meso označeno s shemo izbrana kakovost Slovenija, zaradi kriterija najnižje cene, pogosto niso cenovno zanimive za javne zavode, kljub temu, da lahko javni zavodi določen sklop živil nabavijo izven javnega naročila. Tako se v javnih zavodih bolni, ostareli, otroci, šolarji prehranjujejo s cenovno najugodnejšo hrano, ki je lahko vprašljiva glede kakovosti, še opozarjajo v Delovni skupini za predelavo mesa, ki deluje v okviru upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije in predlagajo, da se zakonodaja, ki ureja javno naročanje popravi tako, da bo prednost imela kakovost in ne cena, ali pa se oskrba s hrano v celoti izloči iz sistema javnega naročanja.

Hrana iz sheme Izbrana kakovost Slovenija naj ima prednost

Delovna skupina za predelavo mesa, ki deluje v okviru upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije je na torkovem sestanku pozvala k javni objavi uvoznikov spornega poljskega govejega mesa. Zadružniki zahtevajo tudi takojšnjo spremembo zakonodaje, ki ureja javna naročila, kjer bi namesto najnižje cene imela prednost kakovost in sodelovanje v shemi izbrana kakovost Slovenija. V sporočilu za javnost, po sestanku omenjene komisije so zapisali, da že dalj časa opozarjajo na uvoz cenejšega govejega mesa iz tujine, ki največkrat pristane v javnih zavodih. Slovenske kmetijske zadruge, ki odkupujejo govedo izključno od slovenskih rejcev, in v večini meso označeno s shemo izbrana kakovost Slovenija, zaradi kriterija najnižje cene, pogosto niso cenovno zanimive za javne zavode, kljub temu, da lahko javni zavodi določen sklop živil nabavijo izven javnega naročila. Tako se v javnih zavodih bolni, ostareli, otroci, šolarji prehranjujejo s cenovno najugodnejšo hrano, ki je lahko vprašljiva glede kakovosti, še opozarjajo v Delovni skupini za predelavo mesa, ki deluje v okviru upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije in predlagajo, da se zakonodaja, ki ureja javno naročanje popravi tako, da bo prednost imela kakovost in ne cena, ali pa se oskrba s hrano v celoti izloči iz sistema javnega naročanja.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Hrana iz sheme Izbrana kakovost Slovenija naj ima prednost

Delovna skupina za predelavo mesa, ki deluje v okviru upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije je na torkovem sestanku pozvala k javni objavi uvoznikov spornega poljskega govejega mesa. Zadružniki zahtevajo tudi takojšnjo spremembo zakonodaje, ki ureja javna naročila, kjer bi namesto najnižje cene imela prednost kakovost in sodelovanje v shemi izbrana kakovost Slovenija. V sporočilu za javnost, po sestanku omenjene komisije so zapisali, da že dalj časa opozarjajo na uvoz cenejšega govejega mesa iz tujine, ki največkrat pristane v javnih zavodih. Slovenske kmetijske zadruge, ki odkupujejo govedo izključno od slovenskih rejcev, in v večini meso označeno s shemo izbrana kakovost Slovenija, zaradi kriterija najnižje cene, pogosto niso cenovno zanimive za javne zavode, kljub temu, da lahko javni zavodi določen sklop živil nabavijo izven javnega naročila. Tako se v javnih zavodih bolni, ostareli, otroci, šolarji prehranjujejo s cenovno najugodnejšo hrano, ki je lahko vprašljiva glede kakovosti, še opozarjajo v Delovni skupini za predelavo mesa, ki deluje v okviru upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije in predlagajo, da se zakonodaja, ki ureja javno naročanje popravi tako, da bo prednost imela kakovost in ne cena, ali pa se oskrba s hrano v celoti izloči iz sistema javnega naročanja.

VEČ ...|6. 2. 2019
Hrana iz sheme Izbrana kakovost Slovenija naj ima prednost

Delovna skupina za predelavo mesa, ki deluje v okviru upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije je na torkovem sestanku pozvala k javni objavi uvoznikov spornega poljskega govejega mesa. Zadružniki zahtevajo tudi takojšnjo spremembo zakonodaje, ki ureja javna naročila, kjer bi namesto najnižje cene imela prednost kakovost in sodelovanje v shemi izbrana kakovost Slovenija. V sporočilu za javnost, po sestanku omenjene komisije so zapisali, da že dalj časa opozarjajo na uvoz cenejšega govejega mesa iz tujine, ki največkrat pristane v javnih zavodih. Slovenske kmetijske zadruge, ki odkupujejo govedo izključno od slovenskih rejcev, in v večini meso označeno s shemo izbrana kakovost Slovenija, zaradi kriterija najnižje cene, pogosto niso cenovno zanimive za javne zavode, kljub temu, da lahko javni zavodi določen sklop živil nabavijo izven javnega naročila. Tako se v javnih zavodih bolni, ostareli, otroci, šolarji prehranjujejo s cenovno najugodnejšo hrano, ki je lahko vprašljiva glede kakovosti, še opozarjajo v Delovni skupini za predelavo mesa, ki deluje v okviru upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije in predlagajo, da se zakonodaja, ki ureja javno naročanje popravi tako, da bo prednost imela kakovost in ne cena, ali pa se oskrba s hrano v celoti izloči iz sistema javnega naročanja.

kmetijstvosvetovanje

kmetijstvosvetovanje

Kulturni utrinki

VEČ ...|31. 1. 2019
Nagradi Sinji Ožbolt in prenovi kulturne dediščine - monografija Nataše Golob - razstava Novejše SLO slikarstvo

Nagrado Ksenije Hribar za življenjsko delo bo letos prejela koreografinja, plesalka in plesna pedagoginja Sinja Ožbolt. Partnerji projekta Šola prenove so prvič podelili priznanja njihovim lastnikom za lani izvedeno kakovostno prenovo.Slovenska akademija znanosti in umetnosti ter Arhiv Republike Slovenije sta izdala monografijo, v kateri je umetnostna zgodovinarka dr Nataša Golob popisala srednjeveške rokopise in rokopisne fragmente iz državnega arhiva. V Moderni galeriji bodo drevi ob 20. uri odprli razstavo Čas brez nedolžnosti - novejše slikarstvo v Sloveniji.

Nagradi Sinji Ožbolt in prenovi kulturne dediščine - monografija Nataše Golob - razstava Novejše SLO slikarstvo

Nagrado Ksenije Hribar za življenjsko delo bo letos prejela koreografinja, plesalka in plesna pedagoginja Sinja Ožbolt. Partnerji projekta Šola prenove so prvič podelili priznanja njihovim lastnikom za lani izvedeno kakovostno prenovo.Slovenska akademija znanosti in umetnosti ter Arhiv Republike Slovenije sta izdala monografijo, v kateri je umetnostna zgodovinarka dr Nataša Golob popisala srednjeveške rokopise in rokopisne fragmente iz državnega arhiva. V Moderni galeriji bodo drevi ob 20. uri odprli razstavo Čas brez nedolžnosti - novejše slikarstvo v Sloveniji.

Jože Bartolj

Sinja OžboltNataša GolobŽiva Deunovejše slikarstvo v Sloveniji

Kulturni utrinki

Nagradi Sinji Ožbolt in prenovi kulturne dediščine - monografija Nataše Golob - razstava Novejše SLO slikarstvo

Nagrado Ksenije Hribar za življenjsko delo bo letos prejela koreografinja, plesalka in plesna pedagoginja Sinja Ožbolt. Partnerji projekta Šola prenove so prvič podelili priznanja njihovim lastnikom za lani izvedeno kakovostno prenovo.Slovenska akademija znanosti in umetnosti ter Arhiv Republike Slovenije sta izdala monografijo, v kateri je umetnostna zgodovinarka dr Nataša Golob popisala srednjeveške rokopise in rokopisne fragmente iz državnega arhiva. V Moderni galeriji bodo drevi ob 20. uri odprli razstavo Čas brez nedolžnosti - novejše slikarstvo v Sloveniji.

VEČ ...|31. 1. 2019
Nagradi Sinji Ožbolt in prenovi kulturne dediščine - monografija Nataše Golob - razstava Novejše SLO slikarstvo

Nagrado Ksenije Hribar za življenjsko delo bo letos prejela koreografinja, plesalka in plesna pedagoginja Sinja Ožbolt. Partnerji projekta Šola prenove so prvič podelili priznanja njihovim lastnikom za lani izvedeno kakovostno prenovo.Slovenska akademija znanosti in umetnosti ter Arhiv Republike Slovenije sta izdala monografijo, v kateri je umetnostna zgodovinarka dr Nataša Golob popisala srednjeveške rokopise in rokopisne fragmente iz državnega arhiva. V Moderni galeriji bodo drevi ob 20. uri odprli razstavo Čas brez nedolžnosti - novejše slikarstvo v Sloveniji.

Sinja OžboltNataša GolobŽiva Deunovejše slikarstvo v Sloveniji

Sinja OžboltNataša GolobŽiva Deunovejše slikarstvo v Sloveniji

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 1. 2019
Celjski mladinski center z več prireditvami vabi na volitve v Evropski parlament

Z Evropsko unijo je povezana tudi razstava, ki so jo opoldne odprli V knjižnici v Velenju je na ogled postavljena razstava, ki je povezana z Evropsko unijo. Pripravil jo je Celjski mladinski center, ki pred volitvami v Evropski parlament skrbi tudi za različne razprave in delavnice v srednjih šolah. Pogovarjali smo se z vodjo programov, mednarodne koordinacije in projektov Katjo Kolenc.

Celjski mladinski center z več prireditvami vabi na volitve v Evropski parlament

Z Evropsko unijo je povezana tudi razstava, ki so jo opoldne odprli V knjižnici v Velenju je na ogled postavljena razstava, ki je povezana z Evropsko unijo. Pripravil jo je Celjski mladinski center, ki pred volitvami v Evropski parlament skrbi tudi za različne razprave in delavnice v srednjih šolah. Pogovarjali smo se z vodjo programov, mednarodne koordinacije in projektov Katjo Kolenc.

Helena Škrlec

infomladipogovorpolitika

Informativni prispevki

Celjski mladinski center z več prireditvami vabi na volitve v Evropski parlament

Z Evropsko unijo je povezana tudi razstava, ki so jo opoldne odprli V knjižnici v Velenju je na ogled postavljena razstava, ki je povezana z Evropsko unijo. Pripravil jo je Celjski mladinski center, ki pred volitvami v Evropski parlament skrbi tudi za različne razprave in delavnice v srednjih šolah. Pogovarjali smo se z vodjo programov, mednarodne koordinacije in projektov Katjo Kolenc.

VEČ ...|18. 1. 2019
Celjski mladinski center z več prireditvami vabi na volitve v Evropski parlament

Z Evropsko unijo je povezana tudi razstava, ki so jo opoldne odprli V knjižnici v Velenju je na ogled postavljena razstava, ki je povezana z Evropsko unijo. Pripravil jo je Celjski mladinski center, ki pred volitvami v Evropski parlament skrbi tudi za različne razprave in delavnice v srednjih šolah. Pogovarjali smo se z vodjo programov, mednarodne koordinacije in projektov Katjo Kolenc.

infomladipogovorpolitika

infomladipogovorpolitika

Radijska kateheza

VEČ ...|12. 1. 2019
Radijska kateheza

Bazilij Veliki se je rodil v svetniški družini okoli leta 330 v kapadocijski Cezareji, šolal se je vCarigradu in je šel 20 let star v vseučiliško mesto Atene. Tamse je spoprijateljil z Gregorjem Nacianškim. Kmalu se je okrog njiju zbral krog podobno mislečih ljudi. Več o njegovem življenju pa brat Miran Špelič.

Radijska kateheza

Bazilij Veliki se je rodil v svetniški družini okoli leta 330 v kapadocijski Cezareji, šolal se je vCarigradu in je šel 20 let star v vseučiliško mesto Atene. Tamse je spoprijateljil z Gregorjem Nacianškim. Kmalu se je okrog njiju zbral krog podobno mislečih ljudi. Več o njegovem življenju pa brat Miran Špelič.

Mateja Subotičanec

duhovnostkulturaizobraževanje

Radijska kateheza

Radijska kateheza

Bazilij Veliki se je rodil v svetniški družini okoli leta 330 v kapadocijski Cezareji, šolal se je vCarigradu in je šel 20 let star v vseučiliško mesto Atene. Tamse je spoprijateljil z Gregorjem Nacianškim. Kmalu se je okrog njiju zbral krog podobno mislečih ljudi. Več o njegovem življenju pa brat Miran Špelič.

VEČ ...|12. 1. 2019
Radijska kateheza

Bazilij Veliki se je rodil v svetniški družini okoli leta 330 v kapadocijski Cezareji, šolal se je vCarigradu in je šel 20 let star v vseučiliško mesto Atene. Tamse je spoprijateljil z Gregorjem Nacianškim. Kmalu se je okrog njiju zbral krog podobno mislečih ljudi. Več o njegovem življenju pa brat Miran Špelič.

duhovnostkulturaizobraževanje

duhovnostkulturaizobraževanje

Kulturni utrinki

VEČ ...|27. 11. 2018
Glasbena šola Nova Gorica 70 let - osvežili so predstavi Žogica Marogica - Knjiga Ajdovski Lokarji in prva sv. vojna

Glasbena šola Nova Gorica 70 let - osvežili so predstavi Žogica Marogica - Knjiga Ajdovski Lokarji in prva sv. vojna

Jože Bartolj

kultura

Kulturni utrinki

Glasbena šola Nova Gorica 70 let - osvežili so predstavi Žogica Marogica - Knjiga Ajdovski Lokarji in prva sv. vojna

VEČ ...|27. 11. 2018
Glasbena šola Nova Gorica 70 let - osvežili so predstavi Žogica Marogica - Knjiga Ajdovski Lokarji in prva sv. vojna

kultura

kultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|25. 11. 2018
110 let šolskih sester na avstrijskem Koroškem, slovenskem maše v Milanu že 50 let

Pred 150 leti je bila ustanovljena kongregacija Šolskih sester svetega Frančiška Kristusa kralja. Že skoraj 130 let oblikujejo narodno, cerkveno in družbeno podobo avstrijske Koroške. Od tega 110 let vodijo konvent oz. samostan v Št. Petru pri Št. Jakobu v dolini Rož. Tako spremljajo generacije mladih na poti izobraževanja in odraščanja. Danes je v konventu poleg vrtca enoletna Strokovna gospodarska šola in petletna Višja šola za gospodarske poklice. Obiskali smo jih z našim mikrofonom. Slišali ste še o prizanju za pliberškega dekana Ivana Olipa, o obisku ministra Česnika v Celovcu, napoved 1. konference slovenskih računovodij, revizorjev in davčnih svetovalcev iz sveta in Slovenije ter o 50-letnici slovenskih maš v Milanu.

110 let šolskih sester na avstrijskem Koroškem, slovenskem maše v Milanu že 50 let

Pred 150 leti je bila ustanovljena kongregacija Šolskih sester svetega Frančiška Kristusa kralja. Že skoraj 130 let oblikujejo narodno, cerkveno in družbeno podobo avstrijske Koroške. Od tega 110 let vodijo konvent oz. samostan v Št. Petru pri Št. Jakobu v dolini Rož. Tako spremljajo generacije mladih na poti izobraževanja in odraščanja. Danes je v konventu poleg vrtca enoletna Strokovna gospodarska šola in petletna Višja šola za gospodarske poklice. Obiskali smo jih z našim mikrofonom. Slišali ste še o prizanju za pliberškega dekana Ivana Olipa, o obisku ministra Česnika v Celovcu, napoved 1. konference slovenskih računovodij, revizorjev in davčnih svetovalcev iz sveta in Slovenije ter o 50-letnici slovenskih maš v Milanu.

Matjaž Merljak

inforojakikulturašolstvo

Slovencem po svetu in domovini

110 let šolskih sester na avstrijskem Koroškem, slovenskem maše v Milanu že 50 let

Pred 150 leti je bila ustanovljena kongregacija Šolskih sester svetega Frančiška Kristusa kralja. Že skoraj 130 let oblikujejo narodno, cerkveno in družbeno podobo avstrijske Koroške. Od tega 110 let vodijo konvent oz. samostan v Št. Petru pri Št. Jakobu v dolini Rož. Tako spremljajo generacije mladih na poti izobraževanja in odraščanja. Danes je v konventu poleg vrtca enoletna Strokovna gospodarska šola in petletna Višja šola za gospodarske poklice. Obiskali smo jih z našim mikrofonom. Slišali ste še o prizanju za pliberškega dekana Ivana Olipa, o obisku ministra Česnika v Celovcu, napoved 1. konference slovenskih računovodij, revizorjev in davčnih svetovalcev iz sveta in Slovenije ter o 50-letnici slovenskih maš v Milanu.

VEČ ...|25. 11. 2018
110 let šolskih sester na avstrijskem Koroškem, slovenskem maše v Milanu že 50 let

Pred 150 leti je bila ustanovljena kongregacija Šolskih sester svetega Frančiška Kristusa kralja. Že skoraj 130 let oblikujejo narodno, cerkveno in družbeno podobo avstrijske Koroške. Od tega 110 let vodijo konvent oz. samostan v Št. Petru pri Št. Jakobu v dolini Rož. Tako spremljajo generacije mladih na poti izobraževanja in odraščanja. Danes je v konventu poleg vrtca enoletna Strokovna gospodarska šola in petletna Višja šola za gospodarske poklice. Obiskali smo jih z našim mikrofonom. Slišali ste še o prizanju za pliberškega dekana Ivana Olipa, o obisku ministra Česnika v Celovcu, napoved 1. konference slovenskih računovodij, revizorjev in davčnih svetovalcev iz sveta in Slovenije ter o 50-letnici slovenskih maš v Milanu.

inforojakikulturašolstvo

inforojakikulturašolstvo

Svetovalnica

VEČ ...|16. 11. 2018
Kuhanje za otroke

V oddaji smo se pogovarjali o prehrani otrok v vrtcih in šolah. Gostji sta bila Mari Djurič in Minka Nahtigal.

Kuhanje za otroke

V oddaji smo se pogovarjali o prehrani otrok v vrtcih in šolah. Gostji sta bila Mari Djurič in Minka Nahtigal.

Tanja Dominko

svetovanje

Svetovalnica

Kuhanje za otroke

V oddaji smo se pogovarjali o prehrani otrok v vrtcih in šolah. Gostji sta bila Mari Djurič in Minka Nahtigal.

VEČ ...|16. 11. 2018
Kuhanje za otroke

V oddaji smo se pogovarjali o prehrani otrok v vrtcih in šolah. Gostji sta bila Mari Djurič in Minka Nahtigal.

svetovanje

svetovanje

Komentar tedna

VEČ ...|16. 11. 2018
Šola za župane in svetnike

Dr. Ivan Štuhec komentira prihajajoče lokalne volitve 2018.

Šola za župane in svetnike

Dr. Ivan Štuhec komentira prihajajoče lokalne volitve 2018.

Radio Ognjišče

družbapolitikakomentar

Komentar tedna

Šola za župane in svetnike

Dr. Ivan Štuhec komentira prihajajoče lokalne volitve 2018.

VEČ ...|16. 11. 2018
Šola za župane in svetnike

Dr. Ivan Štuhec komentira prihajajoče lokalne volitve 2018.

družbapolitikakomentar

družbapolitikakomentar

Gradimo odprto družbo

VEČ ...|21. 10. 2018
Begunske razmere v Zambiji

Na misijonsko nedeljo je bil naš gost pater Stanko Rozman, ki je slovenski misijonar že 45 let. Najprej je deloval v Zambiji, potem 13 let v Malaviju, pred tremi leti ga je predstojnik spet poslal nazaj v Zambijo, v župnijo Mumba, ki je velika kot Slovenija, kjer je kaplan. Pri župnijskem delu ugotavlja, da se domača Cerkev osamosvaja, da je domačih duhovnikom vse več ... Glavno delo je pastoralno, maševanje, podeljevanje zakramentov, obisk bolnikov, pomoč pri katehizaciji, obiski po zaporih in šolah. Podeželje je še vedno zaostalo in potrebno pomoči. V oddaji je govoril o stanju beguncev v tej afriški državi in o tem kako bi lahko Republika Slovenija pomagala afriški celini.

Begunske razmere v Zambiji

Na misijonsko nedeljo je bil naš gost pater Stanko Rozman, ki je slovenski misijonar že 45 let. Najprej je deloval v Zambiji, potem 13 let v Malaviju, pred tremi leti ga je predstojnik spet poslal nazaj v Zambijo, v župnijo Mumba, ki je velika kot Slovenija, kjer je kaplan. Pri župnijskem delu ugotavlja, da se domača Cerkev osamosvaja, da je domačih duhovnikom vse več ... Glavno delo je pastoralno, maševanje, podeljevanje zakramentov, obisk bolnikov, pomoč pri katehizaciji, obiski po zaporih in šolah. Podeželje je še vedno zaostalo in potrebno pomoči. V oddaji je govoril o stanju beguncev v tej afriški državi in o tem kako bi lahko Republika Slovenija pomagala afriški celini.

Matjaž Merljak

infobeguncijrs

Gradimo odprto družbo

Begunske razmere v Zambiji

Na misijonsko nedeljo je bil naš gost pater Stanko Rozman, ki je slovenski misijonar že 45 let. Najprej je deloval v Zambiji, potem 13 let v Malaviju, pred tremi leti ga je predstojnik spet poslal nazaj v Zambijo, v župnijo Mumba, ki je velika kot Slovenija, kjer je kaplan. Pri župnijskem delu ugotavlja, da se domača Cerkev osamosvaja, da je domačih duhovnikom vse več ... Glavno delo je pastoralno, maševanje, podeljevanje zakramentov, obisk bolnikov, pomoč pri katehizaciji, obiski po zaporih in šolah. Podeželje je še vedno zaostalo in potrebno pomoči. V oddaji je govoril o stanju beguncev v tej afriški državi in o tem kako bi lahko Republika Slovenija pomagala afriški celini.

VEČ ...|21. 10. 2018
Begunske razmere v Zambiji

Na misijonsko nedeljo je bil naš gost pater Stanko Rozman, ki je slovenski misijonar že 45 let. Najprej je deloval v Zambiji, potem 13 let v Malaviju, pred tremi leti ga je predstojnik spet poslal nazaj v Zambijo, v župnijo Mumba, ki je velika kot Slovenija, kjer je kaplan. Pri župnijskem delu ugotavlja, da se domača Cerkev osamosvaja, da je domačih duhovnikom vse več ... Glavno delo je pastoralno, maševanje, podeljevanje zakramentov, obisk bolnikov, pomoč pri katehizaciji, obiski po zaporih in šolah. Podeželje je še vedno zaostalo in potrebno pomoči. V oddaji je govoril o stanju beguncev v tej afriški državi in o tem kako bi lahko Republika Slovenija pomagala afriški celini.

infobeguncijrs

infobeguncijrs

Pojdite in učite

VEČ ...|14. 10. 2018
Misijon v osrčju Albanije in pomoč Karitas

Na terenskem obisku mesta Gramsh in okoliških hribovskih vasi je nastalo veliko vtisov in posnetkov. Sestre usmiljenke v mestu vodijo misijon in pomagajo najrevnejšim tudi s pomočjo darovalcev iz Slovenije. Videli smo, kako se ta pomoč konkretno uporabi (prenova kopalnice, hrana, pomoč otrokom, šolanje...). Spregovorile so s. Vida Gerkman in s. Mira Berisha, pa tudi študentka medicine Elisa Baci iz Gramsha.

Misijon v osrčju Albanije in pomoč Karitas

Na terenskem obisku mesta Gramsh in okoliških hribovskih vasi je nastalo veliko vtisov in posnetkov. Sestre usmiljenke v mestu vodijo misijon in pomagajo najrevnejšim tudi s pomočjo darovalcev iz Slovenije. Videli smo, kako se ta pomoč konkretno uporabi (prenova kopalnice, hrana, pomoč otrokom, šolanje...). Spregovorile so s. Vida Gerkman in s. Mira Berisha, pa tudi študentka medicine Elisa Baci iz Gramsha.

Blaž Lesnik

misijonKaritasAlbanijapogovor

Pojdite in učite

Misijon v osrčju Albanije in pomoč Karitas

Na terenskem obisku mesta Gramsh in okoliških hribovskih vasi je nastalo veliko vtisov in posnetkov. Sestre usmiljenke v mestu vodijo misijon in pomagajo najrevnejšim tudi s pomočjo darovalcev iz Slovenije. Videli smo, kako se ta pomoč konkretno uporabi (prenova kopalnice, hrana, pomoč otrokom, šolanje...). Spregovorile so s. Vida Gerkman in s. Mira Berisha, pa tudi študentka medicine Elisa Baci iz Gramsha.

VEČ ...|14. 10. 2018
Misijon v osrčju Albanije in pomoč Karitas

Na terenskem obisku mesta Gramsh in okoliških hribovskih vasi je nastalo veliko vtisov in posnetkov. Sestre usmiljenke v mestu vodijo misijon in pomagajo najrevnejšim tudi s pomočjo darovalcev iz Slovenije. Videli smo, kako se ta pomoč konkretno uporabi (prenova kopalnice, hrana, pomoč otrokom, šolanje...). Spregovorile so s. Vida Gerkman in s. Mira Berisha, pa tudi študentka medicine Elisa Baci iz Gramsha.

misijonKaritasAlbanijapogovor

misijonKaritasAlbanijapogovor

Kulturni utrinki

VEČ ...|26. 9. 2018
Henrik Neubauer - Belin baročna opera - glasbena šola Vič

Henrik Neubauer - Belin baročna opera - glasbena šola Vič

Jože Bartolj

kultura

Kulturni utrinki

Henrik Neubauer - Belin baročna opera - glasbena šola Vič

VEČ ...|26. 9. 2018
Henrik Neubauer - Belin baročna opera - glasbena šola Vič

kultura

kultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|25. 9. 2018
Rožanceva_nagrada - Kulturna šola - monografija Benjamin Kumprej - Aljažev stolp - Kobariški_muzej

Rožanceva_nagrada - Kulturna šola - monografija Benjamin Kumprej - Aljažev stolp - Kobariški_muzej

Jože Bartolj

kultura

Kulturni utrinki

Rožanceva_nagrada - Kulturna šola - monografija Benjamin Kumprej - Aljažev stolp - Kobariški_muzej

VEČ ...|25. 9. 2018
Rožanceva_nagrada - Kulturna šola - monografija Benjamin Kumprej - Aljažev stolp - Kobariški_muzej

kultura

kultura

Iz Betanije

VEČ ...|14. 9. 2018
Kako poteka šola odnosov in odpuščanja?

Program Šole odnosov in odpuščanja je sestavljen iz treh delov: skupinski del obsega dva vikenda (jeseni in spomladi) in srečanja vsake tri tedne za tri ure; Drugi del je domače delo (premišljevanje, molitev...), drža meseca udeležence spodbuja, da večkrat na dan ozavestijo neko svoje ravnanje. Tretja dimenzija je osebno duhovno spremljanje.

Kako poteka šola odnosov in odpuščanja?

Program Šole odnosov in odpuščanja je sestavljen iz treh delov: skupinski del obsega dva vikenda (jeseni in spomladi) in srečanja vsake tri tedne za tri ure; Drugi del je domače delo (premišljevanje, molitev...), drža meseca udeležence spodbuja, da večkrat na dan ozavestijo neko svoje ravnanje. Tretja dimenzija je osebno duhovno spremljanje.

Blaž Lesnik

vzgojaodnosiodpuščanje

Iz Betanije

Kako poteka šola odnosov in odpuščanja?

Program Šole odnosov in odpuščanja je sestavljen iz treh delov: skupinski del obsega dva vikenda (jeseni in spomladi) in srečanja vsake tri tedne za tri ure; Drugi del je domače delo (premišljevanje, molitev...), drža meseca udeležence spodbuja, da večkrat na dan ozavestijo neko svoje ravnanje. Tretja dimenzija je osebno duhovno spremljanje.

VEČ ...|14. 9. 2018
Kako poteka šola odnosov in odpuščanja?

Program Šole odnosov in odpuščanja je sestavljen iz treh delov: skupinski del obsega dva vikenda (jeseni in spomladi) in srečanja vsake tri tedne za tri ure; Drugi del je domače delo (premišljevanje, molitev...), drža meseca udeležence spodbuja, da večkrat na dan ozavestijo neko svoje ravnanje. Tretja dimenzija je osebno duhovno spremljanje.

vzgojaodnosiodpuščanje

vzgojaodnosiodpuščanje

Iz Betanije

VEČ ...|5. 9. 2018
Vzgoja in dobrota

Vsebinski poudarek v letošnjem Tednu vzgoje je bil posvečen tudi pomenu dobrote. Sveta Terezija iz Kalkute je za to pravi lik, saj je dobrota žarela iz nje. Pomemben sestavni del zrele osebnosti so tudi danes dobrota, pripravljenost, sočutje... Zato je potrebno vzgajati novo mlado generacijo, ki bodo sestavljali čutečo družbo. Koliko je za to možnosti v naših šolah? O tem sta spregovorila prof. Helena Kregar in p. Silvo Šinkovec.

Vzgoja in dobrota

Vsebinski poudarek v letošnjem Tednu vzgoje je bil posvečen tudi pomenu dobrote. Sveta Terezija iz Kalkute je za to pravi lik, saj je dobrota žarela iz nje. Pomemben sestavni del zrele osebnosti so tudi danes dobrota, pripravljenost, sočutje... Zato je potrebno vzgajati novo mlado generacijo, ki bodo sestavljali čutečo družbo. Koliko je za to možnosti v naših šolah? O tem sta spregovorila prof. Helena Kregar in p. Silvo Šinkovec.

Nataša Ličen

izobraževanjedobrotateden vzgoje

Iz Betanije

Vzgoja in dobrota

Vsebinski poudarek v letošnjem Tednu vzgoje je bil posvečen tudi pomenu dobrote. Sveta Terezija iz Kalkute je za to pravi lik, saj je dobrota žarela iz nje. Pomemben sestavni del zrele osebnosti so tudi danes dobrota, pripravljenost, sočutje... Zato je potrebno vzgajati novo mlado generacijo, ki bodo sestavljali čutečo družbo. Koliko je za to možnosti v naših šolah? O tem sta spregovorila prof. Helena Kregar in p. Silvo Šinkovec.

VEČ ...|5. 9. 2018
Vzgoja in dobrota

Vsebinski poudarek v letošnjem Tednu vzgoje je bil posvečen tudi pomenu dobrote. Sveta Terezija iz Kalkute je za to pravi lik, saj je dobrota žarela iz nje. Pomemben sestavni del zrele osebnosti so tudi danes dobrota, pripravljenost, sočutje... Zato je potrebno vzgajati novo mlado generacijo, ki bodo sestavljali čutečo družbo. Koliko je za to možnosti v naših šolah? O tem sta spregovorila prof. Helena Kregar in p. Silvo Šinkovec.

izobraževanjedobrotateden vzgoje

izobraževanjedobrotateden vzgoje

Komentar tedna

VEČ ...|31. 8. 2018
Naša vzgojna katastrofa

Pred začetkom šolskega leta je dr. Hubert Požarnik razmišljal o vzgojnem vidiku šolskega sistema in konkretni vzgojni nalogi šole, ter realnem stanju v slovenskem šolstvu.

Naša vzgojna katastrofa

Pred začetkom šolskega leta je dr. Hubert Požarnik razmišljal o vzgojnem vidiku šolskega sistema in konkretni vzgojni nalogi šole, ter realnem stanju v slovenskem šolstvu.

Dr. Hubert Požarnik

družbaotrocimladiizobraževanjevzgojašola

Komentar tedna

Naša vzgojna katastrofa

Pred začetkom šolskega leta je dr. Hubert Požarnik razmišljal o vzgojnem vidiku šolskega sistema in konkretni vzgojni nalogi šole, ter realnem stanju v slovenskem šolstvu.

VEČ ...|31. 8. 2018
Naša vzgojna katastrofa

Pred začetkom šolskega leta je dr. Hubert Požarnik razmišljal o vzgojnem vidiku šolskega sistema in konkretni vzgojni nalogi šole, ter realnem stanju v slovenskem šolstvu.

družbaotrocimladiizobraževanjevzgojašola

družbaotrocimladiizobraževanjevzgojašola

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|28. 8. 2018
40 let neokatehumenske skupnosti, Katehetsko pastoralna šola

Neokatehumenska skupnost je v Sloveniji prisotna že 40 let, za svoj obstoj in duhovne sadove pa se bo zahvalila na slovesni evharistiji, ki bo v škofovih zavodih 1. septembra. V oddaji smo gostili tudi dr. Julko Nežič. Predstavila nam je Katehetsko pastoralno šolo.

40 let neokatehumenske skupnosti, Katehetsko pastoralna šola

Neokatehumenska skupnost je v Sloveniji prisotna že 40 let, za svoj obstoj in duhovne sadove pa se bo zahvalila na slovesni evharistiji, ki bo v škofovih zavodih 1. septembra. V oddaji smo gostili tudi dr. Julko Nežič. Predstavila nam je Katehetsko pastoralno šolo.

Matjaž MerljakPetra Stopar

infocerkev

Utrip Cerkve v Sloveniji

40 let neokatehumenske skupnosti, Katehetsko pastoralna šola

Neokatehumenska skupnost je v Sloveniji prisotna že 40 let, za svoj obstoj in duhovne sadove pa se bo zahvalila na slovesni evharistiji, ki bo v škofovih zavodih 1. septembra. V oddaji smo gostili tudi dr. Julko Nežič. Predstavila nam je Katehetsko pastoralno šolo.

VEČ ...|28. 8. 2018
40 let neokatehumenske skupnosti, Katehetsko pastoralna šola

Neokatehumenska skupnost je v Sloveniji prisotna že 40 let, za svoj obstoj in duhovne sadove pa se bo zahvalila na slovesni evharistiji, ki bo v škofovih zavodih 1. septembra. V oddaji smo gostili tudi dr. Julko Nežič. Predstavila nam je Katehetsko pastoralno šolo.

infocerkev

infocerkev

Svetovalnica

VEČ ...|10. 8. 2018
Začetek šole

Razmišljali smo o začetku novega šolskega leta. Za nekatere bo čisto običajno leto, za druge pa prestop iz vrtca v šolo, iz razredne na predmetno stopnjo, iz osnovne v srednjo šolo in mogoče na fakulteto. Začetki so težki, to vedo tudi naše sogovrnice, a če jim boste prisluhnili, utegnete ujeti kakšen dober nasvet. Z nami so bile: Saša Boštjančič, ki je prestavila izkušnjo svoje hčerke, vodja svetovalnice.si in socialna pedagoginja Melita Kuhar ter vodja kariernega središča Ljubljana Aleksandra Igličar Čepon.

Začetek šole

Razmišljali smo o začetku novega šolskega leta. Za nekatere bo čisto običajno leto, za druge pa prestop iz vrtca v šolo, iz razredne na predmetno stopnjo, iz osnovne v srednjo šolo in mogoče na fakulteto. Začetki so težki, to vedo tudi naše sogovrnice, a če jim boste prisluhnili, utegnete ujeti kakšen dober nasvet. Z nami so bile: Saša Boštjančič, ki je prestavila izkušnjo svoje hčerke, vodja svetovalnice.si in socialna pedagoginja Melita Kuhar ter vodja kariernega središča Ljubljana Aleksandra Igličar Čepon.

Mateja Feltrin Novljan

svetovanjeotrocišolanjestarši

Svetovalnica

Začetek šole

Razmišljali smo o začetku novega šolskega leta. Za nekatere bo čisto običajno leto, za druge pa prestop iz vrtca v šolo, iz razredne na predmetno stopnjo, iz osnovne v srednjo šolo in mogoče na fakulteto. Začetki so težki, to vedo tudi naše sogovrnice, a če jim boste prisluhnili, utegnete ujeti kakšen dober nasvet. Z nami so bile: Saša Boštjančič, ki je prestavila izkušnjo svoje hčerke, vodja svetovalnice.si in socialna pedagoginja Melita Kuhar ter vodja kariernega središča Ljubljana Aleksandra Igličar Čepon.

VEČ ...|10. 8. 2018
Začetek šole

Razmišljali smo o začetku novega šolskega leta. Za nekatere bo čisto običajno leto, za druge pa prestop iz vrtca v šolo, iz razredne na predmetno stopnjo, iz osnovne v srednjo šolo in mogoče na fakulteto. Začetki so težki, to vedo tudi naše sogovrnice, a če jim boste prisluhnili, utegnete ujeti kakšen dober nasvet. Z nami so bile: Saša Boštjančič, ki je prestavila izkušnjo svoje hčerke, vodja svetovalnice.si in socialna pedagoginja Melita Kuhar ter vodja kariernega središča Ljubljana Aleksandra Igličar Čepon.

svetovanjeotrocišolanjestarši

svetovanjeotrocišolanjestarši

Svetovalnica

VEČ ...|7. 8. 2018
Vloga skavtov pri razvoju otrok

V Svetovalnico smo tokrat povabili Anžeta Majdiča in Katjo Černelič, govorili pa smo o njuni poti kot skavta in gasilca. Zanimalo nas je, kako te dejavnosti, če se jih udeležijo otroci, vplivajo nanje, kakšna šola je to za naprej.

Vloga skavtov pri razvoju otrok

V Svetovalnico smo tokrat povabili Anžeta Majdiča in Katjo Černelič, govorili pa smo o njuni poti kot skavta in gasilca. Zanimalo nas je, kako te dejavnosti, če se jih udeležijo otroci, vplivajo nanje, kakšna šola je to za naprej.

Tanja Dominko

družbamladinarava

Svetovalnica

Vloga skavtov pri razvoju otrok

V Svetovalnico smo tokrat povabili Anžeta Majdiča in Katjo Černelič, govorili pa smo o njuni poti kot skavta in gasilca. Zanimalo nas je, kako te dejavnosti, če se jih udeležijo otroci, vplivajo nanje, kakšna šola je to za naprej.

VEČ ...|7. 8. 2018
Vloga skavtov pri razvoju otrok

V Svetovalnico smo tokrat povabili Anžeta Majdiča in Katjo Černelič, govorili pa smo o njuni poti kot skavta in gasilca. Zanimalo nas je, kako te dejavnosti, če se jih udeležijo otroci, vplivajo nanje, kakšna šola je to za naprej.

družbamladinarava

družbamladinarava

Kolokvij

VEČ ...|27. 7. 2018
Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti, program Na pragu upanja

Ukvarjanje z naravo osrečuje mnoge mlade. Zakaj, so pripovedovali dijaki in študentje Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti. V drugem delu oddaje pa jezuit p. Tomaž Mikuž predstavlja program za žrtve zlorab Na pragu upanja.

Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti, program Na pragu upanja

Ukvarjanje z naravo osrečuje mnoge mlade. Zakaj, so pripovedovali dijaki in študentje Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti. V drugem delu oddaje pa jezuit p. Tomaž Mikuž predstavlja program za žrtve zlorab Na pragu upanja.

Marjan Bunič

duhovnostmladipogovorsvetovanje

Kolokvij

Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti, program Na pragu upanja

Ukvarjanje z naravo osrečuje mnoge mlade. Zakaj, so pripovedovali dijaki in študentje Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti. V drugem delu oddaje pa jezuit p. Tomaž Mikuž predstavlja program za žrtve zlorab Na pragu upanja.

VEČ ...|27. 7. 2018
Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti, program Na pragu upanja

Ukvarjanje z naravo osrečuje mnoge mlade. Zakaj, so pripovedovali dijaki in študentje Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti. V drugem delu oddaje pa jezuit p. Tomaž Mikuž predstavlja program za žrtve zlorab Na pragu upanja.

duhovnostmladipogovorsvetovanje

duhovnostmladipogovorsvetovanje

Pogovor o

VEČ ...|18. 7. 2018
So joga, homeopatija in bioenergija združljive s krščanstvom?

V prelomnih časih, kot so tudi današnji, se ljudje zatekamo v iskanje različnih odgovorov. Najbolj privlačni so instant odgovori, ki ponujajo takojšnje rešitve. Žal pa nas ne pripeljejo tja, kamor si želimo, ampak nas še bolj oddaljijo od bistva življenja. Tudi kristjani se včasih, predvsem v stiskah zaradi bolezni ali drugih težav, obračamo na te rešitve, obenem pa se premalo zavedamo, da nas pravzaprav oddaljujejo od naše vere. Družba sama nas sicer k temu spodbuja; dovolj je prižgati televizijo in v dopoldanskem času bomo videli, kako cveti dejavnost vedeževanja. Po šolah pa je že povsem normalno, da ponujajo tudi jogo. Kako je s tem in v kakšne pasti sodobne družbe se lahko ujamemo, smo se pogovarjali s teologom Boštjanom Harijem, ki raziskuje ta mejna področja.

So joga, homeopatija in bioenergija združljive s krščanstvom?

V prelomnih časih, kot so tudi današnji, se ljudje zatekamo v iskanje različnih odgovorov. Najbolj privlačni so instant odgovori, ki ponujajo takojšnje rešitve. Žal pa nas ne pripeljejo tja, kamor si želimo, ampak nas še bolj oddaljijo od bistva življenja. Tudi kristjani se včasih, predvsem v stiskah zaradi bolezni ali drugih težav, obračamo na te rešitve, obenem pa se premalo zavedamo, da nas pravzaprav oddaljujejo od naše vere. Družba sama nas sicer k temu spodbuja; dovolj je prižgati televizijo in v dopoldanskem času bomo videli, kako cveti dejavnost vedeževanja. Po šolah pa je že povsem normalno, da ponujajo tudi jogo. Kako je s tem in v kakšne pasti sodobne družbe se lahko ujamemo, smo se pogovarjali s teologom Boštjanom Harijem, ki raziskuje ta mejna področja.

