Med drugim je komentator zapisal, da težava ni zgolj v dolžini čakalnih dob, ampak tudi v tem, da se s časom podaljšujejo. Kako to, da so čakalne dobe v Avstriji bistveno krajše? Zdi se, da je ključno sodelovanje med javnim in zasebnim zdravstvom, je zapisal Ban.
Med drugim je komentator zapisal, da težava ni zgolj v dolžini čakalnih dob, ampak tudi v tem, da se s časom podaljšujejo. Kako to, da so čakalne dobe v Avstriji bistveno krajše? Zdi se, da je ključno sodelovanje med javnim in zasebnim zdravstvom, je zapisal Ban.
Med drugim je komentator zapisal, da težava ni zgolj v dolžini čakalnih dob, ampak tudi v tem, da se s časom podaljšujejo. Kako to, da so čakalne dobe v Avstriji bistveno krajše? Zdi se, da je ključno sodelovanje med javnim in zasebnim zdravstvom, je zapisal Ban.
Komentar Zanima.me
Komentar Zanima.me
Komentar Zanima.me
V komentarju je med drugim zapisal, da javni prevoz pri nas trenutno ni alternativa, ampak kompromis. »Primeren je za dijake in študente, ki imajo subvencije, ali za tiste, ki druge izbire nimajo. Za večino zaposlenih pa pomeni izgubo časa, dodatne stroške in negotovost,« je zapisal Polc.
Komentar Zanima.me
V komentarju je med drugim zapisal, da javni prevoz pri nas trenutno ni alternativa, ampak kompromis. »Primeren je za dijake in študente, ki imajo subvencije, ali za tiste, ki druge izbire nimajo. Za večino zaposlenih pa pomeni izgubo časa, dodatne stroške in negotovost,« je zapisal Polc.
Komentar Zanima.me
Med drugim je komentator izrazil upanje, da bo v Bruslju prevladala razumnost in ne bo pod imenom varnosti otrok odprta Pandorina skrinjica množičnega nadzora posameznikov. Seveda pa imamo državljani možnost preko svojih predstavnikov izraziti svoje mnenje. Za nas so to evropski poslanci, je zapisal Rupnik.
Komentar Zanima.me
Med drugim je komentator izrazil upanje, da bo v Bruslju prevladala razumnost in ne bo pod imenom varnosti otrok odprta Pandorina skrinjica množičnega nadzora posameznikov. Seveda pa imamo državljani možnost preko svojih predstavnikov izraziti svoje mnenje. Za nas so to evropski poslanci, je zapisal Rupnik.
Komentar Zanima.me
Za duhovnike, še posebej pa za redovnice in redovnike, je pokorščina nekaj precej bolj pomembnega: ne gre za nekakšno odpoved svobodni volji in slepo sledenje predstojniku, ampak jo razumemo kot krepost, ki jo obljubimo in jo vedno bolj izpopolnjujemo, je zapisal dr. Kavčič.
Komentar Zanima.me
Za duhovnike, še posebej pa za redovnice in redovnike, je pokorščina nekaj precej bolj pomembnega: ne gre za nekakšno odpoved svobodni volji in slepo sledenje predstojniku, ampak jo razumemo kot krepost, ki jo obljubimo in jo vedno bolj izpopolnjujemo, je zapisal dr. Kavčič.
Komentar Zanima.me
Komentator se med drugim sprašuje o razlogih za antisemitski incident na Bledu.
Komentar Zanima.me
Komentator se med drugim sprašuje o razlogih za antisemitski incident na Bledu.
Komentar Zanima.me
Tokrat smo prebrali komentar, ki ga je na portalu Zanima.me napisal Jošt Polc, naslov pa je Proti Izraelskim talcem, sami pa talci srbske klientele? Med drugim je zapisal, da je Slovenija proti izraelskima ministroma ukrepala odločno, ker je to varno in ne prinaša posledic, proti Miloradu Dodiku, Aleksandru Vučiću in njunemu krogu pa ostaja tiho, ker je prepletenost srbskega kapitala z domačimi političnimi elitami prevelika. »Takšna politika ni samo neodgovorna, ampak tudi nevarna,« ugotavlja Polc.
Komentar Zanima.me
Tokrat smo prebrali komentar, ki ga je na portalu Zanima.me napisal Jošt Polc, naslov pa je Proti Izraelskim talcem, sami pa talci srbske klientele? Med drugim je zapisal, da je Slovenija proti izraelskima ministroma ukrepala odločno, ker je to varno in ne prinaša posledic, proti Miloradu Dodiku, Aleksandru Vučiću in njunemu krogu pa ostaja tiho, ker je prepletenost srbskega kapitala z domačimi političnimi elitami prevelika. »Takšna politika ni samo neodgovorna, ampak tudi nevarna,« ugotavlja Polc.
Komentar Zanima.me
Oprezajoč za kakšno temo v avgustovski bonaci, ki bi bila vredna nekaj pozornosti za ne preveč zatežen poletni komentar, sem na ušesa ujel udarno opazko o Katoliški cerkvi kot “najstarejšem in najbolj izpopolnjenem totalitarizmu, ki ga ni dosegel še noben drug sistem.”
Čeprav sem že prešel fazo, ko bi me kaj takega vznejevoljilo do te mere, da bi se spustil v besneče obračunavanje s tovrstnimi nebulozami, pa me je tokrat anahronistični ton izrečenega ravno toliko zmotil, da sem postal pozoren, v kakšnem kontekstu nekdo spet vlači po zobeh starega sovražnika. Po nekaj klikanja sem ugotovil, da gre za utrjenega borca proti katolicizmu, ddr. Andreja Pleterskega, ki si v Sloveniji že leta prizadeva uzakoniti pravico do evtanazije, oziroma vsaj asistiranega samomora, če že kaj več ta trenutek ne gre skozi. In zdaj mu je na živec stopil Aleš Primc, ki je bliskovito zbral podpise za začetek referendumskega postopka na “njegov” zakon in Pleterski si ne dela utvar, da mu bo uspelo zbrati tudi 40 tisoč podpisov za sam referendum …
Tako je svoje tokratni komentar začel Rok Čakš. V celoti si ga lahko preberete na spletnih straneh spletnega časnika Zanima.me.
Komentar Zanima.me
Oprezajoč za kakšno temo v avgustovski bonaci, ki bi bila vredna nekaj pozornosti za ne preveč zatežen poletni komentar, sem na ušesa ujel udarno opazko o Katoliški cerkvi kot “najstarejšem in najbolj izpopolnjenem totalitarizmu, ki ga ni dosegel še noben drug sistem.”
Čeprav sem že prešel fazo, ko bi me kaj takega vznejevoljilo do te mere, da bi se spustil v besneče obračunavanje s tovrstnimi nebulozami, pa me je tokrat anahronistični ton izrečenega ravno toliko zmotil, da sem postal pozoren, v kakšnem kontekstu nekdo spet vlači po zobeh starega sovražnika. Po nekaj klikanja sem ugotovil, da gre za utrjenega borca proti katolicizmu, ddr. Andreja Pleterskega, ki si v Sloveniji že leta prizadeva uzakoniti pravico do evtanazije, oziroma vsaj asistiranega samomora, če že kaj več ta trenutek ne gre skozi. In zdaj mu je na živec stopil Aleš Primc, ki je bliskovito zbral podpise za začetek referendumskega postopka na “njegov” zakon in Pleterski si ne dela utvar, da mu bo uspelo zbrati tudi 40 tisoč podpisov za sam referendum …
Tako je svoje tokratni komentar začel Rok Čakš. V celoti si ga lahko preberete na spletnih straneh spletnega časnika Zanima.me.
Naš pogled
Najbrž je vprašanje retorično. Pomislite, kdaj ste nazadnje kaj napisali s svinčnikom. Je bil to morda listek za trgovino, voščilnica, razglednica iz dopusta – ah, kdo pa dandanes še pošilja razglednice – pismo? Kdaj ste nazadnje napisali pismo, ga dali v kuverto in poslali po pošti? Če želite nekaj sporočiti, danes obstaja kar nekaj drugih načinov.
Pogovor o
Državni zbor je tik pred tretjo obravnavo in glasovanjem o predlogu novele zakona o vrtcih. Pred tem smo želeli znova opozoriti na nevarne spremembe tega zakona, zlasti člena, ki predvideva ukinitev sofinanciranja programa otrokom, ki obiskujejo zasebne vrtce. Naši gostje so bili Matevž Vidmar iz Združenja zasebnih vrtcev, vodja Iniciative staršev otrok v zasebnih vrtcih Gregor Bezenšek in Marko Balažic, ki se že več let bori za pravice otrok, ki zadevajo njihovo vzgojo. Spregovorili so o vzrokih za nenadne spremembe zakona, o posameznikih, ki pri tem vztrajajo, o neresnicah, ki jih širijo predlagatelji, pa tudi o tem, da bodo vztrajali pri zavzemanju za pravice otrok in staršev ter možnosti izbire, ki jo poznajo demokratične družbe.
Sol in luč
»Starost se pojavlja v nešteto različnih oblikah: od najbolj prijetnega doživljanja ob vnukih in osebnem zorenju, do težavnega nerazumevanja, bolezni in pešanja moči. Vsak človek je edinstveno različen od vseh drugih. Vsak trenutek sožitja v družini in družbi je neponovljiv in vsak se stara drugače!« S temi besedami je knjigo Draga Tacola pospremil dr. Jože Ramovš. »Dober dan, starost« je zbirka člankov vezana v knjigo, ki so pred leti izhajali v Reviji Ognjišče.
Nekaj odlomkov smo prebrali v tokratni oddaji.
Slovencem po svetu in domovini
Danes svojo turnejo po Sloveniji in zamejstvu začenjajo rojaki iz ZDA, ki so v povojnih pobojih izgubili svoje sorodnike. Obiskali bodo množična grobišča, nekdanja koncentracijska taborišča in zapore. Vodili jih bodo slovenski strokovnjaki, med njimi: zgodovinarji, direktorji muzejev, pravni strokovnjaki in arheolog. Osredotočili se bodo na spoznavanje revolucionarnega nasilja, obravnavali pa tudi zločine, ki so jih zagrešili nacisti, Italijani in domobranci. Vsak dan bodo obiskali več lokacij, štirje večeri bodo namenjeni tudi strokovnim govorcem. Jutri zvečer bo tako v dvorani Slovenske matice v Ljubljani razprava, pri kateri bodo sodelovali zgodovinar, muzealec in publicist ter predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman, profesor za ustavno in mednarodno pravo človekovih pravic Peter Jambrek in profesor za ustavno pravo in pravo človekovih pravic Jernej Letnar Černič. Pogovor bo moderirala Maria Velikonja, ki je bila med letoma 1994 do 1997 preiskovalka na Mednarodnem kazenskem sodišču za nekdanjo Jugoslavijo in je nedavno izdala knjigo o sojenju svojemu dedu z naslovom Narte Velikonja: proces, usmrtitev, oprostilna sodba.
Globine
Pred mikrofoni sta se spet srečala oba gosta letošnjega cikla Dialog z ateizmom: jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígač. Pogovarjali smo se o mističnih doživetjih in o božjem klicu. Kako bi se odzval ateist, če bi začutil, da ga Bog vabi v dialog? Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.
Slovencem po svetu in domovini
Danes svojo turnejo po Sloveniji in zamejstvu začenjajo rojaki iz ZDA, ki so v povojnih pobojih izgubili svoje sorodnike. Obiskali bodo množična grobišča, nekdanja koncentracijska taborišča in zapore. Vodili jih bodo slovenski strokovnjaki, med njimi: zgodovinarji, direktorji muzejev, pravni strokovnjaki in arheolog. Osredotočili se bodo na spoznavanje revolucionarnega nasilja, obravnavali pa tudi zločine, ki so jih zagrešili nacisti, Italijani in domobranci. Vsak dan bodo obiskali več lokacij, štirje večeri bodo namenjeni tudi strokovnim govorcem. Jutri zvečer bo tako v dvorani Slovenske matice v Ljubljani razprava, pri kateri bodo sodelovali zgodovinar, muzealec in publicist ter predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman, profesor za ustavno in mednarodno pravo človekovih pravic Peter Jambrek in profesor za ustavno pravo in pravo človekovih pravic Jernej Letnar Černič. Pogovor bo moderirala Maria Velikonja, ki je bila med letoma 1994 do 1997 preiskovalka na Mednarodnem kazenskem sodišču za nekdanjo Jugoslavijo in je nedavno izdala knjigo o sojenju svojemu dedu z naslovom Narte Velikonja: proces, usmrtitev, oprostilna sodba.
Kulturni utrinki
V oddaji o kulturi smo spregovorili o zbirki Turjaški labod, naše balade, romance in legende dr. Tineta Debeljaka, ki jo je napisal pod psevdonimom desetletja Kalin. Zbirka je bila pripravljena ta tisk leta 1952 v Buenos Airesu, a do letos nikoli ni bila izdana. Vsebuje 22 pesnitev, ki kronološko sledijo tragičnim dogodkom četrtega desetletja podivjanega 20. stoletja. Z nami je bila predsednica Muzejskega društva Škofja Loka Helena Janežič,
Komentar Zanima.me
Med drugim je komentator zapisal, da težava ni zgolj v dolžini čakalnih dob, ampak tudi v tem, da se s časom podaljšujejo. Kako to, da so čakalne dobe v Avstriji bistveno krajše? Zdi se, da je ključno sodelovanje med javnim in zasebnim zdravstvom, je zapisal Ban.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče