Is podcast
Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine so največji etnološki festival v Sloveniji, ki vsako leto privablja več kot 30.000 obiskovalcev. Angleški medij The Guardian je festival uvrstil med dvajset najboljših tradicionalnih festivalov v Evropi. Vsako leto v septembru se v Kamniku tradicija združi z etnografijo, kulturo in zabavo. Osrednja pozornost festivala, v letu 2022 jubilejnega petdesetega po vrsti, je oblačilna dediščina. Na ta, pogosto spregledan del zgodovine, opozarjajo spremljajoče razstave, številni nastopi folklornih skupin iz Slovenije in tujine. Vrhunec prireditve je tradicionalna nedeljska povorka narodnih noš iz različnih predelov Slovenije in zamejstva. Festival je v ponos mestu, domačini mu radi rečejo kar “Noše”. Pogovarjali smo se s Tonetom Ftičarjem, strokovnim koordinatorjem programskega dela.
Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine so največji etnološki festival v Sloveniji, ki vsako leto privablja več kot 30.000 obiskovalcev. Angleški medij The Guardian je festival uvrstil med dvajset najboljših tradicionalnih festivalov v Evropi. Vsako leto v septembru se v Kamniku tradicija združi z etnografijo, kulturo in zabavo. Osrednja pozornost festivala, v letu 2022 jubilejnega petdesetega po vrsti, je oblačilna dediščina. Na ta, pogosto spregledan del zgodovine, opozarjajo spremljajoče razstave, številni nastopi folklornih skupin iz Slovenije in tujine. Vrhunec prireditve je tradicionalna nedeljska povorka narodnih noš iz različnih predelov Slovenije in zamejstva. Festival je v ponos mestu, domačini mu radi rečejo kar “Noše”. Pogovarjali smo se s Tonetom Ftičarjem, strokovnim koordinatorjem programskega dela.
Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine so največji etnološki festival v Sloveniji, ki vsako leto privablja več kot 30.000 obiskovalcev. Angleški medij The Guardian je festival uvrstil med dvajset najboljših tradicionalnih festivalov v Evropi. Vsako leto v septembru se v Kamniku tradicija združi z etnografijo, kulturo in zabavo. Osrednja pozornost festivala, v letu 2022 jubilejnega petdesetega po vrsti, je oblačilna dediščina. Na ta, pogosto spregledan del zgodovine, opozarjajo spremljajoče razstave, številni nastopi folklornih skupin iz Slovenije in tujine. Vrhunec prireditve je tradicionalna nedeljska povorka narodnih noš iz različnih predelov Slovenije in zamejstva. Festival je v ponos mestu, domačini mu radi rečejo kar “Noše”. Pogovarjali smo se s Tonetom Ftičarjem, strokovnim koordinatorjem programskega dela.
Zakladi naše dediščine
Tanja Šubelj je opisala zgodbo preddvorskega gradu, kjer so našli in obnovili kapelo ter jo posvetili sv. Florijanu. Z možem si želita, da bi v kapeli našli mir in duhovno zatočišče tako Preddvorčani kot obiskovalci od drugod.
Zakladi naše dediščine
Tanja Šubelj je opisala zgodbo preddvorskega gradu, kjer so našli in obnovili kapelo ter jo posvetili sv. Florijanu. Z možem si želita, da bi v kapeli našli mir in duhovno zatočišče tako Preddvorčani kot obiskovalci od drugod.
Zakladi naše dediščine
V sklopu radijskega kolesarskega romanja 2023 smo v Šentjerneju srečali tudi Jožeta Simončiča, ekonoma v kartuziji Pleterje, in ga vprašali po utripu ter po sadovih pridnih rok samostana. Med temi je tudi nova vzpostavljena peš Pot zgovorne tišine okrog kartuzij s posameznimi točkami za postanek, kjer se spoznamo z nekaterimi pravili življenja karuzijanov.
Zakladi naše dediščine
V sklopu radijskega kolesarskega romanja 2023 smo v Šentjerneju srečali tudi Jožeta Simončiča, ekonoma v kartuziji Pleterje, in ga vprašali po utripu ter po sadovih pridnih rok samostana. Med temi je tudi nova vzpostavljena peš Pot zgovorne tišine okrog kartuzij s posameznimi točkami za postanek, kjer se spoznamo z nekaterimi pravili življenja karuzijanov.
Zakladi naše dediščine
Več imen je znanih, s katerimi opisujemo ljudski instrument, ki je svoje dni spremljal ljudi ob različnih priložnostih. Najdlje se je lončeni bas ohranil v Beli krajini, kjer mu rečejo gudalo. Čez odprtino lončenega lonca je napet svinjski mehur, v sredini je paličica, in značilni zvok ustvarjamo tako, da vlažno paličico vlečemo gor in dol. Glasbilo je med enim od obiskov (že desetletje in več nazaj) predstavila Vera Vardjan. Ozrli pa smo se še po nekaterih ostalih za belokranjski konec značilnih glinenih izdelkih, ki so njeno delo in so opremljeni s certifikatom rokodelske umetnosti.
Zakladi naše dediščine
Več imen je znanih, s katerimi opisujemo ljudski instrument, ki je svoje dni spremljal ljudi ob različnih priložnostih. Najdlje se je lončeni bas ohranil v Beli krajini, kjer mu rečejo gudalo. Čez odprtino lončenega lonca je napet svinjski mehur, v sredini je paličica, in značilni zvok ustvarjamo tako, da vlažno paličico vlečemo gor in dol. Glasbilo je med enim od obiskov (že desetletje in več nazaj) predstavila Vera Vardjan. Ozrli pa smo se še po nekaterih ostalih za belokranjski konec značilnih glinenih izdelkih, ki so njeno delo in so opremljeni s certifikatom rokodelske umetnosti.
Zakladi naše dediščine
Belokranjski muzej v Metliki je bil odprt leta 1951 v Metliškem gradu, ki stoji v starem delu Metlike. Muzej skrbi za premično kulturno dediščino Bele krajine. Stalna razstava prikazuje (s številnimi predmeti, delnimi ambientalnimi postavitvami, slikovnim in dokumentarnim gradivom) življenje ljudi vse od prazgodovine naprej. Belokranjski muzej v Metliki je tudi upravljalec Galerije Kambič in Krajevne muzejske zbirke Semič. Pogovarjali smo se z direktorico Andrejo Brancelj Bednaršek.
Zakladi naše dediščine
Belokranjski muzej v Metliki je bil odprt leta 1951 v Metliškem gradu, ki stoji v starem delu Metlike. Muzej skrbi za premično kulturno dediščino Bele krajine. Stalna razstava prikazuje (s številnimi predmeti, delnimi ambientalnimi postavitvami, slikovnim in dokumentarnim gradivom) življenje ljudi vse od prazgodovine naprej. Belokranjski muzej v Metliki je tudi upravljalec Galerije Kambič in Krajevne muzejske zbirke Semič. Pogovarjali smo se z direktorico Andrejo Brancelj Bednaršek.
Zakladi naše dediščine
Na radijskih počitnicah smo jo prvič osebno spoznali, ko je nekaj tednov po vrnitvi Kristina Razinger prišla na obisk v radijske prostore, smo jo povabili k pogovoru. Je pričevalka preteklega življenja, ki ga ni več. Kilometri vsakodnevne hoje skoraj polnih štirideset let, od doma iz vasi pod Golico v dolino in nazaj, vmes pa še skok na kakšno goro, da si je prezračila pljuča, kot je pripovedovala. Ob vrnitvi domov je bilo treba poskrbeti tudi za družino, gospodinjstvo, kmetijo in še hišo so gradili. Kristina je klena gospa svojevrstne življenjske zgodbe, ki je ob zahtevnih službenih in družinskih dolžnostih zmogla najti čas in moč za redno obiskovanje gora ter ostale športne dejavnosti.
Zakladi naše dediščine
Na radijskih počitnicah smo jo prvič osebno spoznali, ko je nekaj tednov po vrnitvi Kristina Razinger prišla na obisk v radijske prostore, smo jo povabili k pogovoru. Je pričevalka preteklega življenja, ki ga ni več. Kilometri vsakodnevne hoje skoraj polnih štirideset let, od doma iz vasi pod Golico v dolino in nazaj, vmes pa še skok na kakšno goro, da si je prezračila pljuča, kot je pripovedovala. Ob vrnitvi domov je bilo treba poskrbeti tudi za družino, gospodinjstvo, kmetijo in še hišo so gradili. Kristina je klena gospa svojevrstne življenjske zgodbe, ki je ob zahtevnih službenih in družinskih dolžnostih zmogla najti čas in moč za redno obiskovanje gora ter ostale športne dejavnosti.
Zakladi naše dediščine
Ličkanje, ponekod rečejo kožuhanje koruze, je bilo včasih eno najpomembnejših jesenskih opravil. Koruza je rasla na vsaki kmetiji. Ličkajo danes pri redkih hišah. Iz ličja se lahko izdelajo copati, predpražniki, slamniki, torbe in še in še. Betka Kralj iz koruznega ličja izdeluje različne uporabne predmete že od otroških let, po upokojitvi se je izpopolnila in pridobila za svoje izdelke iz koruznega ličja certifikat Domače in umetnostne obrti pri Obrtno podjetniški zbornici Slovenije.
Zakladi naše dediščine
Ličkanje, ponekod rečejo kožuhanje koruze, je bilo včasih eno najpomembnejših jesenskih opravil. Koruza je rasla na vsaki kmetiji. Ličkajo danes pri redkih hišah. Iz ličja se lahko izdelajo copati, predpražniki, slamniki, torbe in še in še. Betka Kralj iz koruznega ličja izdeluje različne uporabne predmete že od otroških let, po upokojitvi se je izpopolnila in pridobila za svoje izdelke iz koruznega ličja certifikat Domače in umetnostne obrti pri Obrtno podjetniški zbornici Slovenije.
Zakladi naše dediščine
Na Žirovskem vrhu je na višini dobrih devetsto metrov v Lovski koči Javorč bogata ponudba okusnih jedi, ki ob kulinariki nudi tudi bogastvo razgledov. K pogovoru smo povabili sicer znano govornico Sašo Pivk Avsec, ki gostom nudi dobrote, ki jih v kuhinji koče pripravljata s soprogom.
Zakladi naše dediščine
Na Žirovskem vrhu je na višini dobrih devetsto metrov v Lovski koči Javorč bogata ponudba okusnih jedi, ki ob kulinariki nudi tudi bogastvo razgledov. K pogovoru smo povabili sicer znano govornico Sašo Pivk Avsec, ki gostom nudi dobrote, ki jih v kuhinji koče pripravljata s soprogom.
Zakladi naše dediščine
Jasenje je planina kjer stoji Finžgarjeva kapelica, sicer posvečena Mariji Snežni, pravljična kapelica pod mogočnimi Martuljškimi slapovi. Bogoslovci ljubljanske nadškofije so leta 1924 postavili majhno bivalno brunarico za svoje dopustovanje, dve leti pozneje, tudi ob pomoči znamenitega arhitekta Maksa Fabianija, pa še kapelo. Na Veliki Šmaren se bogoslužja udeleži ob domačinih vse več obiskovalcev tudi od drugod. Zraven kapele je obeležje domačim in tujim gornikom, ponesrečenim v Martuljški skupini. Na Planini je praznično obeležil zlato mašo dr. Janez Gril, ki je bil tudi naš sogovornik.
Zakladi naše dediščine
Jasenje je planina kjer stoji Finžgarjeva kapelica, sicer posvečena Mariji Snežni, pravljična kapelica pod mogočnimi Martuljškimi slapovi. Bogoslovci ljubljanske nadškofije so leta 1924 postavili majhno bivalno brunarico za svoje dopustovanje, dve leti pozneje, tudi ob pomoči znamenitega arhitekta Maksa Fabianija, pa še kapelo. Na Veliki Šmaren se bogoslužja udeleži ob domačinih vse več obiskovalcev tudi od drugod. Zraven kapele je obeležje domačim in tujim gornikom, ponesrečenim v Martuljški skupini. Na Planini je praznično obeležil zlato mašo dr. Janez Gril, ki je bil tudi naš sogovornik.
Naša domovina je v izročilu bogata in raznolika. Odkrivamo ga v kratkih, nekaj minutnih rubrikah "Zakladi naše dediščine". V strnjenih pogovorih predstavljamo mojstre domačih in umetnostnih obrti, govorimo s strokovnjaki posameznih etnoloških področjih. Včasih gostimo tudi pevce ali skupine, ki ohranjajo ljudsko pesem. Pogosto se udeležujemo dogodkov z etnološko vsebino, na katerih v prepletanju znanja in veščin iz preteklosti, odkrivamo sodobnejše prikaze slovenske dediščine.
Slovencem po svetu in domovini
V Železni Kapli so v ponedeljek, 18. septembra 2023, župniku in dekanu Poldeju Zundru za dolgoletno pastoralno in kulturno delo podelili Slomškovo nagrado. V imenu Sodalitete, Mohorjeve družbe in Dušnopastirskega urada jo je vročil krški škof Jože Marketz. O Slomškovi nagradi je več povedal škof Jože Marketz, slavnostni govornik pa je bil Jože Till. Največja zahvala za nagrajenca je bila gotovo polna cerkev svetega Mihaela in bogato sodelovanje krajanov in župljanov. Peli so župnijski mešani pevski zbor, pa moški zbor Valentin Polanšek, ki je zapel v dobrodošlico škofu Jožetu. Zapel je tudi ženski tercet Lepena, kvintet bratov Smrtnik in vokalna skupina Klika. Na koncu je vsa cerkev zapela dve Slomškovi: V nebesih sem doma in En hribček bom kupil. Slišati je bilo tudi dve recitaciji.
Za življenje
V oddaji Za življenje je bila z nami dr. Andreja Poljanec. Pogovarjali smo se, kako vztrajati na začrtanih poteh. Zdi se, da smo pri načrtovanju boljši, kot pri vztrajanju, predvsem takrat, ko se zgodijo prvi padci. Kako se pobrati po težkih življenjskih preizkušnjah in vztrajati v dobrem?
Komentar tedna
Ugotovitve vizitacije javnosti posredujejo precej drugačno sliko Centra Aletti in Marka Rupnika kot je bila prikazana v medijih od lanskega decembra. Kaj to pomeni za naprej, bomo še videli. Očitno je, da v Cerkvi obstajajo velika nasprotja, tudi polarizacija. Ne gre le za Marka Rupnika ampak tudi za celotno delo Centra Aletti. V nekaterih vidikih je jasno izražen tudi napad na papeža Frančiška in pot iskanja nove vizije Cerkve.
Samo želimo si lahko in v molitvi prosimo Boga, da bo iskanje resnice povezano z ljubeznijo.
Komentar je pripravil sociolog dr. Igor Bahovec.
Svetovalnica
Vodja vrtnega centra v Arboretumu Volčji Potok Alen Kovačič je odgovarjal na vprašanja o jesenskih opravilih pri grmovnicah in drugih okrasnih rastlinah. Kaj obrezati in kako, kaj dognojiti, katere rastline potrebujejo zaščito pred mrazom?
Kmetijska oddaja
Minuli teden so poslanci vladajoče koalicije sprejeli dva za kmetijstvo zelo škodljiva zakona, jasno pa je, da nas čaka sprejem vsaj še enega. Povzetku dogajanja in izjavam poslank in poslancev ter ministrice, ki se jih velja zapomniti, ste lahko prisluhnili v nedeljski kmetijski oddaji.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Rožni venec
Molili so člani Karitas iz župnij Preska in Smlednik.
S svetnikom na ti
Ko pomislim na puščavo, se mi pred očmi prikažejo slike peščenih sipin in žgočega sonca in ko poslušam pridige o …
Moja zgodba
Oddaja Moja zgodba je tokrat nekoliko drugačna, umeščena v rubriko posebno, saj smo govorili o Avtobusih in trolejbusih Ljubljane med letoma 1927 in 1994. To je naslov bogate monografije nekaj večjega formata od A4, ki obsega 656 strani in tehta dva in pol kilograma. Njen avtor je diplomirani inženir kemije Jožef Trpin, ki je vse življenje delal v farmaciji v podjetju Lek, a je imel za avtobuse vedno čas in se zanje nikoli ni nehal zanimati.
Pozabi je iztrgal vrsto podatkov o prevozu potnikov v Ljubljani. Zanimali so ga tehniški podatki o vozilih, njihovi načrti, oznake, registrske tablice, vozni redi in še marsikaj, kar je povezano z javnim mestnim prometom.