Marjana Debevec

družbaduhovnostpogovor

Pogovor o

So joga, homeopatija in bioenergija združljive s krščanstvom?

V prelomnih časih, kot so tudi današnji, se ljudje zatekamo v iskanje različnih odgovorov. Najbolj privlačni so instant odgovori, ki ponujajo takojšnje rešitve. Žal pa nas ne pripeljejo tja, kamor si želimo, ampak nas še bolj oddaljijo od bistva življenja. Tudi kristjani se včasih, predvsem v stiskah zaradi bolezni ali drugih težav, obračamo na te rešitve, obenem pa se premalo zavedamo, da nas pravzaprav oddaljujejo od naše vere. Družba sama nas sicer k temu spodbuja; dovolj je prižgati televizijo in v dopoldanskem času bomo videli, kako cveti dejavnost vedeževanja. Po šolah pa je že povsem normalno, da ponujajo tudi jogo. Kako je s tem in v kakšne pasti sodobne družbe se lahko ujamemo, smo se pogovarjali s teologom Boštjanom Harijem, ki raziskuje ta mejna področja.

VEČ ...|18. 7. 2018
So joga, homeopatija in bioenergija združljive s krščanstvom?

V prelomnih časih, kot so tudi današnji, se ljudje zatekamo v iskanje različnih odgovorov. Najbolj privlačni so instant odgovori, ki ponujajo takojšnje rešitve. Žal pa nas ne pripeljejo tja, kamor si želimo, ampak nas še bolj oddaljijo od bistva življenja. Tudi kristjani se včasih, predvsem v stiskah zaradi bolezni ali drugih težav, obračamo na te rešitve, obenem pa se premalo zavedamo, da nas pravzaprav oddaljujejo od naše vere. Družba sama nas sicer k temu spodbuja; dovolj je prižgati televizijo in v dopoldanskem času bomo videli, kako cveti dejavnost vedeževanja. Po šolah pa je že povsem normalno, da ponujajo tudi jogo. Kako je s tem in v kakšne pasti sodobne družbe se lahko ujamemo, smo se pogovarjali s teologom Boštjanom Harijem, ki raziskuje ta mejna področja.

družbaduhovnostpogovor

družbaduhovnostpogovor

Svetovalnica

VEČ ...|27. 6. 2018
Šolanje na domu

Ste vedeli, da med možnostmi osnovnošolskega izobraževanja obstaja tudi šolanje na domu. Ob tem smo se ustavili v svetovalnici, z nami je bila Gita Mateja de Laat.

Šolanje na domu

Ste vedeli, da med možnostmi osnovnošolskega izobraževanja obstaja tudi šolanje na domu. Ob tem smo se ustavili v svetovalnici, z nami je bila Gita Mateja de Laat.

Robert Božič

izobraževanjeotrocivzgoja

Svetovalnica

Šolanje na domu

Ste vedeli, da med možnostmi osnovnošolskega izobraževanja obstaja tudi šolanje na domu. Ob tem smo se ustavili v svetovalnici, z nami je bila Gita Mateja de Laat.

VEČ ...|27. 6. 2018
Šolanje na domu

Ste vedeli, da med možnostmi osnovnošolskega izobraževanja obstaja tudi šolanje na domu. Ob tem smo se ustavili v svetovalnici, z nami je bila Gita Mateja de Laat.

izobraževanjeotrocivzgoja

izobraževanjeotrocivzgoja

Svetovalnica

VEČ ...|18. 6. 2018
Kako otroke zaposliti v počitniškem času?

Prihaja tistih 10 tednov, ki so jih šolarji nestrpno pričakovali že dolgo. Kako organizirati počitniški čas, da bo to tako za otroke kot za starše lep in aktiven čas oddiha? Kdaj so otroci lahko sami doma, koliko časa lahko uporabljajo pametne telefone in kako se z njimi o tem pogovoriti? Svoj pogled je z nami delila ustanoviteljica Family Laba Ivana Gradišnik.

Kako otroke zaposliti v počitniškem času?

Prihaja tistih 10 tednov, ki so jih šolarji nestrpno pričakovali že dolgo. Kako organizirati počitniški čas, da bo to tako za otroke kot za starše lep in aktiven čas oddiha? Kdaj so otroci lahko sami doma, koliko časa lahko uporabljajo pametne telefone in kako se z njimi o tem pogovoriti? Svoj pogled je z nami delila ustanoviteljica Family Laba Ivana Gradišnik.

Blaž Lesnik

mladiotrocivzgoja

Svetovalnica

Kako otroke zaposliti v počitniškem času?

Prihaja tistih 10 tednov, ki so jih šolarji nestrpno pričakovali že dolgo. Kako organizirati počitniški čas, da bo to tako za otroke kot za starše lep in aktiven čas oddiha? Kdaj so otroci lahko sami doma, koliko časa lahko uporabljajo pametne telefone in kako se z njimi o tem pogovoriti? Svoj pogled je z nami delila ustanoviteljica Family Laba Ivana Gradišnik.

VEČ ...|18. 6. 2018
Kako otroke zaposliti v počitniškem času?

Prihaja tistih 10 tednov, ki so jih šolarji nestrpno pričakovali že dolgo. Kako organizirati počitniški čas, da bo to tako za otroke kot za starše lep in aktiven čas oddiha? Kdaj so otroci lahko sami doma, koliko časa lahko uporabljajo pametne telefone in kako se z njimi o tem pogovoriti? Svoj pogled je z nami delila ustanoviteljica Family Laba Ivana Gradišnik.

mladiotrocivzgoja

mladiotrocivzgoja

Pogovor o

VEČ ...|13. 6. 2018
LGBT ideologija v popularni kulturi

Medtem ko Filozofska fakulteta želi ženski spol narediti za nevtralnega, Amnesty International pa po šolah propagira teorijo spola, LGBT-jevska ideologija vse pogosteje prikrito in odkrito prihaja prek knjig, filmov, risank in glasbe. O tem so spregovorili mag. Mojca Belcl Magdič, Gregor Čušin in Tomaž Sokol.

LGBT ideologija v popularni kulturi

Medtem ko Filozofska fakulteta želi ženski spol narediti za nevtralnega, Amnesty International pa po šolah propagira teorijo spola, LGBT-jevska ideologija vse pogosteje prikrito in odkrito prihaja prek knjig, filmov, risank in glasbe. O tem so spregovorili mag. Mojca Belcl Magdič, Gregor Čušin in Tomaž Sokol.

Marta Jerebič

vzgoja

Pogovor o

LGBT ideologija v popularni kulturi

Medtem ko Filozofska fakulteta želi ženski spol narediti za nevtralnega, Amnesty International pa po šolah propagira teorijo spola, LGBT-jevska ideologija vse pogosteje prikrito in odkrito prihaja prek knjig, filmov, risank in glasbe. O tem so spregovorili mag. Mojca Belcl Magdič, Gregor Čušin in Tomaž Sokol.

VEČ ...|13. 6. 2018
LGBT ideologija v popularni kulturi

Medtem ko Filozofska fakulteta želi ženski spol narediti za nevtralnega, Amnesty International pa po šolah propagira teorijo spola, LGBT-jevska ideologija vse pogosteje prikrito in odkrito prihaja prek knjig, filmov, risank in glasbe. O tem so spregovorili mag. Mojca Belcl Magdič, Gregor Čušin in Tomaž Sokol.

vzgoja

vzgoja

Kmetijska oddaja

VEČ ...|20. 5. 2018
Pavel Zdešar: Rojstvo ideje o Svetovnem dnevu čebel

Ta praznik je pomemben kot gibanje in ne samo kot ideja. Po celem svetu bodo mediji vsako leto objavili, da na predlog države Slovenije praznujemo ta dan, naslednji rodovi in mladi v šolah bodo na čebele, na biodiverziteto pa na selekcijo v naravi, na čisto okolje, gledali tudi iz tega gledišča je dodal Zdešar in čestital aktualnemu predsedniku Noču, kmetijskemu ministru Židanu in vsej veliki skupini ljudi, ki se je več let trudila za ta cilj. Presrečen sem, da se je to zgodilo, čestitam izvajalcem, ki so naredili za slovenstvo eno res lepo delo, ki več pomeni, kot si zdajle sploh predstavljamo. Vsi vemo, kako zdaj živimo, v kakšnem okolju, kako se borimo za hrano, kaj se v svetu vse dogaja in mislim da je to en dogodek v slovenski zgodovini, delček tega, kar je rekel Trubar: Stati in obstati!

Pavel Zdešar: Rojstvo ideje o Svetovnem dnevu čebel

Ta praznik je pomemben kot gibanje in ne samo kot ideja. Po celem svetu bodo mediji vsako leto objavili, da na predlog države Slovenije praznujemo ta dan, naslednji rodovi in mladi v šolah bodo na čebele, na biodiverziteto pa na selekcijo v naravi, na čisto okolje, gledali tudi iz tega gledišča je dodal Zdešar in čestital aktualnemu predsedniku Noču, kmetijskemu ministru Židanu in vsej veliki skupini ljudi, ki se je več let trudila za ta cilj. Presrečen sem, da se je to zgodilo, čestitam izvajalcem, ki so naredili za slovenstvo eno res lepo delo, ki več pomeni, kot si zdajle sploh predstavljamo. Vsi vemo, kako zdaj živimo, v kakšnem okolju, kako se borimo za hrano, kaj se v svetu vse dogaja in mislim da je to en dogodek v slovenski zgodovini, delček tega, kar je rekel Trubar: Stati in obstati!

Robert Božič

čebelesvetovni dan čebelpavel zdešar

Kmetijska oddaja

Pavel Zdešar: Rojstvo ideje o Svetovnem dnevu čebel

Ta praznik je pomemben kot gibanje in ne samo kot ideja. Po celem svetu bodo mediji vsako leto objavili, da na predlog države Slovenije praznujemo ta dan, naslednji rodovi in mladi v šolah bodo na čebele, na biodiverziteto pa na selekcijo v naravi, na čisto okolje, gledali tudi iz tega gledišča je dodal Zdešar in čestital aktualnemu predsedniku Noču, kmetijskemu ministru Židanu in vsej veliki skupini ljudi, ki se je več let trudila za ta cilj. Presrečen sem, da se je to zgodilo, čestitam izvajalcem, ki so naredili za slovenstvo eno res lepo delo, ki več pomeni, kot si zdajle sploh predstavljamo. Vsi vemo, kako zdaj živimo, v kakšnem okolju, kako se borimo za hrano, kaj se v svetu vse dogaja in mislim da je to en dogodek v slovenski zgodovini, delček tega, kar je rekel Trubar: Stati in obstati!

VEČ ...|20. 5. 2018
Pavel Zdešar: Rojstvo ideje o Svetovnem dnevu čebel

Ta praznik je pomemben kot gibanje in ne samo kot ideja. Po celem svetu bodo mediji vsako leto objavili, da na predlog države Slovenije praznujemo ta dan, naslednji rodovi in mladi v šolah bodo na čebele, na biodiverziteto pa na selekcijo v naravi, na čisto okolje, gledali tudi iz tega gledišča je dodal Zdešar in čestital aktualnemu predsedniku Noču, kmetijskemu ministru Židanu in vsej veliki skupini ljudi, ki se je več let trudila za ta cilj. Presrečen sem, da se je to zgodilo, čestitam izvajalcem, ki so naredili za slovenstvo eno res lepo delo, ki več pomeni, kot si zdajle sploh predstavljamo. Vsi vemo, kako zdaj živimo, v kakšnem okolju, kako se borimo za hrano, kaj se v svetu vse dogaja in mislim da je to en dogodek v slovenski zgodovini, delček tega, kar je rekel Trubar: Stati in obstati!

čebelesvetovni dan čebelpavel zdešar

čebelesvetovni dan čebelpavel zdešar

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|15. 4. 2018
16. Koroški kulturni dnevi

O začetku pouka v slovenskih šolah v Buenos Airesa, novice iz Clevelanda, v Ljubljani se bodo začeli 16. Koroški kulturni dnevi.

16. Koroški kulturni dnevi

O začetku pouka v slovenskih šolah v Buenos Airesa, novice iz Clevelanda, v Ljubljani se bodo začeli 16. Koroški kulturni dnevi.

Matjaž Merljak

info

Slovencem po svetu in domovini

16. Koroški kulturni dnevi

O začetku pouka v slovenskih šolah v Buenos Airesa, novice iz Clevelanda, v Ljubljani se bodo začeli 16. Koroški kulturni dnevi.

VEČ ...|15. 4. 2018
16. Koroški kulturni dnevi

O začetku pouka v slovenskih šolah v Buenos Airesa, novice iz Clevelanda, v Ljubljani se bodo začeli 16. Koroški kulturni dnevi.

info

info

Svetovalnica

VEČ ...|12. 4. 2018
Šola za zdravje - o gibanju, jutranji telovadbi in druženju

Šola za zdravje - o gibanju, jutranji telovadbi in druženju

Blaž Lesnik

Svetovalnica

Šola za zdravje - o gibanju, jutranji telovadbi in druženju

VEČ ...|12. 4. 2018
Šola za zdravje - o gibanju, jutranji telovadbi in druženju

Mladoskop

VEČ ...|15. 3. 2018
Teden katoliškega šolstva

V Mladoskopu smo ujeli utrip in življenje mariborskih škofijskih gimnazijcev. Obiskali smo jih v Tednu katoliškega šolstva. Nekateri njihovi vrstniki iz socialno šibkejših družin za dokončanje šolanja potrebujejo finančno pomoč, ki jim jo lahko omogoči Štipendijski sklad katoliških šol. Namen oddaje je spodbuditi poslušalce k darovanju, pomagati mladim do njihovih ciljev.

Teden katoliškega šolstva

V Mladoskopu smo ujeli utrip in življenje mariborskih škofijskih gimnazijcev. Obiskali smo jih v Tednu katoliškega šolstva. Nekateri njihovi vrstniki iz socialno šibkejših družin za dokončanje šolanja potrebujejo finančno pomoč, ki jim jo lahko omogoči Štipendijski sklad katoliških šol. Namen oddaje je spodbuditi poslušalce k darovanju, pomagati mladim do njihovih ciljev.

Nataša Ličen

Mladoskop

Teden katoliškega šolstva

V Mladoskopu smo ujeli utrip in življenje mariborskih škofijskih gimnazijcev. Obiskali smo jih v Tednu katoliškega šolstva. Nekateri njihovi vrstniki iz socialno šibkejših družin za dokončanje šolanja potrebujejo finančno pomoč, ki jim jo lahko omogoči Štipendijski sklad katoliških šol. Namen oddaje je spodbuditi poslušalce k darovanju, pomagati mladim do njihovih ciljev.

VEČ ...|15. 3. 2018
Teden katoliškega šolstva

V Mladoskopu smo ujeli utrip in življenje mariborskih škofijskih gimnazijcev. Obiskali smo jih v Tednu katoliškega šolstva. Nekateri njihovi vrstniki iz socialno šibkejših družin za dokončanje šolanja potrebujejo finančno pomoč, ki jim jo lahko omogoči Štipendijski sklad katoliških šol. Namen oddaje je spodbuditi poslušalce k darovanju, pomagati mladim do njihovih ciljev.

Pogovor o

VEČ ...|14. 3. 2018
Katoliško šolstvo - Anton Česen, Ivan Štuhec, Peter Polc, Vladimir Anžel

Govorili smo katoliškem šolstvu. Med drugim smo spregovorili o njegovem pomenu za družbo in Cerkev ter se dotaknili uspehov in priložnosti katoliških vzgojno-izobraževalnih ustanov. Gostje tokratne oddaje so bili direktor Zavoda sv. Stanislava Anton Česen, rektor vikariata Antona Martina Slomška Ivan Štuhec, direktor Zavoda sv. Frančiška Saleškega Peter Polc in ravnatelj Škofijske gimnazije Vipava Vladimir Anžel.

Katoliško šolstvo - Anton Česen, Ivan Štuhec, Peter Polc, Vladimir Anžel

Govorili smo katoliškem šolstvu. Med drugim smo spregovorili o njegovem pomenu za družbo in Cerkev ter se dotaknili uspehov in priložnosti katoliških vzgojno-izobraževalnih ustanov. Gostje tokratne oddaje so bili direktor Zavoda sv. Stanislava Anton Česen, rektor vikariata Antona Martina Slomška Ivan Štuhec, direktor Zavoda sv. Frančiška Saleškega Peter Polc in ravnatelj Škofijske gimnazije Vipava Vladimir Anžel.

Andrej Šinko

Pogovor o

Katoliško šolstvo - Anton Česen, Ivan Štuhec, Peter Polc, Vladimir Anžel

Govorili smo katoliškem šolstvu. Med drugim smo spregovorili o njegovem pomenu za družbo in Cerkev ter se dotaknili uspehov in priložnosti katoliških vzgojno-izobraževalnih ustanov. Gostje tokratne oddaje so bili direktor Zavoda sv. Stanislava Anton Česen, rektor vikariata Antona Martina Slomška Ivan Štuhec, direktor Zavoda sv. Frančiška Saleškega Peter Polc in ravnatelj Škofijske gimnazije Vipava Vladimir Anžel.

VEČ ...|14. 3. 2018
Katoliško šolstvo - Anton Česen, Ivan Štuhec, Peter Polc, Vladimir Anžel

Govorili smo katoliškem šolstvu. Med drugim smo spregovorili o njegovem pomenu za družbo in Cerkev ter se dotaknili uspehov in priložnosti katoliških vzgojno-izobraževalnih ustanov. Gostje tokratne oddaje so bili direktor Zavoda sv. Stanislava Anton Česen, rektor vikariata Antona Martina Slomška Ivan Štuhec, direktor Zavoda sv. Frančiška Saleškega Peter Polc in ravnatelj Škofijske gimnazije Vipava Vladimir Anžel.

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|25. 2. 2018
Glasbena šola na avstrijskem Koroškem

O 40-letnici slovenske glasbene šole na avstrijskem Koroškem, seji sosveta za slovensko narodno skupnost na Dunaju in Prešernovi proslavi v Trstu.

Glasbena šola na avstrijskem Koroškem

O 40-letnici slovenske glasbene šole na avstrijskem Koroškem, seji sosveta za slovensko narodno skupnost na Dunaju in Prešernovi proslavi v Trstu.

Matjaž Merljak

info

Slovencem po svetu in domovini

Glasbena šola na avstrijskem Koroškem

O 40-letnici slovenske glasbene šole na avstrijskem Koroškem, seji sosveta za slovensko narodno skupnost na Dunaju in Prešernovi proslavi v Trstu.

VEČ ...|25. 2. 2018
Glasbena šola na avstrijskem Koroškem

O 40-letnici slovenske glasbene šole na avstrijskem Koroškem, seji sosveta za slovensko narodno skupnost na Dunaju in Prešernovi proslavi v Trstu.

info

info

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|11. 2. 2018
Po Prešernovem dnevu

O praznovanju slovenskega kulturnega praznika v Frankfurtu in Celovcu, o postnih predavanjih z vzgojno tematiko, ki jih pripravlja skupnost družin Sončnica iz Gorice ter pogovor s šolskim referentom Zedinjene Slovenije iz Argentine Marcelom Brulo o slovenskih osnovnih šolah.

Po Prešernovem dnevu

O praznovanju slovenskega kulturnega praznika v Frankfurtu in Celovcu, o postnih predavanjih z vzgojno tematiko, ki jih pripravlja skupnost družin Sončnica iz Gorice ter pogovor s šolskim referentom Zedinjene Slovenije iz Argentine Marcelom Brulo o slovenskih osnovnih šolah.

Matjaž Merljak

info

Slovencem po svetu in domovini

Po Prešernovem dnevu

O praznovanju slovenskega kulturnega praznika v Frankfurtu in Celovcu, o postnih predavanjih z vzgojno tematiko, ki jih pripravlja skupnost družin Sončnica iz Gorice ter pogovor s šolskim referentom Zedinjene Slovenije iz Argentine Marcelom Brulo o slovenskih osnovnih šolah.

VEČ ...|11. 2. 2018
Po Prešernovem dnevu

O praznovanju slovenskega kulturnega praznika v Frankfurtu in Celovcu, o postnih predavanjih z vzgojno tematiko, ki jih pripravlja skupnost družin Sončnica iz Gorice ter pogovor s šolskim referentom Zedinjene Slovenije iz Argentine Marcelom Brulo o slovenskih osnovnih šolah.

info

info

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|17. 2. 2019
Kulturni praznik v Frankurtu, predavanje Skupnosti družin Sončnica

O slovenskem kulturnem prazniku v Frankfurtu in predavanjih, ki jih pripravlja Skupnost družin Sončnica iz Gorice. Florjan Lipuš in Peter Skavrča sta prejela državni odlikovanji. Poslovila sta ste Milena Šoukal in Tomaž Pavšič.

Kulturni praznik v Frankurtu, predavanje Skupnosti družin Sončnica

O slovenskem kulturnem prazniku v Frankfurtu in predavanjih, ki jih pripravlja Skupnost družin Sončnica iz Gorice. Florjan Lipuš in Peter Skavrča sta prejela državni odlikovanji. Poslovila sta ste Milena Šoukal in Tomaž Pavšič.

Matjaž Merljak

inforojakikultura

Naš gost

VEČ ...|16. 2. 2019
Eden najboljših slovenskih nevrologov dr. Zvezdan Pirtošek

Gostili smo predstojnika katedre za nevrologijo na ljubljanski Medicinski fakulteti in predstojnik Kliničnega oddelka za bolezni živčevja na ljubljanski Nevrološki kliniki. V pogovoru med drugim tudi o tem, zakaj ga fascinira Michalengelova freska Stvarjenje v Siktinski kapeli.

Eden najboljših slovenskih nevrologov dr. Zvezdan Pirtošek

Gostili smo predstojnika katedre za nevrologijo na ljubljanski Medicinski fakulteti in predstojnik Kliničnega oddelka za bolezni živčevja na ljubljanski Nevrološki kliniki. V pogovoru med drugim tudi o tem, zakaj ga fascinira Michalengelova freska Stvarjenje v Siktinski kapeli.

Damijana Medved

demencamožganinevrologijaspominstarost

Program zadnjega tedna

VEČ ...|21. 2. 2019
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 21. februar 2019 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 21. februar 2019 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Komentar tedna

VEČ ...|15. 2. 2019
Starajoča Evropa brez otrok se zgraža nad Orbanovo družinsko zakonodajo

V današnjem Komentarju tedna smo prebrali komentar Milene Miklavčič, ki ga je objavila na spletnem portalu Domovina.je

Starajoča Evropa brez otrok se zgraža nad Orbanovo družinsko zakonodajo

V današnjem Komentarju tedna smo prebrali komentar Milene Miklavčič, ki ga je objavila na spletnem portalu Domovina.je

Radio Ognjišče

komentardružbapolitikaodnosi

Za življenje

VEČ ...|16. 2. 2019
Dr. Andrej Perko in dr. Verena Perko o življenju kot potovanju

Vsi imamo neke cilje, poti in čas za premislek. Kaj nam romanje prinese? Zakaj romamo? Prisluhnite oddaji!

Dr. Andrej Perko in dr. Verena Perko o življenju kot potovanju

Vsi imamo neke cilje, poti in čas za premislek. Kaj nam romanje prinese? Zakaj romamo? Prisluhnite oddaji!

Mateja Subotičanec

duhovnostodnosi

Bim bam bom

VEČ ...|21. 2. 2019
Bim bam bom dne 21. 2.

Bim bam bom dne 21. 2.

Jure Sešek

Duhovna misel

VEČ ...|21. 2. 2019
Hude besede, namenjene Petru

Pojdi od mene, satan, ker ne misliš na to, kar je Božjega, ampak, kar je človeškega. (Mr 8, 33)

Hude besede, namenjene Petru

Pojdi od mene, satan, ker ne misliš na to, kar je Božjega, ampak, kar je človeškega. (Mr 8, 33)

Gregor Čušin

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|21. 2. 2019
Svetli del

Molile so redovnice - Marijine sestre.

Svetli del

Molile so redovnice - Marijine sestre.

Radio Ognjišče

duhovnost

Svetnik dneva

VEČ ...|21. 2. 2019
Sv. Peter Damiani

Sv. Peter Damiani

Jure Sešek

duhovnostspomin

Za nasmeh

VEČ ...|21. 2. 2019
Resnica je jed, ki nikomur ne tekne, zato jo servirajte s humorjem.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Resnica je jed, ki nikomur ne tekne, zato jo servirajte s humorjem.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče