Pedro Opeka ob odprtju nove šole

V misijonski rubriki Pojdite in učite ste slišali, kako hvaležen je misijonar Pedro Opeka. Za sredstva iz Slovenije, s katerimi so zgradili novo osnovno šolo, za obisk iz domovine staršev in za vse, kar nova šola pomeni za mlade Malgaše. 

Pogovori z Vosovci - Lidija Dermastia Kovič 1.del

V letu spomina, ob 80 letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in tudi povojnih pobojev, v oddaji Moja zgodba objavljamo nekatera pričevanja članov VOS OF (Varnostno obveščevalne službe Osvobodilne fronte). VOS je bila skrivna partijska oborožena formacija, ki jo je v okviru OF avgusta 1941 osnoval Centralni komite KPS. VOS je nastopala proti dejanskim in domnevnim nasprotnikom partizanskega gibanja. Med najvidnejšimi žrtvami VOS so bili v veliki večini Slovenci, predstavniki predvojnega političnega življenja, industrialci, premožni vplivni meščani, nekdanji oficirji kraljeve vojske, sodniki, duhovniki, člani Katoliške akcije, intelektualci, veliki kmetje, podjetniki, skratka tisti, ki so odkrito nasprotovali komunistični ideologiji.

Pred časom smo že objavili pričevanje narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, ki je bil nekaj časa komandant varnostne službe. Bil je tudi vodja 1. odseka OZNE za Jugoslavijo in po koncu vojne je vrsto let delal v zvezni upravi za notranje zadeve v Beogradu.

Ampak v VOS niso delovali samo moški. Tudi ženske so bile pomemben del kot sledilke, zbiralke informacij, agentke. V današnji oddaji smo slišali pričevanje ene od njih. To je Lidija Dermastia kasneje poročena Kovič. Njen mož je bil Anton Kovič Sine, prav tako vosovec, ki je med drugim leta 1942 ustrelil policijskega komisarja Kazimirja Kukoviča. Njen brat je bil komandant in vodja VOS Marjan Dermastia Urban, imenovan tudi Urban Velikonja. Že leta 1943 ga je CK KPS zaradi krutosti v odnosu do nasprotnikov kaznoval z zadnjim opominom. Kazen je bila kasneje sicer odpravljena.

Pričevanje Lidije Kovič, ki ga boste slišali je bilo posneto 25. septembra 1978, vodil ga je dr. Miloš Kobal, prav tako Vosovec. Naj spomnim, da je zanimiv razkorak med tem, kaj se je spominjal sredi sedemdesetih in česa v oddaji Spomini na TV Slovenija leta 2018.

Vsa pričevanja so bila tudi prepisana in so kot pogovori z vosovci dosegljiva v Arhivu Republike Slovenije. Originalna pričevanja pa so še posebej zanimiva tudi kot govorjena beseda, saj se v prepisih lahko izgubi kak poudarek. S komentarji bo tudi tokrat z nami znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je svoje delo usmeril predvsem v raziskovanje totalitarnih režimov na Slovenskem v 20. stoletju. Je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji in ga lepo pozdravljam!

Zakaj je potrebno take stvari poznati, kako lahko vplivajo na naše vedenje o medvojnih in povojnih dogodkih?

Pričevanje je zelo zanimivo, ker pove zelo veliko o njeni osebnosti oz profilu vosovskih obveščevalcev in o veliki prepletenosti članov vosa in tistih, ki so šli na nasprotni stran. vsi so bili pred vojno sošolci in prijatelji v istih telovadnih društvih, potem pa so se tako spremenili, da potem tej Dermastjevi ni bilo prav nič mar, če so jih pobili oz kot se je izrazila pospravili. Pokaže tudi, da katoliška oz meščanska stran nista bili kos konspirativnemu delu in da jih je vos lahko brez problema zelo podrobno nadzoroval. Tu se kaže vpliv predvojnega tajnega dela partije in šolanja njenih kadrov v Moskvi. 

Pričevanje Lidije Dermastia Kovič, ki je sicer zabeleženo na štirih kolutih v skupni dolžini več kot dve uri in pol, predvajamo po kosih in ga ob tem komentiramo s pomočjo dr. Damjana Hančiča. 

Utrip dneva dne 15. 6.

• Papež Leon XIV. ob jubileju športa: Šport je šola sodelovanja, konkretnosti in tudi izgubljanja.
• Kolesarji upanja navdušeni, da so z več tisoč športniki lahko delili trenutke v Rimu in v Vatikanu.
• Drugi »Forum za mir« predlagal medversko zavezništvo za zaščito življenja in družine.
• Oranžno opozorilo za Primorsko zaradi možnih neviht v ponedeljek.
• Komentar Nejca Krevsa na spopade med Izraelom in Iranom.
• Ekonomist Ivanc pojasnjuje, da se je rast cen upočasnjevala precej bolj kot je bilo pričakovano.
• Komisija za preprečevanje korupcije: Prebivalci Slovenije si zaslužijo oblast, ki ji lahko zaupajo.
• Šport: Dofineja pa okusu kolesarskega asa Tadeja Pogačarja, ki ima pred zadnjo etapo minuto prednosti

Poletje je priložnost za učenje jezikov

Stella Starman in Matija Škofljanec sta spregovorila o poletnem jezikovnem tednu, ki ga že vrsto let pripravljajo v Zavodu sv. Stanislava, letos pa so jezikovno ponudbo nekoliko razširili. Kako učinkovito je učenje, če je strnjeno v en teden v primerjavi z jezikovnimi šolami, ki potekajo čez leto? Koliko ur dnevno se je treba posvetiti jeziku, da je rezultat navdušujoč, in kako je s predznanjem, ki je potrebno? 

Zgodbi Karla Gržana

Ob zaključku šolskega leta smo za tokratno oddajo Sol in luč izbrali dve zgodbi Karla Gržana, ki jih je pred desetletjem kot podlistke pisal za revijo Ognjišče. Opisujeta prav mlade in njihova srečevanja z življenjem, ki ga v veliki meri izpolnjuje prav šola. Naslov knjižice je Od senc k svetlobi izšla pa je pri Založbi Ognjišče.

Vpis v glasbene šole

Tokrat smo se pogovarjali o pomembnosti glasbene vzgoje, o glasbenih šolah, vpisu vanje, o tem, kaj otrokom prinaša učenje instrumenta, kako je pri tem z vlogo staršev. Z nami je bil Miha Zupanc Kovač, ki je med mnogimi glasbenimi vlogami tudi učitelj glasbene pripravnice v Glasbeni šoli Matije Tomca.

Recital ob zaključku glasbenega šolanja pianistke Klare Kolonič

Tokrat smo povabili na klavirski recital ob zaključku glasbenega šolanja pianistke Klare Kolonič v Zavodu svetega Stanislava.

Meja, jezik in šola - Državni okviri v slovenskem šolstvu prve polovice 20. stoletja

V Slovenskem šolskem muzeju so v aprilu 2025 organizirali znanstveni simpozij, na katerem je deset predavateljev s poglobljenimi prispevki osvetlilo prvo polovico 20. stoletja s stališča meje, jezika in šole. Prispevki so objavljeni v znanstveni reviji Šolska kronika. Pred mikrofon smo povabili urednika omenjene revije, Antona Arka, muzejskega svetovalca.