Andrej Majcen je moral po šestnajstih letih zapustiti Šolo modrosti , saj so komunisti izgnali vse tujce. Odpotoval je v Hongkong.

Salezijanci so v Kunmingu pozidali veliko šolo za vzgojo tamkajšnjih fantov. Andrej Majcen postane ravnatelj, naučil se je francosko in kitajsko. Prihajali pa so težki časi …

Leta 1933 je bil Andrej Majcen v ljubljanski stolnici posvečen v duhovnika. V domači župniji Krško je pel novo mašo, nato pa se mu je po dveh letih izpolnila želja. Postal je misijonar.

Ker se je Andrej Majcen izkazal s svojo spretnostjo in bil dober učitelj, so ga v zavodu na Rakovniku prosili, če lahko prevzame še nekaj drugih predmetov. Prikimal je in skoraj mu je zmanjkalo časa za študij teologije. Pa vendar: odločil se je, a postane duhovnik …

Obrtne šole na Rakovniku so obsegale krojaštvo, mizarstvo in čevljarstvo. Šolski predmetnik se je tako hitro širil, da je za poučevanje predmetov manjkalo učiteljev. Andreja Majcna so prosili, da poleg študija poučuje tudi v obrtnih šolah.

Andrej Majcen se odloči, da bo salezijanski duhovnik. Bil je nekoliko starejši od drugih, deloval je že kot učitelj. Prav zato mu je bilo včasih težko, saj bi lahko sam služil svoj kruh, tako pa se je moral nenehno prilagajati. Vztrajal je in se nato z novinci preselil na Rakovnik v Ljubljano.

Slišali smo, da je Andrej Majcen začel razmišljati o duhovniškem poklicu. Ko je prikimal klicu, so ga vprašali: “Ali ljubiš Marijo?” Slišali boste kako je odgovoril.

Andrej Majcen, katerega življenje spoznavamo v letošnjih šmarnicah za otroke, je svojo prvo učiteljsko službo dobil na Radni pri Sevnici. Poučeval je otroke drugega in tretjega razreda iz revnejših družin. Spoznali smo, da je živel poleg salezijanskega zavoda.