Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|31. 3. 2019
Začetek šole v Argentini in pomen zamejskega kmetijstva

V Argentini so začeli s poukom v slovenskih šolah, objavili smo pogovor z rojakinjo Marušo Zurc, ki je prejela posebno priznanje občine Moron v Buenos Airesu, v Kanalski dolini so zaskrbljeni glede ohrananja slovenstva, na avstrijskem Koroškem pa imajo veliko vlogo pri tem tudi kmetje.

Začetek šole v Argentini in pomen zamejskega kmetijstva

V Argentini so začeli s poukom v slovenskih šolah, objavili smo pogovor z rojakinjo Marušo Zurc, ki je prejela posebno priznanje občine Moron v Buenos Airesu, v Kanalski dolini so zaskrbljeni glede ohrananja slovenstva, na avstrijskem Koroškem pa imajo veliko vlogo pri tem tudi kmetje.

inforojakikulturašolstvo

Slovencem po svetu in domovini

Začetek šole v Argentini in pomen zamejskega kmetijstva
V Argentini so začeli s poukom v slovenskih šolah, objavili smo pogovor z rojakinjo Marušo Zurc, ki je prejela posebno priznanje občine Moron v Buenos Airesu, v Kanalski dolini so zaskrbljeni glede ohrananja slovenstva, na avstrijskem Koroškem pa imajo veliko vlogo pri tem tudi kmetje.
VEČ ...|31. 3. 2019
Začetek šole v Argentini in pomen zamejskega kmetijstva
V Argentini so začeli s poukom v slovenskih šolah, objavili smo pogovor z rojakinjo Marušo Zurc, ki je prejela posebno priznanje občine Moron v Buenos Airesu, v Kanalski dolini so zaskrbljeni glede ohrananja slovenstva, na avstrijskem Koroškem pa imajo veliko vlogo pri tem tudi kmetje.

Matjaž Merljak

inforojakikulturašolstvo

Sobotna iskrica

VEČ ...|23. 3. 2019
Katoliško šolstvo in Materinski dan

Ob devetih smo posebej pozdravili naše mlade poslušalce. Sobotna iskrica prinaša pozdrav mamicam, pogled k šolarjem in pomladno pesem.

Katoliško šolstvo in Materinski dan

Ob devetih smo posebej pozdravili naše mlade poslušalce. Sobotna iskrica prinaša pozdrav mamicam, pogled k šolarjem in pomladno pesem.

mladiodnosiotrocivzgoja

Sobotna iskrica

Katoliško šolstvo in Materinski dan
Ob devetih smo posebej pozdravili naše mlade poslušalce. Sobotna iskrica prinaša pozdrav mamicam, pogled k šolarjem in pomladno pesem.
VEČ ...|23. 3. 2019
Katoliško šolstvo in Materinski dan
Ob devetih smo posebej pozdravili naše mlade poslušalce. Sobotna iskrica prinaša pozdrav mamicam, pogled k šolarjem in pomladno pesem.

Jure Sešek

mladiodnosiotrocivzgoja

Svetovalnica

VEČ ...|22. 3. 2019
Barbara Mestnik o medvrstniških odnosih v OŠ

Kateri so danes najvidnejši izzivi v medvrstniškem socialnem odnosu? O izzivih in odzivih nanje je spregovorila Barbara Mestnik iz svetovalne pedagoške službe Osnovne šole Alojzija Šuštarja v Šentvidu v Ljubljani.

Barbara Mestnik o medvrstniških odnosih v OŠ

Kateri so danes najvidnejši izzivi v medvrstniškem socialnem odnosu? O izzivih in odzivih nanje je spregovorila Barbara Mestnik iz svetovalne pedagoške službe Osnovne šole Alojzija Šuštarja v Šentvidu v Ljubljani.

mladiotrociodnosisvetovanjeizobraževanješola

Svetovalnica

Barbara Mestnik o medvrstniških odnosih v OŠ
Kateri so danes najvidnejši izzivi v medvrstniškem socialnem odnosu? O izzivih in odzivih nanje je spregovorila Barbara Mestnik iz svetovalne pedagoške službe Osnovne šole Alojzija Šuštarja v Šentvidu v Ljubljani.
VEČ ...|22. 3. 2019
Barbara Mestnik o medvrstniških odnosih v OŠ
Kateri so danes najvidnejši izzivi v medvrstniškem socialnem odnosu? O izzivih in odzivih nanje je spregovorila Barbara Mestnik iz svetovalne pedagoške službe Osnovne šole Alojzija Šuštarja v Šentvidu v Ljubljani.

Nataša Ličen

mladiotrociodnosisvetovanjeizobraževanješola

Petkov večer

VEČ ...|22. 3. 2019
Koncert katoliških šol

Ob Tednu katoliškega šolstva smo nagovorjeni k darovanju sredstev za dijake in učence iz socialno šibkejših družin, da bi vsi, ki želijo, uspešno zaključili šolanje. Potreb je veliko. V ta namen mladi iz vseh katoliških šol nastopijo na tradicionalnem dobrodelnem koncertu, s tem darujejo tisto, kar imajo, svoj talent in čas.

Koncert katoliških šol

Ob Tednu katoliškega šolstva smo nagovorjeni k darovanju sredstev za dijake in učence iz socialno šibkejših družin, da bi vsi, ki želijo, uspešno zaključili šolanje. Potreb je veliko. V ta namen mladi iz vseh katoliških šol nastopijo na tradicionalnem dobrodelnem koncertu, s tem darujejo tisto, kar imajo, svoj talent in čas.

glasbamladikatoliške šole

Petkov večer

Koncert katoliških šol
Ob Tednu katoliškega šolstva smo nagovorjeni k darovanju sredstev za dijake in učence iz socialno šibkejših družin, da bi vsi, ki želijo, uspešno zaključili šolanje. Potreb je veliko. V ta namen mladi iz vseh katoliških šol nastopijo na tradicionalnem dobrodelnem koncertu, s tem darujejo tisto, kar imajo, svoj talent in čas.
VEČ ...|22. 3. 2019
Koncert katoliških šol
Ob Tednu katoliškega šolstva smo nagovorjeni k darovanju sredstev za dijake in učence iz socialno šibkejših družin, da bi vsi, ki želijo, uspešno zaključili šolanje. Potreb je veliko. V ta namen mladi iz vseh katoliških šol nastopijo na tradicionalnem dobrodelnem koncertu, s tem darujejo tisto, kar imajo, svoj talent in čas.

Nataša Ličen

glasbamladikatoliške šole

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|22. 3. 2019
Šolarji OŠ Alojzija Šuštarja skrbijo za ovce in kokoši

Lara in Luka, ter ravnateljica OŠ Alojzija Šuštarja, dr. Marina Rugelj, so spregovorili o tem, kako otroci na šoli skrbijo za ovce in kokoši in kaj jim pomeni stik z živalmi in narava.

Šolarji OŠ Alojzija Šuštarja skrbijo za ovce in kokoši

Lara in Luka, ter ravnateljica OŠ Alojzija Šuštarja, dr. Marina Rugelj, so spregovorili o tem, kako otroci na šoli skrbijo za ovce in kokoši in kaj jim pomeni stik z živalmi in narava.

kmetijstvonaravaotroci

Minute za kmetijstvo in podeželje

Šolarji OŠ Alojzija Šuštarja skrbijo za ovce in kokoši
Lara in Luka, ter ravnateljica OŠ Alojzija Šuštarja, dr. Marina Rugelj, so spregovorili o tem, kako otroci na šoli skrbijo za ovce in kokoši in kaj jim pomeni stik z živalmi in narava.
VEČ ...|22. 3. 2019
Šolarji OŠ Alojzija Šuštarja skrbijo za ovce in kokoši
Lara in Luka, ter ravnateljica OŠ Alojzija Šuštarja, dr. Marina Rugelj, so spregovorili o tem, kako otroci na šoli skrbijo za ovce in kokoši in kaj jim pomeni stik z živalmi in narava.

Robert Božič

kmetijstvonaravaotroci

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|21. 3. 2019
Šolarji OŠ Alojzija Šuštarja o gozdu

Lara in Peter, ter ravnateljica OŠ Alojzija Šuštarja, so spregovorili o tem, kaj jim pomeni gozd in zakaj je zelo pomembna njihova učilnica v naravi.

Šolarji OŠ Alojzija Šuštarja o gozdu

Lara in Peter, ter ravnateljica OŠ Alojzija Šuštarja, so spregovorili o tem, kaj jim pomeni gozd in zakaj je zelo pomembna njihova učilnica v naravi.

kmetijstvonaravaotroci

Minute za kmetijstvo in podeželje

Šolarji OŠ Alojzija Šuštarja o gozdu
Lara in Peter, ter ravnateljica OŠ Alojzija Šuštarja, so spregovorili o tem, kaj jim pomeni gozd in zakaj je zelo pomembna njihova učilnica v naravi.
VEČ ...|21. 3. 2019
Šolarji OŠ Alojzija Šuštarja o gozdu
Lara in Peter, ter ravnateljica OŠ Alojzija Šuštarja, so spregovorili o tem, kaj jim pomeni gozd in zakaj je zelo pomembna njihova učilnica v naravi.

Robert Božič

kmetijstvonaravaotroci

Kulturni utrinki

VEČ ...|5. 3. 2019
Nagrada Nika Kureta Nadji Valentinčič Furlan - Poteka tekmovanje TEMSIG - Razstava 100 let Petra Florjančiča

Dan pred začetkom festivala Dnevi etnografskega filma bodo podelili plaketo Nika Kureta. Prejela jo bo Nadja Valentinčič Furlan.Na glasbenih šolah gorenjske regije od včeraj poteka 48. državno tekmovanje mladih glasbenikov Slovenije Temsig.Danes ob 18. uri bodo v Festivalni dvorani na Bledu odprli razstavo o izumitelju Petru Florjančiču ob njegovi 100 letnici.

Nagrada Nika Kureta Nadji Valentinčič Furlan - Poteka tekmovanje TEMSIG - Razstava 100 let Petra Florjančiča

Dan pred začetkom festivala Dnevi etnografskega filma bodo podelili plaketo Nika Kureta. Prejela jo bo Nadja Valentinčič Furlan.Na glasbenih šolah gorenjske regije od včeraj poteka 48. državno tekmovanje mladih glasbenikov Slovenije Temsig.Danes ob 18. uri bodo v Festivalni dvorani na Bledu odprli razstavo o izumitelju Petru Florjančiču ob njegovi 100 letnici.

Nadja Valentinčič FurlanPeter Florjančičtemsig

Kulturni utrinki

Nagrada Nika Kureta Nadji Valentinčič Furlan - Poteka tekmovanje TEMSIG - Razstava 100 let Petra Florjančiča
Dan pred začetkom festivala Dnevi etnografskega filma bodo podelili plaketo Nika Kureta. Prejela jo bo Nadja Valentinčič Furlan.Na glasbenih šolah gorenjske regije od včeraj poteka 48. državno tekmovanje mladih glasbenikov Slovenije Temsig.Danes ob 18. uri bodo v Festivalni dvorani na Bledu odprli razstavo o izumitelju Petru Florjančiču ob njegovi 100 letnici.
VEČ ...|5. 3. 2019
Nagrada Nika Kureta Nadji Valentinčič Furlan - Poteka tekmovanje TEMSIG - Razstava 100 let Petra Florjančiča
Dan pred začetkom festivala Dnevi etnografskega filma bodo podelili plaketo Nika Kureta. Prejela jo bo Nadja Valentinčič Furlan.Na glasbenih šolah gorenjske regije od včeraj poteka 48. državno tekmovanje mladih glasbenikov Slovenije Temsig.Danes ob 18. uri bodo v Festivalni dvorani na Bledu odprli razstavo o izumitelju Petru Florjančiču ob njegovi 100 letnici.

Jože Bartolj

Nadja Valentinčič FurlanPeter Florjančičtemsig

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|15. 2. 2019
Potrošniku mora biti jasno poreklo mesa

Zadruge in Zadružna zveza Slovenije so prepričane, da bi morali narediti več, da bi bilo potrošnikom jasno, kje je izvor mesa in surovin za mesne izdelke, ki jih kupijo ali dobijo na krožnik v restavracijah in šolah in drugih javnih ustanovah. O tem je za tokratno rubriko spregovoril predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk.

Potrošniku mora biti jasno poreklo mesa

Zadruge in Zadružna zveza Slovenije so prepričane, da bi morali narediti več, da bi bilo potrošnikom jasno, kje je izvor mesa in surovin za mesne izdelke, ki jih kupijo ali dobijo na krožnik v restavracijah in šolah in drugih javnih ustanovah. O tem je za tokratno rubriko spregovoril predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk.

kmetijstvozdravstvoinfo

Minute za kmetijstvo in podeželje

Potrošniku mora biti jasno poreklo mesa
Zadruge in Zadružna zveza Slovenije so prepričane, da bi morali narediti več, da bi bilo potrošnikom jasno, kje je izvor mesa in surovin za mesne izdelke, ki jih kupijo ali dobijo na krožnik v restavracijah in šolah in drugih javnih ustanovah. O tem je za tokratno rubriko spregovoril predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk.
VEČ ...|15. 2. 2019
Potrošniku mora biti jasno poreklo mesa
Zadruge in Zadružna zveza Slovenije so prepričane, da bi morali narediti več, da bi bilo potrošnikom jasno, kje je izvor mesa in surovin za mesne izdelke, ki jih kupijo ali dobijo na krožnik v restavracijah in šolah in drugih javnih ustanovah. O tem je za tokratno rubriko spregovoril predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk.

Robert Božič

kmetijstvozdravstvoinfo

Informativni prispevki

VEČ ...|14. 2. 2019
Predstavitev Šolskega centra Škofja Loka

Šolski center Škofja Loka o utripu na njihovi šoli: učimo se za življenje, učimo se čutiti, oblikovati, obdelovati les (in sebe), razvijamo svojo ustvarjalnost, razvijamo svojo osebnost. V oddaji sta sodelovala Milan Štigl, ravnatelj (ŠC Škofja Loka Srednja šola za lesarstvo) in mag. Mojca Šmelcer, ravnateljica SŠS.

Predstavitev Šolskega centra Škofja Loka

Šolski center Škofja Loka o utripu na njihovi šoli: učimo se za življenje, učimo se čutiti, oblikovati, obdelovati les (in sebe), razvijamo svojo ustvarjalnost, razvijamo svojo osebnost. V oddaji sta sodelovala Milan Štigl, ravnatelj (ŠC Škofja Loka Srednja šola za lesarstvo) in mag. Mojca Šmelcer, ravnateljica SŠS.

mladiizobraževanjeinfo

Informativni prispevki

Predstavitev Šolskega centra Škofja Loka
Šolski center Škofja Loka o utripu na njihovi šoli: učimo se za življenje, učimo se čutiti, oblikovati, obdelovati les (in sebe), razvijamo svojo ustvarjalnost, razvijamo svojo osebnost. V oddaji sta sodelovala Milan Štigl, ravnatelj (ŠC Škofja Loka Srednja šola za lesarstvo) in mag. Mojca Šmelcer, ravnateljica SŠS.
VEČ ...|14. 2. 2019
Predstavitev Šolskega centra Škofja Loka
Šolski center Škofja Loka o utripu na njihovi šoli: učimo se za življenje, učimo se čutiti, oblikovati, obdelovati les (in sebe), razvijamo svojo ustvarjalnost, razvijamo svojo osebnost. V oddaji sta sodelovala Milan Štigl, ravnatelj (ŠC Škofja Loka Srednja šola za lesarstvo) in mag. Mojca Šmelcer, ravnateljica SŠS.

Jože Bartolj

mladiizobraževanjeinfo

Informativni prispevki

VEČ ...|14. 2. 2019
Predstavitev Ekonomske šole na Roški

Predstavila se nam je tudi Ekonomska šola na Roški. V oddaji so sodelovali profesorica Zdenka Sušec, Neli Merkužič, Tena Pečaver in Jan Lazič.

Predstavitev Ekonomske šole na Roški

Predstavila se nam je tudi Ekonomska šola na Roški. V oddaji so sodelovali profesorica Zdenka Sušec, Neli Merkužič, Tena Pečaver in Jan Lazič.

mladiizobraževanjeinfo

Informativni prispevki

Predstavitev Ekonomske šole na Roški
Predstavila se nam je tudi Ekonomska šola na Roški. V oddaji so sodelovali profesorica Zdenka Sušec, Neli Merkužič, Tena Pečaver in Jan Lazič.
VEČ ...|14. 2. 2019
Predstavitev Ekonomske šole na Roški
Predstavila se nam je tudi Ekonomska šola na Roški. V oddaji so sodelovali profesorica Zdenka Sušec, Neli Merkužič, Tena Pečaver in Jan Lazič.

Nataša Ličen

mladiizobraževanjeinfo

Predstavitev šol

VEČ ...|14. 2. 2019
Predstavitev Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje

Predstavila se nam je Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje – šola za vse, ki ste radovedni, vedoželjni in ustvarjalni. Dijaki pridobivajo splošna in strokovna znanja, ki jih pogosto zelo uspešno pokažejo tudi na številnih tekmovanjih doma in v tujini. Šola je zagotovo mnogim mladim drugi dom, nihče ne ostane neopažen ali prezrt, vsak lahko pokaže svoje zmožnosti.

Predstavitev Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje

Predstavila se nam je Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje – šola za vse, ki ste radovedni, vedoželjni in ustvarjalni. Dijaki pridobivajo splošna in strokovna znanja, ki jih pogosto zelo uspešno pokažejo tudi na številnih tekmovanjih doma in v tujini. Šola je zagotovo mnogim mladim drugi dom, nihče ne ostane neopažen ali prezrt, vsak lahko pokaže svoje zmožnosti.

izobraževanjevzgojamladi

Predstavitev šol

Predstavitev Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje
Predstavila se nam je Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje – šola za vse, ki ste radovedni, vedoželjni in ustvarjalni. Dijaki pridobivajo splošna in strokovna znanja, ki jih pogosto zelo uspešno pokažejo tudi na številnih tekmovanjih doma in v tujini. Šola je zagotovo mnogim mladim drugi dom, nihče ne ostane neopažen ali prezrt, vsak lahko pokaže svoje zmožnosti.
VEČ ...|14. 2. 2019
Predstavitev Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje
Predstavila se nam je Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje – šola za vse, ki ste radovedni, vedoželjni in ustvarjalni. Dijaki pridobivajo splošna in strokovna znanja, ki jih pogosto zelo uspešno pokažejo tudi na številnih tekmovanjih doma in v tujini. Šola je zagotovo mnogim mladim drugi dom, nihče ne ostane neopažen ali prezrt, vsak lahko pokaže svoje zmožnosti.

Alen Salihović

izobraževanjevzgojamladi

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|6. 2. 2019
Hrana iz sheme Izbrana kakovost Slovenija naj ima prednost

Delovna skupina za predelavo mesa, ki deluje v okviru upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije je na torkovem sestanku pozvala k javni objavi uvoznikov spornega poljskega govejega mesa. Zadružniki zahtevajo tudi takojšnjo spremembo zakonodaje, ki ureja javna naročila, kjer bi namesto najnižje cene imela prednost kakovost in sodelovanje v shemi izbrana kakovost Slovenija. V sporočilu za javnost, po sestanku omenjene komisije so zapisali, da že dalj časa opozarjajo na uvoz cenejšega govejega mesa iz tujine, ki največkrat pristane v javnih zavodih. Slovenske kmetijske zadruge, ki odkupujejo govedo izključno od slovenskih rejcev, in v večini meso označeno s shemo izbrana kakovost Slovenija, zaradi kriterija najnižje cene, pogosto niso cenovno zanimive za javne zavode, kljub temu, da lahko javni zavodi določen sklop živil nabavijo izven javnega naročila. Tako se v javnih zavodih bolni, ostareli, otroci, šolarji prehranjujejo s cenovno najugodnejšo hrano, ki je lahko vprašljiva glede kakovosti, še opozarjajo v Delovni skupini za predelavo mesa, ki deluje v okviru upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije in predlagajo, da se zakonodaja, ki ureja javno naročanje popravi tako, da bo prednost imela kakovost in ne cena, ali pa se oskrba s hrano v celoti izloči iz sistema javnega naročanja.

Hrana iz sheme Izbrana kakovost Slovenija naj ima prednost

Delovna skupina za predelavo mesa, ki deluje v okviru upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije je na torkovem sestanku pozvala k javni objavi uvoznikov spornega poljskega govejega mesa. Zadružniki zahtevajo tudi takojšnjo spremembo zakonodaje, ki ureja javna naročila, kjer bi namesto najnižje cene imela prednost kakovost in sodelovanje v shemi izbrana kakovost Slovenija. V sporočilu za javnost, po sestanku omenjene komisije so zapisali, da že dalj časa opozarjajo na uvoz cenejšega govejega mesa iz tujine, ki največkrat pristane v javnih zavodih. Slovenske kmetijske zadruge, ki odkupujejo govedo izključno od slovenskih rejcev, in v večini meso označeno s shemo izbrana kakovost Slovenija, zaradi kriterija najnižje cene, pogosto niso cenovno zanimive za javne zavode, kljub temu, da lahko javni zavodi določen sklop živil nabavijo izven javnega naročila. Tako se v javnih zavodih bolni, ostareli, otroci, šolarji prehranjujejo s cenovno najugodnejšo hrano, ki je lahko vprašljiva glede kakovosti, še opozarjajo v Delovni skupini za predelavo mesa, ki deluje v okviru upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije in predlagajo, da se zakonodaja, ki ureja javno naročanje popravi tako, da bo prednost imela kakovost in ne cena, ali pa se oskrba s hrano v celoti izloči iz sistema javnega naročanja.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Hrana iz sheme Izbrana kakovost Slovenija naj ima prednost
Delovna skupina za predelavo mesa, ki deluje v okviru upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije je na torkovem sestanku pozvala k javni objavi uvoznikov spornega poljskega govejega mesa. Zadružniki zahtevajo tudi takojšnjo spremembo zakonodaje, ki ureja javna naročila, kjer bi namesto najnižje cene imela prednost kakovost in sodelovanje v shemi izbrana kakovost Slovenija. V sporočilu za javnost, po sestanku omenjene komisije so zapisali, da že dalj časa opozarjajo na uvoz cenejšega govejega mesa iz tujine, ki največkrat pristane v javnih zavodih. Slovenske kmetijske zadruge, ki odkupujejo govedo izključno od slovenskih rejcev, in v večini meso označeno s shemo izbrana kakovost Slovenija, zaradi kriterija najnižje cene, pogosto niso cenovno zanimive za javne zavode, kljub temu, da lahko javni zavodi določen sklop živil nabavijo izven javnega naročila. Tako se v javnih zavodih bolni, ostareli, otroci, šolarji prehranjujejo s cenovno najugodnejšo hrano, ki je lahko vprašljiva glede kakovosti, še opozarjajo v Delovni skupini za predelavo mesa, ki deluje v okviru upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije in predlagajo, da se zakonodaja, ki ureja javno naročanje popravi tako, da bo prednost imela kakovost in ne cena, ali pa se oskrba s hrano v celoti izloči iz sistema javnega naročanja.
VEČ ...|6. 2. 2019
Hrana iz sheme Izbrana kakovost Slovenija naj ima prednost
Delovna skupina za predelavo mesa, ki deluje v okviru upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije je na torkovem sestanku pozvala k javni objavi uvoznikov spornega poljskega govejega mesa. Zadružniki zahtevajo tudi takojšnjo spremembo zakonodaje, ki ureja javna naročila, kjer bi namesto najnižje cene imela prednost kakovost in sodelovanje v shemi izbrana kakovost Slovenija. V sporočilu za javnost, po sestanku omenjene komisije so zapisali, da že dalj časa opozarjajo na uvoz cenejšega govejega mesa iz tujine, ki največkrat pristane v javnih zavodih. Slovenske kmetijske zadruge, ki odkupujejo govedo izključno od slovenskih rejcev, in v večini meso označeno s shemo izbrana kakovost Slovenija, zaradi kriterija najnižje cene, pogosto niso cenovno zanimive za javne zavode, kljub temu, da lahko javni zavodi določen sklop živil nabavijo izven javnega naročila. Tako se v javnih zavodih bolni, ostareli, otroci, šolarji prehranjujejo s cenovno najugodnejšo hrano, ki je lahko vprašljiva glede kakovosti, še opozarjajo v Delovni skupini za predelavo mesa, ki deluje v okviru upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije in predlagajo, da se zakonodaja, ki ureja javno naročanje popravi tako, da bo prednost imela kakovost in ne cena, ali pa se oskrba s hrano v celoti izloči iz sistema javnega naročanja.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Kulturni utrinki

VEČ ...|31. 1. 2019
Nagradi Sinji Ožbolt in prenovi kulturne dediščine - monografija Nataše Golob - razstava Novejše SLO slikarstvo

Nagrado Ksenije Hribar za življenjsko delo bo letos prejela koreografinja, plesalka in plesna pedagoginja Sinja Ožbolt. Partnerji projekta Šola prenove so prvič podelili priznanja njihovim lastnikom za lani izvedeno kakovostno prenovo.Slovenska akademija znanosti in umetnosti ter Arhiv Republike Slovenije sta izdala monografijo, v kateri je umetnostna zgodovinarka dr Nataša Golob popisala srednjeveške rokopise in rokopisne fragmente iz državnega arhiva. V Moderni galeriji bodo drevi ob 20. uri odprli razstavo Čas brez nedolžnosti - novejše slikarstvo v Sloveniji.

Nagradi Sinji Ožbolt in prenovi kulturne dediščine - monografija Nataše Golob - razstava Novejše SLO slikarstvo

Nagrado Ksenije Hribar za življenjsko delo bo letos prejela koreografinja, plesalka in plesna pedagoginja Sinja Ožbolt. Partnerji projekta Šola prenove so prvič podelili priznanja njihovim lastnikom za lani izvedeno kakovostno prenovo.Slovenska akademija znanosti in umetnosti ter Arhiv Republike Slovenije sta izdala monografijo, v kateri je umetnostna zgodovinarka dr Nataša Golob popisala srednjeveške rokopise in rokopisne fragmente iz državnega arhiva. V Moderni galeriji bodo drevi ob 20. uri odprli razstavo Čas brez nedolžnosti - novejše slikarstvo v Sloveniji.

Sinja OžboltNataša GolobŽiva Deunovejše slikarstvo v Sloveniji

Kulturni utrinki

Nagradi Sinji Ožbolt in prenovi kulturne dediščine - monografija Nataše Golob - razstava Novejše SLO slikarstvo
Nagrado Ksenije Hribar za življenjsko delo bo letos prejela koreografinja, plesalka in plesna pedagoginja Sinja Ožbolt. Partnerji projekta Šola prenove so prvič podelili priznanja njihovim lastnikom za lani izvedeno kakovostno prenovo.Slovenska akademija znanosti in umetnosti ter Arhiv Republike Slovenije sta izdala monografijo, v kateri je umetnostna zgodovinarka dr Nataša Golob popisala srednjeveške rokopise in rokopisne fragmente iz državnega arhiva. V Moderni galeriji bodo drevi ob 20. uri odprli razstavo Čas brez nedolžnosti - novejše slikarstvo v Sloveniji.
VEČ ...|31. 1. 2019
Nagradi Sinji Ožbolt in prenovi kulturne dediščine - monografija Nataše Golob - razstava Novejše SLO slikarstvo
Nagrado Ksenije Hribar za življenjsko delo bo letos prejela koreografinja, plesalka in plesna pedagoginja Sinja Ožbolt. Partnerji projekta Šola prenove so prvič podelili priznanja njihovim lastnikom za lani izvedeno kakovostno prenovo.Slovenska akademija znanosti in umetnosti ter Arhiv Republike Slovenije sta izdala monografijo, v kateri je umetnostna zgodovinarka dr Nataša Golob popisala srednjeveške rokopise in rokopisne fragmente iz državnega arhiva. V Moderni galeriji bodo drevi ob 20. uri odprli razstavo Čas brez nedolžnosti - novejše slikarstvo v Sloveniji.

Jože Bartolj

Sinja OžboltNataša GolobŽiva Deunovejše slikarstvo v Sloveniji

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 1. 2019
Celjski mladinski center z več prireditvami vabi na volitve v Evropski parlament

Z Evropsko unijo je povezana tudi razstava, ki so jo opoldne odprli V knjižnici v Velenju je na ogled postavljena razstava, ki je povezana z Evropsko unijo. Pripravil jo je Celjski mladinski center, ki pred volitvami v Evropski parlament skrbi tudi za različne razprave in delavnice v srednjih šolah. Pogovarjali smo se z vodjo programov, mednarodne koordinacije in projektov Katjo Kolenc.

Celjski mladinski center z več prireditvami vabi na volitve v Evropski parlament

Z Evropsko unijo je povezana tudi razstava, ki so jo opoldne odprli V knjižnici v Velenju je na ogled postavljena razstava, ki je povezana z Evropsko unijo. Pripravil jo je Celjski mladinski center, ki pred volitvami v Evropski parlament skrbi tudi za različne razprave in delavnice v srednjih šolah. Pogovarjali smo se z vodjo programov, mednarodne koordinacije in projektov Katjo Kolenc.

infomladipogovorpolitika

Informativni prispevki

Celjski mladinski center z več prireditvami vabi na volitve v Evropski parlament
Z Evropsko unijo je povezana tudi razstava, ki so jo opoldne odprli V knjižnici v Velenju je na ogled postavljena razstava, ki je povezana z Evropsko unijo. Pripravil jo je Celjski mladinski center, ki pred volitvami v Evropski parlament skrbi tudi za različne razprave in delavnice v srednjih šolah. Pogovarjali smo se z vodjo programov, mednarodne koordinacije in projektov Katjo Kolenc.
VEČ ...|18. 1. 2019
Celjski mladinski center z več prireditvami vabi na volitve v Evropski parlament
Z Evropsko unijo je povezana tudi razstava, ki so jo opoldne odprli V knjižnici v Velenju je na ogled postavljena razstava, ki je povezana z Evropsko unijo. Pripravil jo je Celjski mladinski center, ki pred volitvami v Evropski parlament skrbi tudi za različne razprave in delavnice v srednjih šolah. Pogovarjali smo se z vodjo programov, mednarodne koordinacije in projektov Katjo Kolenc.

Helena Škrlec

infomladipogovorpolitika

Radijska kateheza

VEČ ...|12. 1. 2019
Radijska kateheza

Bazilij Veliki se je rodil v svetniški družini okoli leta 330 v kapadocijski Cezareji, šolal se je vCarigradu in je šel 20 let star v vseučiliško mesto Atene. Tamse je spoprijateljil z Gregorjem Nacianškim. Kmalu se je okrog njiju zbral krog podobno mislečih ljudi. Več o njegovem življenju pa brat Miran Špelič.

Radijska kateheza

Bazilij Veliki se je rodil v svetniški družini okoli leta 330 v kapadocijski Cezareji, šolal se je vCarigradu in je šel 20 let star v vseučiliško mesto Atene. Tamse je spoprijateljil z Gregorjem Nacianškim. Kmalu se je okrog njiju zbral krog podobno mislečih ljudi. Več o njegovem življenju pa brat Miran Špelič.

duhovnostkulturaizobraževanje

Radijska kateheza

Radijska kateheza
Bazilij Veliki se je rodil v svetniški družini okoli leta 330 v kapadocijski Cezareji, šolal se je vCarigradu in je šel 20 let star v vseučiliško mesto Atene. Tamse je spoprijateljil z Gregorjem Nacianškim. Kmalu se je okrog njiju zbral krog podobno mislečih ljudi. Več o njegovem življenju pa brat Miran Špelič.
VEČ ...|12. 1. 2019
Radijska kateheza
Bazilij Veliki se je rodil v svetniški družini okoli leta 330 v kapadocijski Cezareji, šolal se je vCarigradu in je šel 20 let star v vseučiliško mesto Atene. Tamse je spoprijateljil z Gregorjem Nacianškim. Kmalu se je okrog njiju zbral krog podobno mislečih ljudi. Več o njegovem življenju pa brat Miran Špelič.

Mateja Subotičanec

duhovnostkulturaizobraževanje

Kulturni utrinki

VEČ ...|27. 11. 2018
Glasbena šola Nova Gorica 70 let - osvežili so predstavi Žogica Marogica - Knjiga Ajdovski Lokarji in prva sv. vojna

Glasbena šola Nova Gorica 70 let - osvežili so predstavi Žogica Marogica - Knjiga Ajdovski Lokarji in prva sv. vojna

kultura

Kulturni utrinki

Glasbena šola Nova Gorica 70 let - osvežili so predstavi Žogica Marogica - Knjiga Ajdovski Lokarji in prva sv. vojna
VEČ ...|27. 11. 2018
Glasbena šola Nova Gorica 70 let - osvežili so predstavi Žogica Marogica - Knjiga Ajdovski Lokarji in prva sv. vojna

Jože Bartolj

kultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|25. 11. 2018
110 let šolskih sester na avstrijskem Koroškem, slovenskem maše v Milanu že 50 let

Pred 150 leti je bila ustanovljena kongregacija Šolskih sester svetega Frančiška Kristusa kralja. Že skoraj 130 let oblikujejo narodno, cerkveno in družbeno podobo avstrijske Koroške. Od tega 110 let vodijo konvent oz. samostan v Št. Petru pri Št. Jakobu v dolini Rož. Tako spremljajo generacije mladih na poti izobraževanja in odraščanja. Danes je v konventu poleg vrtca enoletna Strokovna gospodarska šola in petletna Višja šola za gospodarske poklice. Obiskali smo jih z našim mikrofonom. Slišali ste še o prizanju za pliberškega dekana Ivana Olipa, o obisku ministra Česnika v Celovcu, napoved 1. konference slovenskih računovodij, revizorjev in davčnih svetovalcev iz sveta in Slovenije ter o 50-letnici slovenskih maš v Milanu.

110 let šolskih sester na avstrijskem Koroškem, slovenskem maše v Milanu že 50 let

Pred 150 leti je bila ustanovljena kongregacija Šolskih sester svetega Frančiška Kristusa kralja. Že skoraj 130 let oblikujejo narodno, cerkveno in družbeno podobo avstrijske Koroške. Od tega 110 let vodijo konvent oz. samostan v Št. Petru pri Št. Jakobu v dolini Rož. Tako spremljajo generacije mladih na poti izobraževanja in odraščanja. Danes je v konventu poleg vrtca enoletna Strokovna gospodarska šola in petletna Višja šola za gospodarske poklice. Obiskali smo jih z našim mikrofonom. Slišali ste še o prizanju za pliberškega dekana Ivana Olipa, o obisku ministra Česnika v Celovcu, napoved 1. konference slovenskih računovodij, revizorjev in davčnih svetovalcev iz sveta in Slovenije ter o 50-letnici slovenskih maš v Milanu.

inforojakikulturašolstvo

Slovencem po svetu in domovini

110 let šolskih sester na avstrijskem Koroškem, slovenskem maše v Milanu že 50 let
Pred 150 leti je bila ustanovljena kongregacija Šolskih sester svetega Frančiška Kristusa kralja. Že skoraj 130 let oblikujejo narodno, cerkveno in družbeno podobo avstrijske Koroške. Od tega 110 let vodijo konvent oz. samostan v Št. Petru pri Št. Jakobu v dolini Rož. Tako spremljajo generacije mladih na poti izobraževanja in odraščanja. Danes je v konventu poleg vrtca enoletna Strokovna gospodarska šola in petletna Višja šola za gospodarske poklice. Obiskali smo jih z našim mikrofonom. Slišali ste še o prizanju za pliberškega dekana Ivana Olipa, o obisku ministra Česnika v Celovcu, napoved 1. konference slovenskih računovodij, revizorjev in davčnih svetovalcev iz sveta in Slovenije ter o 50-letnici slovenskih maš v Milanu.
VEČ ...|25. 11. 2018
110 let šolskih sester na avstrijskem Koroškem, slovenskem maše v Milanu že 50 let
Pred 150 leti je bila ustanovljena kongregacija Šolskih sester svetega Frančiška Kristusa kralja. Že skoraj 130 let oblikujejo narodno, cerkveno in družbeno podobo avstrijske Koroške. Od tega 110 let vodijo konvent oz. samostan v Št. Petru pri Št. Jakobu v dolini Rož. Tako spremljajo generacije mladih na poti izobraževanja in odraščanja. Danes je v konventu poleg vrtca enoletna Strokovna gospodarska šola in petletna Višja šola za gospodarske poklice. Obiskali smo jih z našim mikrofonom. Slišali ste še o prizanju za pliberškega dekana Ivana Olipa, o obisku ministra Česnika v Celovcu, napoved 1. konference slovenskih računovodij, revizorjev in davčnih svetovalcev iz sveta in Slovenije ter o 50-letnici slovenskih maš v Milanu.

Matjaž Merljak

inforojakikulturašolstvo

Svetovalnica

VEČ ...|16. 11. 2018
Kuhanje za otroke

V oddaji smo se pogovarjali o prehrani otrok v vrtcih in šolah. Gostji sta bila Mari Djurič in Minka Nahtigal.

Kuhanje za otroke

V oddaji smo se pogovarjali o prehrani otrok v vrtcih in šolah. Gostji sta bila Mari Djurič in Minka Nahtigal.

svetovanje

Svetovalnica

Kuhanje za otroke
V oddaji smo se pogovarjali o prehrani otrok v vrtcih in šolah. Gostji sta bila Mari Djurič in Minka Nahtigal.
VEČ ...|16. 11. 2018
Kuhanje za otroke
V oddaji smo se pogovarjali o prehrani otrok v vrtcih in šolah. Gostji sta bila Mari Djurič in Minka Nahtigal.

Tanja Dominko

svetovanje

Komentar tedna

VEČ ...|16. 11. 2018
Šola za župane in svetnike

Dr. Ivan Štuhec komentira prihajajoče lokalne volitve 2018.

Šola za župane in svetnike

Dr. Ivan Štuhec komentira prihajajoče lokalne volitve 2018.

družbapolitikakomentar

Komentar tedna

Šola za župane in svetnike
Dr. Ivan Štuhec komentira prihajajoče lokalne volitve 2018.
VEČ ...|16. 11. 2018
Šola za župane in svetnike
Dr. Ivan Štuhec komentira prihajajoče lokalne volitve 2018.

Radio Ognjišče

družbapolitikakomentar

Gradimo odprto družbo

VEČ ...|21. 10. 2018
Begunske razmere v Zambiji

Na misijonsko nedeljo je bil naš gost pater Stanko Rozman, ki je slovenski misijonar že 45 let. Najprej je deloval v Zambiji, potem 13 let v Malaviju, pred tremi leti ga je predstojnik spet poslal nazaj v Zambijo, v župnijo Mumba, ki je velika kot Slovenija, kjer je kaplan. Pri župnijskem delu ugotavlja, da se domača Cerkev osamosvaja, da je domačih duhovnikom vse več ... Glavno delo je pastoralno, maševanje, podeljevanje zakramentov, obisk bolnikov, pomoč pri katehizaciji, obiski po zaporih in šolah. Podeželje je še vedno zaostalo in potrebno pomoči. V oddaji je govoril o stanju beguncev v tej afriški državi in o tem kako bi lahko Republika Slovenija pomagala afriški celini.

Begunske razmere v Zambiji

Na misijonsko nedeljo je bil naš gost pater Stanko Rozman, ki je slovenski misijonar že 45 let. Najprej je deloval v Zambiji, potem 13 let v Malaviju, pred tremi leti ga je predstojnik spet poslal nazaj v Zambijo, v župnijo Mumba, ki je velika kot Slovenija, kjer je kaplan. Pri župnijskem delu ugotavlja, da se domača Cerkev osamosvaja, da je domačih duhovnikom vse več ... Glavno delo je pastoralno, maševanje, podeljevanje zakramentov, obisk bolnikov, pomoč pri katehizaciji, obiski po zaporih in šolah. Podeželje je še vedno zaostalo in potrebno pomoči. V oddaji je govoril o stanju beguncev v tej afriški državi in o tem kako bi lahko Republika Slovenija pomagala afriški celini.

infobeguncijrs

Gradimo odprto družbo

Begunske razmere v Zambiji
Na misijonsko nedeljo je bil naš gost pater Stanko Rozman, ki je slovenski misijonar že 45 let. Najprej je deloval v Zambiji, potem 13 let v Malaviju, pred tremi leti ga je predstojnik spet poslal nazaj v Zambijo, v župnijo Mumba, ki je velika kot Slovenija, kjer je kaplan. Pri župnijskem delu ugotavlja, da se domača Cerkev osamosvaja, da je domačih duhovnikom vse več ... Glavno delo je pastoralno, maševanje, podeljevanje zakramentov, obisk bolnikov, pomoč pri katehizaciji, obiski po zaporih in šolah. Podeželje je še vedno zaostalo in potrebno pomoči. V oddaji je govoril o stanju beguncev v tej afriški državi in o tem kako bi lahko Republika Slovenija pomagala afriški celini.
VEČ ...|21. 10. 2018
Begunske razmere v Zambiji
Na misijonsko nedeljo je bil naš gost pater Stanko Rozman, ki je slovenski misijonar že 45 let. Najprej je deloval v Zambiji, potem 13 let v Malaviju, pred tremi leti ga je predstojnik spet poslal nazaj v Zambijo, v župnijo Mumba, ki je velika kot Slovenija, kjer je kaplan. Pri župnijskem delu ugotavlja, da se domača Cerkev osamosvaja, da je domačih duhovnikom vse več ... Glavno delo je pastoralno, maševanje, podeljevanje zakramentov, obisk bolnikov, pomoč pri katehizaciji, obiski po zaporih in šolah. Podeželje je še vedno zaostalo in potrebno pomoči. V oddaji je govoril o stanju beguncev v tej afriški državi in o tem kako bi lahko Republika Slovenija pomagala afriški celini.

Matjaž Merljak

infobeguncijrs

Pojdite in učite

VEČ ...|14. 10. 2018
Misijon v osrčju Albanije in pomoč Karitas

Na terenskem obisku mesta Gramsh in okoliških hribovskih vasi je nastalo veliko vtisov in posnetkov. Sestre usmiljenke v mestu vodijo misijon in pomagajo najrevnejšim tudi s pomočjo darovalcev iz Slovenije. Videli smo, kako se ta pomoč konkretno uporabi (prenova kopalnice, hrana, pomoč otrokom, šolanje...). Spregovorile so s. Vida Gerkman in s. Mira Berisha, pa tudi študentka medicine Elisa Baci iz Gramsha.

Misijon v osrčju Albanije in pomoč Karitas

Na terenskem obisku mesta Gramsh in okoliških hribovskih vasi je nastalo veliko vtisov in posnetkov. Sestre usmiljenke v mestu vodijo misijon in pomagajo najrevnejšim tudi s pomočjo darovalcev iz Slovenije. Videli smo, kako se ta pomoč konkretno uporabi (prenova kopalnice, hrana, pomoč otrokom, šolanje...). Spregovorile so s. Vida Gerkman in s. Mira Berisha, pa tudi študentka medicine Elisa Baci iz Gramsha.

misijonKaritasAlbanijapogovor

Pojdite in učite

Misijon v osrčju Albanije in pomoč Karitas
Na terenskem obisku mesta Gramsh in okoliških hribovskih vasi je nastalo veliko vtisov in posnetkov. Sestre usmiljenke v mestu vodijo misijon in pomagajo najrevnejšim tudi s pomočjo darovalcev iz Slovenije. Videli smo, kako se ta pomoč konkretno uporabi (prenova kopalnice, hrana, pomoč otrokom, šolanje...). Spregovorile so s. Vida Gerkman in s. Mira Berisha, pa tudi študentka medicine Elisa Baci iz Gramsha.
VEČ ...|14. 10. 2018
Misijon v osrčju Albanije in pomoč Karitas
Na terenskem obisku mesta Gramsh in okoliških hribovskih vasi je nastalo veliko vtisov in posnetkov. Sestre usmiljenke v mestu vodijo misijon in pomagajo najrevnejšim tudi s pomočjo darovalcev iz Slovenije. Videli smo, kako se ta pomoč konkretno uporabi (prenova kopalnice, hrana, pomoč otrokom, šolanje...). Spregovorile so s. Vida Gerkman in s. Mira Berisha, pa tudi študentka medicine Elisa Baci iz Gramsha.

Blaž Lesnik

misijonKaritasAlbanijapogovor

Kulturni utrinki

VEČ ...|26. 9. 2018
Henrik Neubauer - Belin baročna opera - glasbena šola Vič

Henrik Neubauer - Belin baročna opera - glasbena šola Vič

kultura

Kulturni utrinki

Henrik Neubauer - Belin baročna opera - glasbena šola Vič
VEČ ...|26. 9. 2018
Henrik Neubauer - Belin baročna opera - glasbena šola Vič

Jože Bartolj

kultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|25. 9. 2018
Rožanceva_nagrada - Kulturna šola - monografija Benjamin Kumprej - Aljažev stolp - Kobariški_muzej

Rožanceva_nagrada - Kulturna šola - monografija Benjamin Kumprej - Aljažev stolp - Kobariški_muzej

kultura

Kulturni utrinki

Rožanceva_nagrada - Kulturna šola - monografija Benjamin Kumprej - Aljažev stolp - Kobariški_muzej
VEČ ...|25. 9. 2018
Rožanceva_nagrada - Kulturna šola - monografija Benjamin Kumprej - Aljažev stolp - Kobariški_muzej

Jože Bartolj

kultura

Iz Betanije

VEČ ...|14. 9. 2018
Kako poteka šola odnosov in odpuščanja?

Program Šole odnosov in odpuščanja je sestavljen iz treh delov: skupinski del obsega dva vikenda (jeseni in spomladi) in srečanja vsake tri tedne za tri ure; Drugi del je domače delo (premišljevanje, molitev...), drža meseca udeležence spodbuja, da večkrat na dan ozavestijo neko svoje ravnanje. Tretja dimenzija je osebno duhovno spremljanje.

Kako poteka šola odnosov in odpuščanja?

Program Šole odnosov in odpuščanja je sestavljen iz treh delov: skupinski del obsega dva vikenda (jeseni in spomladi) in srečanja vsake tri tedne za tri ure; Drugi del je domače delo (premišljevanje, molitev...), drža meseca udeležence spodbuja, da večkrat na dan ozavestijo neko svoje ravnanje. Tretja dimenzija je osebno duhovno spremljanje.

vzgojaodnosiodpuščanje

Iz Betanije

Kako poteka šola odnosov in odpuščanja?
Program Šole odnosov in odpuščanja je sestavljen iz treh delov: skupinski del obsega dva vikenda (jeseni in spomladi) in srečanja vsake tri tedne za tri ure; Drugi del je domače delo (premišljevanje, molitev...), drža meseca udeležence spodbuja, da večkrat na dan ozavestijo neko svoje ravnanje. Tretja dimenzija je osebno duhovno spremljanje.
VEČ ...|14. 9. 2018
Kako poteka šola odnosov in odpuščanja?
Program Šole odnosov in odpuščanja je sestavljen iz treh delov: skupinski del obsega dva vikenda (jeseni in spomladi) in srečanja vsake tri tedne za tri ure; Drugi del je domače delo (premišljevanje, molitev...), drža meseca udeležence spodbuja, da večkrat na dan ozavestijo neko svoje ravnanje. Tretja dimenzija je osebno duhovno spremljanje.

Blaž Lesnik

vzgojaodnosiodpuščanje

Iz Betanije

VEČ ...|5. 9. 2018
Vzgoja in dobrota

Vsebinski poudarek v letošnjem Tednu vzgoje je bil posvečen tudi pomenu dobrote. Sveta Terezija iz Kalkute je za to pravi lik, saj je dobrota žarela iz nje. Pomemben sestavni del zrele osebnosti so tudi danes dobrota, pripravljenost, sočutje... Zato je potrebno vzgajati novo mlado generacijo, ki bodo sestavljali čutečo družbo. Koliko je za to možnosti v naših šolah? O tem sta spregovorila prof. Helena Kregar in p. Silvo Šinkovec.

Vzgoja in dobrota

Vsebinski poudarek v letošnjem Tednu vzgoje je bil posvečen tudi pomenu dobrote. Sveta Terezija iz Kalkute je za to pravi lik, saj je dobrota žarela iz nje. Pomemben sestavni del zrele osebnosti so tudi danes dobrota, pripravljenost, sočutje... Zato je potrebno vzgajati novo mlado generacijo, ki bodo sestavljali čutečo družbo. Koliko je za to možnosti v naših šolah? O tem sta spregovorila prof. Helena Kregar in p. Silvo Šinkovec.

izobraževanjedobrotateden vzgoje

Iz Betanije

Vzgoja in dobrota
Vsebinski poudarek v letošnjem Tednu vzgoje je bil posvečen tudi pomenu dobrote. Sveta Terezija iz Kalkute je za to pravi lik, saj je dobrota žarela iz nje. Pomemben sestavni del zrele osebnosti so tudi danes dobrota, pripravljenost, sočutje... Zato je potrebno vzgajati novo mlado generacijo, ki bodo sestavljali čutečo družbo. Koliko je za to možnosti v naših šolah? O tem sta spregovorila prof. Helena Kregar in p. Silvo Šinkovec.
VEČ ...|5. 9. 2018
Vzgoja in dobrota
Vsebinski poudarek v letošnjem Tednu vzgoje je bil posvečen tudi pomenu dobrote. Sveta Terezija iz Kalkute je za to pravi lik, saj je dobrota žarela iz nje. Pomemben sestavni del zrele osebnosti so tudi danes dobrota, pripravljenost, sočutje... Zato je potrebno vzgajati novo mlado generacijo, ki bodo sestavljali čutečo družbo. Koliko je za to možnosti v naših šolah? O tem sta spregovorila prof. Helena Kregar in p. Silvo Šinkovec.

Nataša Ličen

izobraževanjedobrotateden vzgoje

Komentar tedna

VEČ ...|31. 8. 2018
Naša vzgojna katastrofa

Pred začetkom šolskega leta je dr. Hubert Požarnik razmišljal o vzgojnem vidiku šolskega sistema in konkretni vzgojni nalogi šole, ter realnem stanju v slovenskem šolstvu.

Naša vzgojna katastrofa

Pred začetkom šolskega leta je dr. Hubert Požarnik razmišljal o vzgojnem vidiku šolskega sistema in konkretni vzgojni nalogi šole, ter realnem stanju v slovenskem šolstvu.

družbaotrocimladiizobraževanjevzgojašola

Komentar tedna

Naša vzgojna katastrofa
Pred začetkom šolskega leta je dr. Hubert Požarnik razmišljal o vzgojnem vidiku šolskega sistema in konkretni vzgojni nalogi šole, ter realnem stanju v slovenskem šolstvu.
VEČ ...|31. 8. 2018
Naša vzgojna katastrofa
Pred začetkom šolskega leta je dr. Hubert Požarnik razmišljal o vzgojnem vidiku šolskega sistema in konkretni vzgojni nalogi šole, ter realnem stanju v slovenskem šolstvu.

Dr. Hubert Požarnik

družbaotrocimladiizobraževanjevzgojašola

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|28. 8. 2018
40 let neokatehumenske skupnosti, Katehetsko pastoralna šola

Neokatehumenska skupnost je v Sloveniji prisotna že 40 let, za svoj obstoj in duhovne sadove pa se bo zahvalila na slovesni evharistiji, ki bo v škofovih zavodih 1. septembra. V oddaji smo gostili tudi dr. Julko Nežič. Predstavila nam je Katehetsko pastoralno šolo.

40 let neokatehumenske skupnosti, Katehetsko pastoralna šola

Neokatehumenska skupnost je v Sloveniji prisotna že 40 let, za svoj obstoj in duhovne sadove pa se bo zahvalila na slovesni evharistiji, ki bo v škofovih zavodih 1. septembra. V oddaji smo gostili tudi dr. Julko Nežič. Predstavila nam je Katehetsko pastoralno šolo.

infocerkev

Utrip Cerkve v Sloveniji

40 let neokatehumenske skupnosti, Katehetsko pastoralna šola
Neokatehumenska skupnost je v Sloveniji prisotna že 40 let, za svoj obstoj in duhovne sadove pa se bo zahvalila na slovesni evharistiji, ki bo v škofovih zavodih 1. septembra. V oddaji smo gostili tudi dr. Julko Nežič. Predstavila nam je Katehetsko pastoralno šolo.
VEČ ...|28. 8. 2018
40 let neokatehumenske skupnosti, Katehetsko pastoralna šola
Neokatehumenska skupnost je v Sloveniji prisotna že 40 let, za svoj obstoj in duhovne sadove pa se bo zahvalila na slovesni evharistiji, ki bo v škofovih zavodih 1. septembra. V oddaji smo gostili tudi dr. Julko Nežič. Predstavila nam je Katehetsko pastoralno šolo.

Matjaž MerljakPetra Stopar

infocerkev

Svetovalnica

VEČ ...|10. 8. 2018
Začetek šole

Razmišljali smo o začetku novega šolskega leta. Za nekatere bo čisto običajno leto, za druge pa prestop iz vrtca v šolo, iz razredne na predmetno stopnjo, iz osnovne v srednjo šolo in mogoče na fakulteto. Začetki so težki, to vedo tudi naše sogovrnice, a če jim boste prisluhnili, utegnete ujeti kakšen dober nasvet. Z nami so bile: Saša Boštjančič, ki je prestavila izkušnjo svoje hčerke, vodja svetovalnice.si in socialna pedagoginja Melita Kuhar ter vodja kariernega središča Ljubljana Aleksandra Igličar Čepon.

Začetek šole

Razmišljali smo o začetku novega šolskega leta. Za nekatere bo čisto običajno leto, za druge pa prestop iz vrtca v šolo, iz razredne na predmetno stopnjo, iz osnovne v srednjo šolo in mogoče na fakulteto. Začetki so težki, to vedo tudi naše sogovrnice, a če jim boste prisluhnili, utegnete ujeti kakšen dober nasvet. Z nami so bile: Saša Boštjančič, ki je prestavila izkušnjo svoje hčerke, vodja svetovalnice.si in socialna pedagoginja Melita Kuhar ter vodja kariernega središča Ljubljana Aleksandra Igličar Čepon.

svetovanjeotrocišolanjestarši

Svetovalnica

Začetek šole
Razmišljali smo o začetku novega šolskega leta. Za nekatere bo čisto običajno leto, za druge pa prestop iz vrtca v šolo, iz razredne na predmetno stopnjo, iz osnovne v srednjo šolo in mogoče na fakulteto. Začetki so težki, to vedo tudi naše sogovrnice, a če jim boste prisluhnili, utegnete ujeti kakšen dober nasvet. Z nami so bile: Saša Boštjančič, ki je prestavila izkušnjo svoje hčerke, vodja svetovalnice.si in socialna pedagoginja Melita Kuhar ter vodja kariernega središča Ljubljana Aleksandra Igličar Čepon.
VEČ ...|10. 8. 2018
Začetek šole
Razmišljali smo o začetku novega šolskega leta. Za nekatere bo čisto običajno leto, za druge pa prestop iz vrtca v šolo, iz razredne na predmetno stopnjo, iz osnovne v srednjo šolo in mogoče na fakulteto. Začetki so težki, to vedo tudi naše sogovrnice, a če jim boste prisluhnili, utegnete ujeti kakšen dober nasvet. Z nami so bile: Saša Boštjančič, ki je prestavila izkušnjo svoje hčerke, vodja svetovalnice.si in socialna pedagoginja Melita Kuhar ter vodja kariernega središča Ljubljana Aleksandra Igličar Čepon.

Mateja Feltrin Novljan

svetovanjeotrocišolanjestarši

Svetovalnica

VEČ ...|7. 8. 2018
Vloga skavtov pri razvoju otrok

V Svetovalnico smo tokrat povabili Anžeta Majdiča in Katjo Černelič, govorili pa smo o njuni poti kot skavta in gasilca. Zanimalo nas je, kako te dejavnosti, če se jih udeležijo otroci, vplivajo nanje, kakšna šola je to za naprej.

Vloga skavtov pri razvoju otrok

V Svetovalnico smo tokrat povabili Anžeta Majdiča in Katjo Černelič, govorili pa smo o njuni poti kot skavta in gasilca. Zanimalo nas je, kako te dejavnosti, če se jih udeležijo otroci, vplivajo nanje, kakšna šola je to za naprej.

družbamladinarava

Svetovalnica

Vloga skavtov pri razvoju otrok
V Svetovalnico smo tokrat povabili Anžeta Majdiča in Katjo Černelič, govorili pa smo o njuni poti kot skavta in gasilca. Zanimalo nas je, kako te dejavnosti, če se jih udeležijo otroci, vplivajo nanje, kakšna šola je to za naprej.
VEČ ...|7. 8. 2018
Vloga skavtov pri razvoju otrok
V Svetovalnico smo tokrat povabili Anžeta Majdiča in Katjo Černelič, govorili pa smo o njuni poti kot skavta in gasilca. Zanimalo nas je, kako te dejavnosti, če se jih udeležijo otroci, vplivajo nanje, kakšna šola je to za naprej.

Tanja Dominko

družbamladinarava

Kolokvij

VEČ ...|27. 7. 2018
Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti, program Na pragu upanja

Ukvarjanje z naravo osrečuje mnoge mlade. Zakaj, so pripovedovali dijaki in študentje Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti. V drugem delu oddaje pa jezuit p. Tomaž Mikuž predstavlja program za žrtve zlorab Na pragu upanja.

Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti, program Na pragu upanja

Ukvarjanje z naravo osrečuje mnoge mlade. Zakaj, so pripovedovali dijaki in študentje Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti. V drugem delu oddaje pa jezuit p. Tomaž Mikuž predstavlja program za žrtve zlorab Na pragu upanja.

duhovnostmladipogovorsvetovanje

Kolokvij

Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti, program Na pragu upanja
Ukvarjanje z naravo osrečuje mnoge mlade. Zakaj, so pripovedovali dijaki in študentje Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti. V drugem delu oddaje pa jezuit p. Tomaž Mikuž predstavlja program za žrtve zlorab Na pragu upanja.
VEČ ...|27. 7. 2018
Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti, program Na pragu upanja
Ukvarjanje z naravo osrečuje mnoge mlade. Zakaj, so pripovedovali dijaki in študentje Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti. V drugem delu oddaje pa jezuit p. Tomaž Mikuž predstavlja program za žrtve zlorab Na pragu upanja.

Marjan Bunič

duhovnostmladipogovorsvetovanje

Pogovor o

VEČ ...|18. 7. 2018
So joga, homeopatija in bioenergija združljive s krščanstvom?

V prelomnih časih, kot so tudi današnji, se ljudje zatekamo v iskanje različnih odgovorov. Najbolj privlačni so instant odgovori, ki ponujajo takojšnje rešitve. Žal pa nas ne pripeljejo tja, kamor si želimo, ampak nas še bolj oddaljijo od bistva življenja. Tudi kristjani se včasih, predvsem v stiskah zaradi bolezni ali drugih težav, obračamo na te rešitve, obenem pa se premalo zavedamo, da nas pravzaprav oddaljujejo od naše vere. Družba sama nas sicer k temu spodbuja; dovolj je prižgati televizijo in v dopoldanskem času bomo videli, kako cveti dejavnost vedeževanja. Po šolah pa je že povsem normalno, da ponujajo tudi jogo. Kako je s tem in v kakšne pasti sodobne družbe se lahko ujamemo, smo se pogovarjali s teologom Boštjanom Harijem, ki raziskuje ta mejna področja.

So joga, homeopatija in bioenergija združljive s krščanstvom?

V prelomnih časih, kot so tudi današnji, se ljudje zatekamo v iskanje različnih odgovorov. Najbolj privlačni so instant odgovori, ki ponujajo takojšnje rešitve. Žal pa nas ne pripeljejo tja, kamor si želimo, ampak nas še bolj oddaljijo od bistva življenja. Tudi kristjani se včasih, predvsem v stiskah zaradi bolezni ali drugih težav, obračamo na te rešitve, obenem pa se premalo zavedamo, da nas pravzaprav oddaljujejo od naše vere. Družba sama nas sicer k temu spodbuja; dovolj je prižgati televizijo in v dopoldanskem času bomo videli, kako cveti dejavnost vedeževanja. Po šolah pa je že povsem normalno, da ponujajo tudi jogo. Kako je s tem in v kakšne pasti sodobne družbe se lahko ujamemo, smo se pogovarjali s teologom Boštjanom Harijem, ki raziskuje ta mejna področja.

družbaduhovnostpogovor

Pogovor o

So joga, homeopatija in bioenergija združljive s krščanstvom?
V prelomnih časih, kot so tudi današnji, se ljudje zatekamo v iskanje različnih odgovorov. Najbolj privlačni so instant odgovori, ki ponujajo takojšnje rešitve. Žal pa nas ne pripeljejo tja, kamor si želimo, ampak nas še bolj oddaljijo od bistva življenja. Tudi kristjani se včasih, predvsem v stiskah zaradi bolezni ali drugih težav, obračamo na te rešitve, obenem pa se premalo zavedamo, da nas pravzaprav oddaljujejo od naše vere. Družba sama nas sicer k temu spodbuja; dovolj je prižgati televizijo in v dopoldanskem času bomo videli, kako cveti dejavnost vedeževanja. Po šolah pa je že povsem normalno, da ponujajo tudi jogo. Kako je s tem in v kakšne pasti sodobne družbe se lahko ujamemo, smo se pogovarjali s teologom Boštjanom Harijem, ki raziskuje ta mejna področja.
VEČ ...|18. 7. 2018
So joga, homeopatija in bioenergija združljive s krščanstvom?
V prelomnih časih, kot so tudi današnji, se ljudje zatekamo v iskanje različnih odgovorov. Najbolj privlačni so instant odgovori, ki ponujajo takojšnje rešitve. Žal pa nas ne pripeljejo tja, kamor si želimo, ampak nas še bolj oddaljijo od bistva življenja. Tudi kristjani se včasih, predvsem v stiskah zaradi bolezni ali drugih težav, obračamo na te rešitve, obenem pa se premalo zavedamo, da nas pravzaprav oddaljujejo od naše vere. Družba sama nas sicer k temu spodbuja; dovolj je prižgati televizijo in v dopoldanskem času bomo videli, kako cveti dejavnost vedeževanja. Po šolah pa je že povsem normalno, da ponujajo tudi jogo. Kako je s tem in v kakšne pasti sodobne družbe se lahko ujamemo, smo se pogovarjali s teologom Boštjanom Harijem, ki raziskuje ta mejna področja.

Marjana Debevec

družbaduhovnostpogovor

Svetovalnica

VEČ ...|27. 6. 2018
Šolanje na domu

Ste vedeli, da med možnostmi osnovnošolskega izobraževanja obstaja tudi šolanje na domu. Ob tem smo se ustavili v svetovalnici, z nami je bila Gita Mateja de Laat.

Šolanje na domu

Ste vedeli, da med možnostmi osnovnošolskega izobraževanja obstaja tudi šolanje na domu. Ob tem smo se ustavili v svetovalnici, z nami je bila Gita Mateja de Laat.

izobraževanjeotrocivzgoja

Svetovalnica

Šolanje na domu
Ste vedeli, da med možnostmi osnovnošolskega izobraževanja obstaja tudi šolanje na domu. Ob tem smo se ustavili v svetovalnici, z nami je bila Gita Mateja de Laat.
VEČ ...|27. 6. 2018
Šolanje na domu
Ste vedeli, da med možnostmi osnovnošolskega izobraževanja obstaja tudi šolanje na domu. Ob tem smo se ustavili v svetovalnici, z nami je bila Gita Mateja de Laat.

Robert Božič

izobraževanjeotrocivzgoja

Svetovalnica

VEČ ...|18. 6. 2018
Kako otroke zaposliti v počitniškem času?

Prihaja tistih 10 tednov, ki so jih šolarji nestrpno pričakovali že dolgo. Kako organizirati počitniški čas, da bo to tako za otroke kot za starše lep in aktiven čas oddiha? Kdaj so otroci lahko sami doma, koliko časa lahko uporabljajo pametne telefone in kako se z njimi o tem pogovoriti? Svoj pogled je z nami delila ustanoviteljica Family Laba Ivana Gradišnik.

Kako otroke zaposliti v počitniškem času?

Prihaja tistih 10 tednov, ki so jih šolarji nestrpno pričakovali že dolgo. Kako organizirati počitniški čas, da bo to tako za otroke kot za starše lep in aktiven čas oddiha? Kdaj so otroci lahko sami doma, koliko časa lahko uporabljajo pametne telefone in kako se z njimi o tem pogovoriti? Svoj pogled je z nami delila ustanoviteljica Family Laba Ivana Gradišnik.

mladiotrocivzgoja

Svetovalnica

Kako otroke zaposliti v počitniškem času?
Prihaja tistih 10 tednov, ki so jih šolarji nestrpno pričakovali že dolgo. Kako organizirati počitniški čas, da bo to tako za otroke kot za starše lep in aktiven čas oddiha? Kdaj so otroci lahko sami doma, koliko časa lahko uporabljajo pametne telefone in kako se z njimi o tem pogovoriti? Svoj pogled je z nami delila ustanoviteljica Family Laba Ivana Gradišnik.
VEČ ...|18. 6. 2018
Kako otroke zaposliti v počitniškem času?
Prihaja tistih 10 tednov, ki so jih šolarji nestrpno pričakovali že dolgo. Kako organizirati počitniški čas, da bo to tako za otroke kot za starše lep in aktiven čas oddiha? Kdaj so otroci lahko sami doma, koliko časa lahko uporabljajo pametne telefone in kako se z njimi o tem pogovoriti? Svoj pogled je z nami delila ustanoviteljica Family Laba Ivana Gradišnik.

Blaž Lesnik

mladiotrocivzgoja

Pogovor o

VEČ ...|13. 6. 2018
LGBT ideologija v popularni kulturi

Medtem ko Filozofska fakulteta želi ženski spol narediti za nevtralnega, Amnesty International pa po šolah propagira teorijo spola, LGBT-jevska ideologija vse pogosteje prikrito in odkrito prihaja prek knjig, filmov, risank in glasbe. O tem so spregovorili mag. Mojca Belcl Magdič, Gregor Čušin in Tomaž Sokol.

LGBT ideologija v popularni kulturi

Medtem ko Filozofska fakulteta želi ženski spol narediti za nevtralnega, Amnesty International pa po šolah propagira teorijo spola, LGBT-jevska ideologija vse pogosteje prikrito in odkrito prihaja prek knjig, filmov, risank in glasbe. O tem so spregovorili mag. Mojca Belcl Magdič, Gregor Čušin in Tomaž Sokol.

vzgoja

Pogovor o

LGBT ideologija v popularni kulturi
Medtem ko Filozofska fakulteta želi ženski spol narediti za nevtralnega, Amnesty International pa po šolah propagira teorijo spola, LGBT-jevska ideologija vse pogosteje prikrito in odkrito prihaja prek knjig, filmov, risank in glasbe. O tem so spregovorili mag. Mojca Belcl Magdič, Gregor Čušin in Tomaž Sokol.
VEČ ...|13. 6. 2018
LGBT ideologija v popularni kulturi
Medtem ko Filozofska fakulteta želi ženski spol narediti za nevtralnega, Amnesty International pa po šolah propagira teorijo spola, LGBT-jevska ideologija vse pogosteje prikrito in odkrito prihaja prek knjig, filmov, risank in glasbe. O tem so spregovorili mag. Mojca Belcl Magdič, Gregor Čušin in Tomaž Sokol.

Marta Jerebič

vzgoja

Kmetijska oddaja

VEČ ...|20. 5. 2018
Pavel Zdešar: Rojstvo ideje o Svetovnem dnevu čebel

Ta praznik je pomemben kot gibanje in ne samo kot ideja. Po celem svetu bodo mediji vsako leto objavili, da na predlog države Slovenije praznujemo ta dan, naslednji rodovi in mladi v šolah bodo na čebele, na biodiverziteto pa na selekcijo v naravi, na čisto okolje, gledali tudi iz tega gledišča je dodal Zdešar in čestital aktualnemu predsedniku Noču, kmetijskemu ministru Židanu in vsej veliki skupini ljudi, ki se je več let trudila za ta cilj. Presrečen sem, da se je to zgodilo, čestitam izvajalcem, ki so naredili za slovenstvo eno res lepo delo, ki več pomeni, kot si zdajle sploh predstavljamo. Vsi vemo, kako zdaj živimo, v kakšnem okolju, kako se borimo za hrano, kaj se v svetu vse dogaja in mislim da je to en dogodek v slovenski zgodovini, delček tega, kar je rekel Trubar: Stati in obstati!

Pavel Zdešar: Rojstvo ideje o Svetovnem dnevu čebel

Ta praznik je pomemben kot gibanje in ne samo kot ideja. Po celem svetu bodo mediji vsako leto objavili, da na predlog države Slovenije praznujemo ta dan, naslednji rodovi in mladi v šolah bodo na čebele, na biodiverziteto pa na selekcijo v naravi, na čisto okolje, gledali tudi iz tega gledišča je dodal Zdešar in čestital aktualnemu predsedniku Noču, kmetijskemu ministru Židanu in vsej veliki skupini ljudi, ki se je več let trudila za ta cilj. Presrečen sem, da se je to zgodilo, čestitam izvajalcem, ki so naredili za slovenstvo eno res lepo delo, ki več pomeni, kot si zdajle sploh predstavljamo. Vsi vemo, kako zdaj živimo, v kakšnem okolju, kako se borimo za hrano, kaj se v svetu vse dogaja in mislim da je to en dogodek v slovenski zgodovini, delček tega, kar je rekel Trubar: Stati in obstati!

čebelesvetovni dan čebelpavel zdešar

Kmetijska oddaja

Pavel Zdešar: Rojstvo ideje o Svetovnem dnevu čebel
Ta praznik je pomemben kot gibanje in ne samo kot ideja. Po celem svetu bodo mediji vsako leto objavili, da na predlog države Slovenije praznujemo ta dan, naslednji rodovi in mladi v šolah bodo na čebele, na biodiverziteto pa na selekcijo v naravi, na čisto okolje, gledali tudi iz tega gledišča je dodal Zdešar in čestital aktualnemu predsedniku Noču, kmetijskemu ministru Židanu in vsej veliki skupini ljudi, ki se je več let trudila za ta cilj. Presrečen sem, da se je to zgodilo, čestitam izvajalcem, ki so naredili za slovenstvo eno res lepo delo, ki več pomeni, kot si zdajle sploh predstavljamo. Vsi vemo, kako zdaj živimo, v kakšnem okolju, kako se borimo za hrano, kaj se v svetu vse dogaja in mislim da je to en dogodek v slovenski zgodovini, delček tega, kar je rekel Trubar: Stati in obstati!
VEČ ...|20. 5. 2018
Pavel Zdešar: Rojstvo ideje o Svetovnem dnevu čebel
Ta praznik je pomemben kot gibanje in ne samo kot ideja. Po celem svetu bodo mediji vsako leto objavili, da na predlog države Slovenije praznujemo ta dan, naslednji rodovi in mladi v šolah bodo na čebele, na biodiverziteto pa na selekcijo v naravi, na čisto okolje, gledali tudi iz tega gledišča je dodal Zdešar in čestital aktualnemu predsedniku Noču, kmetijskemu ministru Židanu in vsej veliki skupini ljudi, ki se je več let trudila za ta cilj. Presrečen sem, da se je to zgodilo, čestitam izvajalcem, ki so naredili za slovenstvo eno res lepo delo, ki več pomeni, kot si zdajle sploh predstavljamo. Vsi vemo, kako zdaj živimo, v kakšnem okolju, kako se borimo za hrano, kaj se v svetu vse dogaja in mislim da je to en dogodek v slovenski zgodovini, delček tega, kar je rekel Trubar: Stati in obstati!

Robert Božič

čebelesvetovni dan čebelpavel zdešar

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|15. 4. 2018
16. Koroški kulturni dnevi

O začetku pouka v slovenskih šolah v Buenos Airesa, novice iz Clevelanda, v Ljubljani se bodo začeli 16. Koroški kulturni dnevi.

16. Koroški kulturni dnevi

O začetku pouka v slovenskih šolah v Buenos Airesa, novice iz Clevelanda, v Ljubljani se bodo začeli 16. Koroški kulturni dnevi.

info

Slovencem po svetu in domovini

16. Koroški kulturni dnevi
O začetku pouka v slovenskih šolah v Buenos Airesa, novice iz Clevelanda, v Ljubljani se bodo začeli 16. Koroški kulturni dnevi.
VEČ ...|15. 4. 2018
16. Koroški kulturni dnevi
O začetku pouka v slovenskih šolah v Buenos Airesa, novice iz Clevelanda, v Ljubljani se bodo začeli 16. Koroški kulturni dnevi.

Matjaž Merljak

info

Svetovalnica

VEČ ...|12. 4. 2018
Šola za zdravje - o gibanju, jutranji telovadbi in druženju

Šola za zdravje - o gibanju, jutranji telovadbi in druženju

Svetovalnica

Šola za zdravje - o gibanju, jutranji telovadbi in druženju
VEČ ...|12. 4. 2018
Šola za zdravje - o gibanju, jutranji telovadbi in druženju

Blaž Lesnik

Mladoskop

VEČ ...|15. 3. 2018
Teden katoliškega šolstva

V Mladoskopu smo ujeli utrip in življenje mariborskih škofijskih gimnazijcev. Obiskali smo jih v Tednu katoliškega šolstva. Nekateri njihovi vrstniki iz socialno šibkejših družin za dokončanje šolanja potrebujejo finančno pomoč, ki jim jo lahko omogoči Štipendijski sklad katoliških šol. Namen oddaje je spodbuditi poslušalce k darovanju, pomagati mladim do njihovih ciljev.

Teden katoliškega šolstva

V Mladoskopu smo ujeli utrip in življenje mariborskih škofijskih gimnazijcev. Obiskali smo jih v Tednu katoliškega šolstva. Nekateri njihovi vrstniki iz socialno šibkejših družin za dokončanje šolanja potrebujejo finančno pomoč, ki jim jo lahko omogoči Štipendijski sklad katoliških šol. Namen oddaje je spodbuditi poslušalce k darovanju, pomagati mladim do njihovih ciljev.

Mladoskop

Teden katoliškega šolstva
V Mladoskopu smo ujeli utrip in življenje mariborskih škofijskih gimnazijcev. Obiskali smo jih v Tednu katoliškega šolstva. Nekateri njihovi vrstniki iz socialno šibkejših družin za dokončanje šolanja potrebujejo finančno pomoč, ki jim jo lahko omogoči Štipendijski sklad katoliških šol. Namen oddaje je spodbuditi poslušalce k darovanju, pomagati mladim do njihovih ciljev.
VEČ ...|15. 3. 2018
Teden katoliškega šolstva
V Mladoskopu smo ujeli utrip in življenje mariborskih škofijskih gimnazijcev. Obiskali smo jih v Tednu katoliškega šolstva. Nekateri njihovi vrstniki iz socialno šibkejših družin za dokončanje šolanja potrebujejo finančno pomoč, ki jim jo lahko omogoči Štipendijski sklad katoliških šol. Namen oddaje je spodbuditi poslušalce k darovanju, pomagati mladim do njihovih ciljev.

Nataša Ličen

Pogovor o

VEČ ...|14. 3. 2018
Katoliško šolstvo - Anton Česen, Ivan Štuhec, Peter Polc, Vladimir Anžel

Govorili smo katoliškem šolstvu. Med drugim smo spregovorili o njegovem pomenu za družbo in Cerkev ter se dotaknili uspehov in priložnosti katoliških vzgojno-izobraževalnih ustanov. Gostje tokratne oddaje so bili direktor Zavoda sv. Stanislava Anton Česen, rektor vikariata Antona Martina Slomška Ivan Štuhec, direktor Zavoda sv. Frančiška Saleškega Peter Polc in ravnatelj Škofijske gimnazije Vipava Vladimir Anžel.

Katoliško šolstvo - Anton Česen, Ivan Štuhec, Peter Polc, Vladimir Anžel

Govorili smo katoliškem šolstvu. Med drugim smo spregovorili o njegovem pomenu za družbo in Cerkev ter se dotaknili uspehov in priložnosti katoliških vzgojno-izobraževalnih ustanov. Gostje tokratne oddaje so bili direktor Zavoda sv. Stanislava Anton Česen, rektor vikariata Antona Martina Slomška Ivan Štuhec, direktor Zavoda sv. Frančiška Saleškega Peter Polc in ravnatelj Škofijske gimnazije Vipava Vladimir Anžel.

Pogovor o

Katoliško šolstvo - Anton Česen, Ivan Štuhec, Peter Polc, Vladimir Anžel
Govorili smo katoliškem šolstvu. Med drugim smo spregovorili o njegovem pomenu za družbo in Cerkev ter se dotaknili uspehov in priložnosti katoliških vzgojno-izobraževalnih ustanov. Gostje tokratne oddaje so bili direktor Zavoda sv. Stanislava Anton Česen, rektor vikariata Antona Martina Slomška Ivan Štuhec, direktor Zavoda sv. Frančiška Saleškega Peter Polc in ravnatelj Škofijske gimnazije Vipava Vladimir Anžel.
VEČ ...|14. 3. 2018
Katoliško šolstvo - Anton Česen, Ivan Štuhec, Peter Polc, Vladimir Anžel
Govorili smo katoliškem šolstvu. Med drugim smo spregovorili o njegovem pomenu za družbo in Cerkev ter se dotaknili uspehov in priložnosti katoliških vzgojno-izobraževalnih ustanov. Gostje tokratne oddaje so bili direktor Zavoda sv. Stanislava Anton Česen, rektor vikariata Antona Martina Slomška Ivan Štuhec, direktor Zavoda sv. Frančiška Saleškega Peter Polc in ravnatelj Škofijske gimnazije Vipava Vladimir Anžel.

Andrej Šinko

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|25. 2. 2018
Glasbena šola na avstrijskem Koroškem

O 40-letnici slovenske glasbene šole na avstrijskem Koroškem, seji sosveta za slovensko narodno skupnost na Dunaju in Prešernovi proslavi v Trstu.

Glasbena šola na avstrijskem Koroškem

O 40-letnici slovenske glasbene šole na avstrijskem Koroškem, seji sosveta za slovensko narodno skupnost na Dunaju in Prešernovi proslavi v Trstu.

info

Slovencem po svetu in domovini

Glasbena šola na avstrijskem Koroškem
O 40-letnici slovenske glasbene šole na avstrijskem Koroškem, seji sosveta za slovensko narodno skupnost na Dunaju in Prešernovi proslavi v Trstu.
VEČ ...|25. 2. 2018
Glasbena šola na avstrijskem Koroškem
O 40-letnici slovenske glasbene šole na avstrijskem Koroškem, seji sosveta za slovensko narodno skupnost na Dunaju in Prešernovi proslavi v Trstu.

Matjaž Merljak

info

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|11. 2. 2018
Po Prešernovem dnevu

O praznovanju slovenskega kulturnega praznika v Frankfurtu in Celovcu, o postnih predavanjih z vzgojno tematiko, ki jih pripravlja skupnost družin Sončnica iz Gorice ter pogovor s šolskim referentom Zedinjene Slovenije iz Argentine Marcelom Brulo o slovenskih osnovnih šolah.

Po Prešernovem dnevu

O praznovanju slovenskega kulturnega praznika v Frankfurtu in Celovcu, o postnih predavanjih z vzgojno tematiko, ki jih pripravlja skupnost družin Sončnica iz Gorice ter pogovor s šolskim referentom Zedinjene Slovenije iz Argentine Marcelom Brulo o slovenskih osnovnih šolah.

info

Slovencem po svetu in domovini

Po Prešernovem dnevu
O praznovanju slovenskega kulturnega praznika v Frankfurtu in Celovcu, o postnih predavanjih z vzgojno tematiko, ki jih pripravlja skupnost družin Sončnica iz Gorice ter pogovor s šolskim referentom Zedinjene Slovenije iz Argentine Marcelom Brulo o slovenskih osnovnih šolah.
VEČ ...|11. 2. 2018
Po Prešernovem dnevu
O praznovanju slovenskega kulturnega praznika v Frankfurtu in Celovcu, o postnih predavanjih z vzgojno tematiko, ki jih pripravlja skupnost družin Sončnica iz Gorice ter pogovor s šolskim referentom Zedinjene Slovenije iz Argentine Marcelom Brulo o slovenskih osnovnih šolah.

Matjaž Merljak

info

Priporočamo
|
Aktualno

Globine

VEČ ...|12. 3. 2019
O sektah in kultu

Tokratna tema je odprla vpšranja o cerkvenih verskih skupnostih, kultih in sektah. Zakaj je slednjih na tisoče po svetu in kako pravzaprav nastanejo? Kakšna je njihova zgodovina znotraj krščanstva in kakšne kulte goji današnji človek? Z nami bil jezuit p. Damjan Ristić.

O sektah in kultu

Tokratna tema je odprla vpšranja o cerkvenih verskih skupnostih, kultih in sektah. Zakaj je slednjih na tisoče po svetu in kako pravzaprav nastanejo? Kakšna je njihova zgodovina znotraj krščanstva in kakšne kulte goji današnji človek? Z nami bil jezuit p. Damjan Ristić.

Blaž Lesnik

duhovnostizobraževanjesektakult

Doživetja narave

VEČ ...|19. 4. 2019
Križi na slovenskih in evropskih gorah

Brez znoja in napora ni zmagoslavja na vrhu. Križ človeka ne sili, da bi zanikal užitek, ampak da ga podredi božji volji. Da bi prek majhnih radosti, ki jih človek srečuje na poti, težil k radosti, ki je brez konca. V oddaji smo se sprehodili med križi na slovenskih in evropskih gorah.

Križi na slovenskih in evropskih gorah

Brez znoja in napora ni zmagoslavja na vrhu. Križ človeka ne sili, da bi zanikal užitek, ampak da ga podredi božji volji. Da bi prek majhnih radosti, ki jih človek srečuje na poti, težil k radosti, ki je brez konca. V oddaji smo se sprehodili med križi na slovenskih in evropskih gorah.

Blaž Lesnik

duhovnostnarava

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|15. 4. 2019
Sovražni govor in dodeljevanje sodnikov

V oddaji smo gostili vrhovno sodnico in sodnika Barbaro Zobec in Jana Zobca. Z njima smo se pogovarjali o pogosto omenjenem sovražnem govoru in dodeljevanju sodnikov.

Sovražni govor in dodeljevanje sodnikov

V oddaji smo gostili vrhovno sodnico in sodnika Barbaro Zobec in Jana Zobca. Z njima smo se pogovarjali o pogosto omenjenem sovražnem govoru in dodeljevanju sodnikov.

Alen Salihović

pogovordružbapolitika

Naš gost

VEČ ...|20. 4. 2019
P. Miha Žužek

Ob 25-letnici Radia Ognjišče v sobotnih oddajah Naš gost občasno objavljamo tudi pogovore iz našega arhiva. V popoldnevu velike sobote, po koncu letošnjega 14. radijskega misjona, smo zavrteli pogovor z enim najbolj znanih slovenskih jezuitov, p. Mihom Žužkom, dolgoletnim ljudskim misionarjem, voditeljem duhovnih vaj in občudovalcem stvarstva, s pomočjo katerega je predvsem mladim pomagal iskati bližino Stvarnika.

P. Miha Žužek

Ob 25-letnici Radia Ognjišče v sobotnih oddajah Naš gost občasno objavljamo tudi pogovore iz našega arhiva. V popoldnevu velike sobote, po koncu letošnjega 14. radijskega misjona, smo zavrteli pogovor z enim najbolj znanih slovenskih jezuitov, p. Mihom Žužkom, dolgoletnim ljudskim misionarjem, voditeljem duhovnih vaj in občudovalcem stvarstva, s pomočjo katerega je predvsem mladim pomagal iskati bližino Stvarnika.

Robert Božič

pogovorspominduhovnost

Naš pogled

VEČ ...|16. 4. 2019
Tanja Dominko: Glavobol

O glavobolu, ki daje vrh politike in po drugi strani tudi nekatere duhovnike, ko ne vedo, kako pristopiti do množic, ki se zgrinjajo v cerkve, med letom pa jih ni.

Tanja Dominko: Glavobol

O glavobolu, ki daje vrh politike in po drugi strani tudi nekatere duhovnike, ko ne vedo, kako pristopiti do množic, ki se zgrinjajo v cerkve, med letom pa jih ni.

Tanja Dominko

politikacerkev

O klasiki drugače

VEČ ...|21. 4. 2019
Razlaga treh velikonočnih pesmi in del maše Christi resurgentis, Franza Bibra.

Današnji žarki zarje mile, Dan presveti in O, Marija, bodi zdrava, so pesmi, ki same po sebi napovedujejo praznično oddajo O klasiki drugače. V drugem delu oddaje smo poslušali del maše Christi resurgentis, Franza Bibra.

Razlaga treh velikonočnih pesmi in del maše Christi resurgentis, Franza Bibra.

Današnji žarki zarje mile, Dan presveti in O, Marija, bodi zdrava, so pesmi, ki same po sebi napovedujejo praznično oddajo O klasiki drugače. V drugem delu oddaje smo poslušali del maše Christi resurgentis, Franza Bibra.

Tadej Sadar, dr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Moja zgodba

VEČ ...|21. 4. 2019
Dnevnik Antona Cestnika voja iz Prve svetovne vojne

V oddaji Moja zgodba na Veliko noč ste lahko prisluhnili predstavitvi vojaškega dnevnika Antona Cestnika. Na god sv. Antona Padovanskega 1918 se je po štirih letih vrnil iz prve svetovne vojne. Svojo kalvarijo je popisal v dnevniku, ki so ga njegovi svojci pretipkali, vnukinja Vida Slakan pa nam ga je poslala, ker je poln upanja, vere, tudi obupa, trpljenja, domotožja, ljubezni, ... Dnevnik je predstavil dr. Marko Štepec!

Dnevnik Antona Cestnika voja iz Prve svetovne vojne

V oddaji Moja zgodba na Veliko noč ste lahko prisluhnili predstavitvi vojaškega dnevnika Antona Cestnika. Na god sv. Antona Padovanskega 1918 se je po štirih letih vrnil iz prve svetovne vojne. Svojo kalvarijo je popisal v dnevniku, ki so ga njegovi svojci pretipkali, vnukinja Vida Slakan pa nam ga je poslala, ker je poln upanja, vere, tudi obupa, trpljenja, domotožja, ljubezni, ... Dnevnik je predstavil dr. Marko Štepec!

Jože Bartolj

Anton CestnikVida Slakandnevnik vojaka prve svetovne vojne

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|21. 4. 2019
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 21. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 21. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|21. 4. 2019
Jaroslav Kikelj

Na Opčinah pri Trstu se je 15. maja 1919 rodil študent medicine, pričevalec za vero Jaroslav Kikelj, ki ga je škof Rožman na pogrebu označil za prvega mučenca Katoliške akcije. Jaroslav Kikelj, umorjen pred tiho nedeljo 1942, je bil ena od premnogih žrtev v drugi svetovni vojni, ki ni padla pod streli okupatorja, ampak pod streli Slovencev.

Jaroslav Kikelj

Na Opčinah pri Trstu se je 15. maja 1919 rodil študent medicine, pričevalec za vero Jaroslav Kikelj, ki ga je škof Rožman na pogrebu označil za prvega mučenca Katoliške akcije. Jaroslav Kikelj, umorjen pred tiho nedeljo 1942, je bil ena od premnogih žrtev v drugi svetovni vojni, ki ni padla pod streli okupatorja, ampak pod streli Slovencev.

Tone Gorjup

družbapolitikaspomin

Pojdite in učite

VEČ ...|21. 4. 2019
Velikonočna pisma in voščila misijonarjev

Oglasili so se naši misijonarji in prek pisem voščili vsem poslušalcem Radia Ognjišče in vsem, ki zanje molijo in jih podpirajo. Slišali smo voščila, zahvale in poročila iz Ugande, Madagaskarja in Venezuele.

Velikonočna pisma in voščila misijonarjev

Oglasili so se naši misijonarji in prek pisem voščili vsem poslušalcem Radia Ognjišče in vsem, ki zanje molijo in jih podpirajo. Slišali smo voščila, zahvale in poročila iz Ugande, Madagaskarja in Venezuele.

Jure Sešek

misijonivoščila