Zakladi naše dediščine

VEČ ...|1. 11. 2022
Barvite podobe svetnikov na steklu

Slovenski etnografski muzej je v mednarodnem letu stekla 2022 pripravil manjšo priložnostno razstavo “Barvite podobe svetih na steklu”. Razstava je predstavila izbor slik na steklo iz njihove muzejske zbirke, ki trenutno obsega 633 predmetov. Pogovarjali smo se z avtorico razstave, kustosinjo dr. Bojano Rogelj Škafar

Barvite podobe svetnikov na steklu

Slovenski etnografski muzej je v mednarodnem letu stekla 2022 pripravil manjšo priložnostno razstavo “Barvite podobe svetih na steklu”. Razstava je predstavila izbor slik na steklo iz njihove muzejske zbirke, ki trenutno obsega 633 predmetov. Pogovarjali smo se z avtorico razstave, kustosinjo dr. Bojano Rogelj Škafar

kulturadediščinaizročilozgodovinamuzejstvodružbaduhovnost

Zakladi naše dediščine

Barvite podobe svetnikov na steklu

Slovenski etnografski muzej je v mednarodnem letu stekla 2022 pripravil manjšo priložnostno razstavo “Barvite podobe svetih na steklu”. Razstava je predstavila izbor slik na steklo iz njihove muzejske zbirke, ki trenutno obsega 633 predmetov. Pogovarjali smo se z avtorico razstave, kustosinjo dr. Bojano Rogelj Škafar

VEČ ...|1. 11. 2022
Barvite podobe svetnikov na steklu

Slovenski etnografski muzej je v mednarodnem letu stekla 2022 pripravil manjšo priložnostno razstavo “Barvite podobe svetih na steklu”. Razstava je predstavila izbor slik na steklo iz njihove muzejske zbirke, ki trenutno obsega 633 predmetov. Pogovarjali smo se z avtorico razstave, kustosinjo dr. Bojano Rogelj Škafar

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročilozgodovinamuzejstvodružbaduhovnost

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|6. 9. 2022
Oblačilna dediščina

Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine so največji etnološki festival v Sloveniji, ki vsako leto privablja več kot 30.000 obiskovalcev. Angleški medij The Guardian je festival uvrstil med dvajset najboljših tradicionalnih festivalov v Evropi. Vsako leto v septembru se v Kamniku tradicija združi z etnografijo, kulturo in zabavo. Osrednja pozornost festivala, v letu 2022 jubilejnega petdesetega po vrsti, je oblačilna dediščina. Na ta, pogosto spregledan del zgodovine, opozarjajo spremljajoče razstave, številni nastopi folklornih skupin iz Slovenije in tujine. Vrhunec prireditve je tradicionalna nedeljska povorka narodnih noš iz različnih predelov Slovenije in zamejstva. Festival je v ponos mestu, domačini mu radi rečejo kar “Noše”. Pogovarjali smo se s Tonetom Ftičarjem, strokovnim koordinatorjem programskega dela.  

Oblačilna dediščina

Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine so največji etnološki festival v Sloveniji, ki vsako leto privablja več kot 30.000 obiskovalcev. Angleški medij The Guardian je festival uvrstil med dvajset najboljših tradicionalnih festivalov v Evropi. Vsako leto v septembru se v Kamniku tradicija združi z etnografijo, kulturo in zabavo. Osrednja pozornost festivala, v letu 2022 jubilejnega petdesetega po vrsti, je oblačilna dediščina. Na ta, pogosto spregledan del zgodovine, opozarjajo spremljajoče razstave, številni nastopi folklornih skupin iz Slovenije in tujine. Vrhunec prireditve je tradicionalna nedeljska povorka narodnih noš iz različnih predelov Slovenije in zamejstva. Festival je v ponos mestu, domačini mu radi rečejo kar “Noše”. Pogovarjali smo se s Tonetom Ftičarjem, strokovnim koordinatorjem programskega dela.  

kulturadediščinaizročilozgodovinamuzejstvo

Zakladi naše dediščine

Oblačilna dediščina

Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine so največji etnološki festival v Sloveniji, ki vsako leto privablja več kot 30.000 obiskovalcev. Angleški medij The Guardian je festival uvrstil med dvajset najboljših tradicionalnih festivalov v Evropi. Vsako leto v septembru se v Kamniku tradicija združi z etnografijo, kulturo in zabavo. Osrednja pozornost festivala, v letu 2022 jubilejnega petdesetega po vrsti, je oblačilna dediščina. Na ta, pogosto spregledan del zgodovine, opozarjajo spremljajoče razstave, številni nastopi folklornih skupin iz Slovenije in tujine. Vrhunec prireditve je tradicionalna nedeljska povorka narodnih noš iz različnih predelov Slovenije in zamejstva. Festival je v ponos mestu, domačini mu radi rečejo kar “Noše”. Pogovarjali smo se s Tonetom Ftičarjem, strokovnim koordinatorjem programskega dela.  

VEČ ...|6. 9. 2022
Oblačilna dediščina

Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine so največji etnološki festival v Sloveniji, ki vsako leto privablja več kot 30.000 obiskovalcev. Angleški medij The Guardian je festival uvrstil med dvajset najboljših tradicionalnih festivalov v Evropi. Vsako leto v septembru se v Kamniku tradicija združi z etnografijo, kulturo in zabavo. Osrednja pozornost festivala, v letu 2022 jubilejnega petdesetega po vrsti, je oblačilna dediščina. Na ta, pogosto spregledan del zgodovine, opozarjajo spremljajoče razstave, številni nastopi folklornih skupin iz Slovenije in tujine. Vrhunec prireditve je tradicionalna nedeljska povorka narodnih noš iz različnih predelov Slovenije in zamejstva. Festival je v ponos mestu, domačini mu radi rečejo kar “Noše”. Pogovarjali smo se s Tonetom Ftičarjem, strokovnim koordinatorjem programskega dela.  

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročilozgodovinamuzejstvo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|18. 7. 2022
Noah Charney o kraji umetnin v Sloveniji

Noah Charney je ustanovni član Arce - Združenja za raziskovanje kriminala na področju umetnin. ARCA pospešuje svoje poslanstvo s svojim izobraževalnim programom, raziskavami, publikacijami in osveščanjem javnosti. Kot interdisciplinarna skupina ARCA sodeluje z znanstveniki in sorodnimi strokovnjaki s področja prava, kazenskega pravosodja, varnosti, muzejskih študij, umetnostne zgodovine, arheologije in upravljanja kulturnih virov na nacionalni ter mednarodni ravni, v spodbudo izmenjavi znanja in napredka omenjenega specializiranega področja. 

Noah Charney o kraji umetnin v Sloveniji

Noah Charney je ustanovni član Arce - Združenja za raziskovanje kriminala na področju umetnin. ARCA pospešuje svoje poslanstvo s svojim izobraževalnim programom, raziskavami, publikacijami in osveščanjem javnosti. Kot interdisciplinarna skupina ARCA sodeluje z znanstveniki in sorodnimi strokovnjaki s področja prava, kazenskega pravosodja, varnosti, muzejskih študij, umetnostne zgodovine, arheologije in upravljanja kulturnih virov na nacionalni ter mednarodni ravni, v spodbudo izmenjavi znanja in napredka omenjenega specializiranega področja. 

kulturadediščinazgodovinamuzejstvo

Zakladi naše dediščine

Noah Charney o kraji umetnin v Sloveniji

Noah Charney je ustanovni član Arce - Združenja za raziskovanje kriminala na področju umetnin. ARCA pospešuje svoje poslanstvo s svojim izobraževalnim programom, raziskavami, publikacijami in osveščanjem javnosti. Kot interdisciplinarna skupina ARCA sodeluje z znanstveniki in sorodnimi strokovnjaki s področja prava, kazenskega pravosodja, varnosti, muzejskih študij, umetnostne zgodovine, arheologije in upravljanja kulturnih virov na nacionalni ter mednarodni ravni, v spodbudo izmenjavi znanja in napredka omenjenega specializiranega področja. 

VEČ ...|18. 7. 2022
Noah Charney o kraji umetnin v Sloveniji

Noah Charney je ustanovni član Arce - Združenja za raziskovanje kriminala na področju umetnin. ARCA pospešuje svoje poslanstvo s svojim izobraževalnim programom, raziskavami, publikacijami in osveščanjem javnosti. Kot interdisciplinarna skupina ARCA sodeluje z znanstveniki in sorodnimi strokovnjaki s področja prava, kazenskega pravosodja, varnosti, muzejskih študij, umetnostne zgodovine, arheologije in upravljanja kulturnih virov na nacionalni ter mednarodni ravni, v spodbudo izmenjavi znanja in napredka omenjenega specializiranega področja. 

Nataša Ličen

kulturadediščinazgodovinamuzejstvo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|5. 7. 2022
Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci - bazilika miru

Razstava Tolminskega muzeja Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci - »bazilika miru« prikazuje izjemen sakralni spomenik z globoko sporočilnostjo, ki je še kako aktualna tudi danes. »Bazilika miru« ohranja kolektivni spomin o solidarnosti in združevalni moči skupnega umetniškega ustvarjanja v času prve svetovne vojne. Od leta 2017 je nosilka prestižnega znaka evropske dediščine. Na razstavi Tolminskega muzeja avtorica mag. Damjana Fortunat Černilogar, ki je bila v rubrika naša sogovornica, predstavi izjemno zgodbo Spominske cerkve Sv. Duha v Javorci, njene graditelje ter arhitekturne in umetnostnozgodovinske posebnosti. Razstava je nastala leta 2016, ob stoti obletnici izgradnje »bazilike miru«, Tolminski muzej pa je z njo do sedaj gostoval tudi v Avstriji, Italiji, na Češkem in Hrvaškem. Spominsko cerkev so leta 1916 na robu soškega bojišča, v manj kot letu dni in z lastnimi sredstvi, zgradili vojaki 3. gorske brigade XV. avstro-ogrskega korpusa. Zgrajena je po načrtih dunajskega umetnika Remigiusa Geylinga. Vodja gradnje je bil Geza Jablonszky, pomembnejša rezbarska dela pa je opravil Anton Perathoner. Cerkev so z lastnimi sredstvi in prostovoljnim delom zgradili v spomin na padle vojake. Poseben pečat ji dajejo secesijsko obdelan notranji prostor in 2565 v hrastove plošče vžganih imen, ki pričajo o tragičnih usodah posameznikov različnih narodnosti in veroizpovedi. Danes Javorca, nosilka znaka evropske dediščine, ohranja kolektivni spomin o solidarnosti in združevalni moči skupnega umetniškega ustvarjanja in gradnje v času težkih preizkušenj ter predstavlja poziv k miru in spravi. Spominska cerkev v Javorci je leta 2017 pridobila znak evropske dediščine. Do 11. septembra 2022 je na ogled v Muzeju krščanstva na Slovenskem. 

Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci - bazilika miru

Razstava Tolminskega muzeja Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci - »bazilika miru« prikazuje izjemen sakralni spomenik z globoko sporočilnostjo, ki je še kako aktualna tudi danes. »Bazilika miru« ohranja kolektivni spomin o solidarnosti in združevalni moči skupnega umetniškega ustvarjanja v času prve svetovne vojne. Od leta 2017 je nosilka prestižnega znaka evropske dediščine. Na razstavi Tolminskega muzeja avtorica mag. Damjana Fortunat Černilogar, ki je bila v rubrika naša sogovornica, predstavi izjemno zgodbo Spominske cerkve Sv. Duha v Javorci, njene graditelje ter arhitekturne in umetnostnozgodovinske posebnosti. Razstava je nastala leta 2016, ob stoti obletnici izgradnje »bazilike miru«, Tolminski muzej pa je z njo do sedaj gostoval tudi v Avstriji, Italiji, na Češkem in Hrvaškem. Spominsko cerkev so leta 1916 na robu soškega bojišča, v manj kot letu dni in z lastnimi sredstvi, zgradili vojaki 3. gorske brigade XV. avstro-ogrskega korpusa. Zgrajena je po načrtih dunajskega umetnika Remigiusa Geylinga. Vodja gradnje je bil Geza Jablonszky, pomembnejša rezbarska dela pa je opravil Anton Perathoner. Cerkev so z lastnimi sredstvi in prostovoljnim delom zgradili v spomin na padle vojake. Poseben pečat ji dajejo secesijsko obdelan notranji prostor in 2565 v hrastove plošče vžganih imen, ki pričajo o tragičnih usodah posameznikov različnih narodnosti in veroizpovedi. Danes Javorca, nosilka znaka evropske dediščine, ohranja kolektivni spomin o solidarnosti in združevalni moči skupnega umetniškega ustvarjanja in gradnje v času težkih preizkušenj ter predstavlja poziv k miru in spravi. Spominska cerkev v Javorci je leta 2017 pridobila znak evropske dediščine. Do 11. septembra 2022 je na ogled v Muzeju krščanstva na Slovenskem. 

kulturadediščinaizročilozgodovinamuzejstvodružba

Zakladi naše dediščine

Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci - bazilika miru

Razstava Tolminskega muzeja Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci - »bazilika miru« prikazuje izjemen sakralni spomenik z globoko sporočilnostjo, ki je še kako aktualna tudi danes. »Bazilika miru« ohranja kolektivni spomin o solidarnosti in združevalni moči skupnega umetniškega ustvarjanja v času prve svetovne vojne. Od leta 2017 je nosilka prestižnega znaka evropske dediščine. Na razstavi Tolminskega muzeja avtorica mag. Damjana Fortunat Černilogar, ki je bila v rubrika naša sogovornica, predstavi izjemno zgodbo Spominske cerkve Sv. Duha v Javorci, njene graditelje ter arhitekturne in umetnostnozgodovinske posebnosti. Razstava je nastala leta 2016, ob stoti obletnici izgradnje »bazilike miru«, Tolminski muzej pa je z njo do sedaj gostoval tudi v Avstriji, Italiji, na Češkem in Hrvaškem. Spominsko cerkev so leta 1916 na robu soškega bojišča, v manj kot letu dni in z lastnimi sredstvi, zgradili vojaki 3. gorske brigade XV. avstro-ogrskega korpusa. Zgrajena je po načrtih dunajskega umetnika Remigiusa Geylinga. Vodja gradnje je bil Geza Jablonszky, pomembnejša rezbarska dela pa je opravil Anton Perathoner. Cerkev so z lastnimi sredstvi in prostovoljnim delom zgradili v spomin na padle vojake. Poseben pečat ji dajejo secesijsko obdelan notranji prostor in 2565 v hrastove plošče vžganih imen, ki pričajo o tragičnih usodah posameznikov različnih narodnosti in veroizpovedi. Danes Javorca, nosilka znaka evropske dediščine, ohranja kolektivni spomin o solidarnosti in združevalni moči skupnega umetniškega ustvarjanja in gradnje v času težkih preizkušenj ter predstavlja poziv k miru in spravi. