Komentar Zanima.me
Komentator se med drugim sprašuje o razlogih za antisemitski incident na Bledu.
Komentar Zanima.me
Komentator se med drugim sprašuje o razlogih za antisemitski incident na Bledu.
Komentar Zanima.me
Tokrat smo prebrali komentar, ki ga je na portalu Zanima.me napisal Jošt Polc, naslov pa je Proti Izraelskim talcem, sami pa talci srbske klientele? Med drugim je zapisal, da je Slovenija proti izraelskima ministroma ukrepala odločno, ker je to varno in ne prinaša posledic, proti Miloradu Dodiku, Aleksandru Vučiću in njunemu krogu pa ostaja tiho, ker je prepletenost srbskega kapitala z domačimi političnimi elitami prevelika. »Takšna politika ni samo neodgovorna, ampak tudi nevarna,« ugotavlja Polc.
Komentar Zanima.me
Tokrat smo prebrali komentar, ki ga je na portalu Zanima.me napisal Jošt Polc, naslov pa je Proti Izraelskim talcem, sami pa talci srbske klientele? Med drugim je zapisal, da je Slovenija proti izraelskima ministroma ukrepala odločno, ker je to varno in ne prinaša posledic, proti Miloradu Dodiku, Aleksandru Vučiću in njunemu krogu pa ostaja tiho, ker je prepletenost srbskega kapitala z domačimi političnimi elitami prevelika. »Takšna politika ni samo neodgovorna, ampak tudi nevarna,« ugotavlja Polc.
Komentar Zanima.me
Oprezajoč za kakšno temo v avgustovski bonaci, ki bi bila vredna nekaj pozornosti za ne preveč zatežen poletni komentar, sem na ušesa ujel udarno opazko o Katoliški cerkvi kot “najstarejšem in najbolj izpopolnjenem totalitarizmu, ki ga ni dosegel še noben drug sistem.”
Čeprav sem že prešel fazo, ko bi me kaj takega vznejevoljilo do te mere, da bi se spustil v besneče obračunavanje s tovrstnimi nebulozami, pa me je tokrat anahronistični ton izrečenega ravno toliko zmotil, da sem postal pozoren, v kakšnem kontekstu nekdo spet vlači po zobeh starega sovražnika. Po nekaj klikanja sem ugotovil, da gre za utrjenega borca proti katolicizmu, ddr. Andreja Pleterskega, ki si v Sloveniji že leta prizadeva uzakoniti pravico do evtanazije, oziroma vsaj asistiranega samomora, če že kaj več ta trenutek ne gre skozi. In zdaj mu je na živec stopil Aleš Primc, ki je bliskovito zbral podpise za začetek referendumskega postopka na “njegov” zakon in Pleterski si ne dela utvar, da mu bo uspelo zbrati tudi 40 tisoč podpisov za sam referendum …
Tako je svoje tokratni komentar začel Rok Čakš. V celoti si ga lahko preberete na spletnih straneh spletnega časnika Zanima.me.
Komentar Zanima.me
Oprezajoč za kakšno temo v avgustovski bonaci, ki bi bila vredna nekaj pozornosti za ne preveč zatežen poletni komentar, sem na ušesa ujel udarno opazko o Katoliški cerkvi kot “najstarejšem in najbolj izpopolnjenem totalitarizmu, ki ga ni dosegel še noben drug sistem.”
Čeprav sem že prešel fazo, ko bi me kaj takega vznejevoljilo do te mere, da bi se spustil v besneče obračunavanje s tovrstnimi nebulozami, pa me je tokrat anahronistični ton izrečenega ravno toliko zmotil, da sem postal pozoren, v kakšnem kontekstu nekdo spet vlači po zobeh starega sovražnika. Po nekaj klikanja sem ugotovil, da gre za utrjenega borca proti katolicizmu, ddr. Andreja Pleterskega, ki si v Sloveniji že leta prizadeva uzakoniti pravico do evtanazije, oziroma vsaj asistiranega samomora, če že kaj več ta trenutek ne gre skozi. In zdaj mu je na živec stopil Aleš Primc, ki je bliskovito zbral podpise za začetek referendumskega postopka na “njegov” zakon in Pleterski si ne dela utvar, da mu bo uspelo zbrati tudi 40 tisoč podpisov za sam referendum …
Tako je svoje tokratni komentar začel Rok Čakš. V celoti si ga lahko preberete na spletnih straneh spletnega časnika Zanima.me.
Komentar Zanima.me
Avtor obravnava domnevno obremenjujoč osnutek ugotovitev Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) v zadevi Bobnar, ki naj bi dokazoval kršitev integritete predsednika vlade Roberta Goloba. Čeprav Golob javno trdi, da z vsebino ni seznanjen, je osnutek skupaj z odvetnikom Stojanom Zdolškom prejel že konec julija in nanj tudi odgovoril. KPK naj bi ugotovila, da je Golob politično pritiskal na Policijo, kar sta v preiskovalni komisiji podrobno opisala nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar in nekdanji direktor Policije Boštjan Lindav.
Golob in Zdolšek si prizadevata preprečiti objavo ugotovitev, pri čemer Zdolšek napoveduje tožbe, če bo KPK osnutek objavila. V preteklosti je Golob obljubil odstop v primeru ugotovljene kršitve, a je kasneje stališče spremenil. Objava končnega poročila bi lahko imela pomembne politične posledice, saj bi kompromitirala premierja in vplivala na stabilnost koalicije.
Komentar Zanima.me
Avtor obravnava domnevno obremenjujoč osnutek ugotovitev Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) v zadevi Bobnar, ki naj bi dokazoval kršitev integritete predsednika vlade Roberta Goloba. Čeprav Golob javno trdi, da z vsebino ni seznanjen, je osnutek skupaj z odvetnikom Stojanom Zdolškom prejel že konec julija in nanj tudi odgovoril. KPK naj bi ugotovila, da je Golob politično pritiskal na Policijo, kar sta v preiskovalni komisiji podrobno opisala nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar in nekdanji direktor Policije Boštjan Lindav.
Golob in Zdolšek si prizadevata preprečiti objavo ugotovitev, pri čemer Zdolšek napoveduje tožbe, če bo KPK osnutek objavila. V preteklosti je Golob obljubil odstop v primeru ugotovljene kršitve, a je kasneje stališče spremenil. Objava končnega poročila bi lahko imela pomembne politične posledice, saj bi kompromitirala premierja in vplivala na stabilnost koalicije.
Komentar Zanima.me
Čakš ostro kritizira uzakonitev asistiranega samomora v Sloveniji, ki naj bi bil le navidezno human korak. Po mnenju avtorja gre za ideološko potezo, ki odpira vrata zlorabam in pritiskom na starejše, da se umaknejo iz družbe. Zaskrbljenost izražajo različni strokovnjaki: zdravniki opozarjajo na kršitev temeljne etike, psihologi na spremembo odnosa do smrti, ekonomisti pa na možno zmanjšanje vlaganj v paliativno oskrbo. Kot ključni problem Rok Čakš izpostavi normalizacijo misli, da po »produktivnem« obdobju življenje izgubi vrednost. Uzakonitev naj bi bila sprejeta mimo volje večine starejših, ki jo najbolj zadeva.
Komentar Zanima.me
Čakš ostro kritizira uzakonitev asistiranega samomora v Sloveniji, ki naj bi bil le navidezno human korak. Po mnenju avtorja gre za ideološko potezo, ki odpira vrata zlorabam in pritiskom na starejše, da se umaknejo iz družbe. Zaskrbljenost izražajo različni strokovnjaki: zdravniki opozarjajo na kršitev temeljne etike, psihologi na spremembo odnosa do smrti, ekonomisti pa na možno zmanjšanje vlaganj v paliativno oskrbo. Kot ključni problem Rok Čakš izpostavi normalizacijo misli, da po »produktivnem« obdobju življenje izgubi vrednost. Uzakonitev naj bi bila sprejeta mimo volje večine starejših, ki jo najbolj zadeva.
Komentar Zanima.me
Duhovnik Gabriel Kavčič na portalu Zanima.me razmišlja o tem, da so po vetu državnega sveta poslanci koalicije znova potrdili Zakon o »prostovoljnem končanju življenja«.
Komentar Zanima.me
Duhovnik Gabriel Kavčič na portalu Zanima.me razmišlja o tem, da so po vetu državnega sveta poslanci koalicije znova potrdili Zakon o »prostovoljnem končanju življenja«.
Komentar Zanima.me
Komentar Zanima.me
Komentar Zanima.me
Infektolog dr. Potočnik v svojem komentarju ostro kritizira stanje slovenskega javnega zdravstva in odgovornost vlade, predvsem predsednika Roberta Goloba ter ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel. Zdravstveni delavci so po njegovih besedah preobremenjeni in jih je premalo, stavka pa traja že 18 mesecev. Potočnik opozarja, da vlada ignorira posledice svojih dejanj, medtem ko zdravniki ostajajo predani pacientom.
V komentarju predstavi pretresljiv primer pacienta, ki je na specialistični pregled čakal leto in pol, zaradi česar je diagnoza napredovale bolezni prišla prepozno. S tem želi pokazati, kako škodljiv je sistem, kjer samoplačniški pregledi postajajo nujni za preživetje. Kritizira vladne ukrepe, ki po njegovem mnenju neposredno škodujejo zdravnikom in pacientom, ter zaključi z ostrim pozivom k odgovornosti vlade. Njegova izpoved je osebna, emotivna in z močnim apelom za spremembe v zdravstvenem sistemu.
Komentar Zanima.me
Infektolog dr. Potočnik v svojem komentarju ostro kritizira stanje slovenskega javnega zdravstva in odgovornost vlade, predvsem predsednika Roberta Goloba ter ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel. Zdravstveni delavci so po njegovih besedah preobremenjeni in jih je premalo, stavka pa traja že 18 mesecev. Potočnik opozarja, da vlada ignorira posledice svojih dejanj, medtem ko zdravniki ostajajo predani pacientom.
V komentarju predstavi pretresljiv primer pacienta, ki je na specialistični pregled čakal leto in pol, zaradi česar je diagnoza napredovale bolezni prišla prepozno. S tem želi pokazati, kako škodljiv je sistem, kjer samoplačniški pregledi postajajo nujni za preživetje. Kritizira vladne ukrepe, ki po njegovem mnenju neposredno škodujejo zdravnikom in pacientom, ter zaključi z ostrim pozivom k odgovornosti vlade. Njegova izpoved je osebna, emotivna in z močnim apelom za spremembe v zdravstvenem sistemu.
Moja zgodba
Študijski center za narodno spravo je pripravil znanstveno konferenco Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje v transnacionalni perspektivi. Na njej so sodelovali zgodovinarji, ki so osvetlili pomen katoliških intelektualcev v prelomnem stoletju 1848−1948. Tega sta zaznamovali dve veliki revoluciji: meščanska leta 1848 in komunistična s prevzemom oblasti po drugi svetovni vojni. Na sporedu je bila prva oddaja v kateri sta govorila Tomaž Ivešić in Špela Chomicki (Homicki).
Globine
Tokrat smo si v 7. delu cikla Dialog z ateizmom vzeli čas za refleksijo: ateist Simon Rigač je delil svoj pogled na srečanja, snemanje oddaj, povedal je, kaj se ga je dotaknilo, v zadnjem delu pogovora pa je beseda tekla o ustvarjanju glasbe z umetno inteligenco. Začeli smo s ponovitvijo dela pogovora z jezuitom p. Damjanom Ristićem o tem, kako razumemo ateizem in kakšne oblike poznamo. Vprašanja za oba gosta lahko pošljete na: globine@ognjisce.si
Kmetijska oddaja
V oddaji smo pripravili kratko analizo odziva kmetijskega ministrstva na miren in dostojanstven protest živinorejcev, na predzadnji dan sejma AGRA. Dogajanje je komentiral novinar, urednik in kmetovalec Martin Nahtigal. Ustavili smo se tudi ob ocenjevanju medu in opozorili na nedorečenosti glede registracije zdravil, potrebnih za izvajanje anestezije prašičkov.
Naš pogled
Pot izobrazbe, pridobivanja novega znanja in izkušenj, je za vsakega posameznika svojstvena. Vsak jo zato po svoje tudi vrednoti. Je med ključnimi faktorji ali gradniki našega življenja. Izobrazba oblikuje obraz naše osebnosti. Izobrazba, ki ni ukalupljena zgolj v formalno učenje, ampak izobrazba življenja, ki se nikoli ne konča. Zato se tudi odtenki na obrazu naše osebnosti skozi leta spreminjajo ...
Sol in luč
Živimo v času individualizma in pravila radi razlagamo in prirejamo vsak po svoje: omejitev hitrosti je neumna, upoštevati tak ali drugačen red je nesmiselno in zastarelo. Menite, da bi vsi bolje živeli brez institucij, ki so same sebi namen? Verjetno imate v mnogih primerih prav, toda Jordan Peterson svari: »Lahkomiselno zaničevanje družbenih ustanov je lahko nevarno!« V oddaji Sol in luč smo prebrali nekaj odlomkov iz prvega poglavja njegove knjige z naslovom Onkraj reda - še 12 pravil za življenje, ki mu je dal naslov: »Ne omalovažujte nepremišljeno družbenih ustanov in ustvarjalnih dosežkov.«
Kulturni utrinki
Prisluhnete lahko pogovoru z duhovnikom in pisateljem Brankom Cestnikom, ki je pred nekaj dnevi dočakal izid svoje nove knjige Dolina zvezd. Roman, ki je izšel pri Celjski Mohorjevi, se dogaja v koncentracijskem taborišču Šterntal Kidričevo v letu 1945.
Življenje išče pot
V Tednu vzgoje smo povabili k mikrofonu članica Društva katoliških pedagogov Slovenije iz celjske območne skupnosti predmetno učiteljico OŠ Nazarje Ksenjo Fänrich. Vse učitelje, starše in vzgojitelje vabi 4.10. na svetoletno romanje v Maribor. Ker poučuje v tretji triadi, smo jo tudi vprašali, kako ji uspeva delati z najstniki pri pouku.
Svetovalnica
Prisluhnete lahko Pravnim zagatam z odvetnico Matejo Maček, ki je odgovarjala na vaša vprašanja.
Duhovna misel
Hčerka je prosila župnika, da bi prišel obiskat njenega bolnega očeta. Ko je župnik prišel, je našel bolnika na postelji, podprtega z dvema ...
Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.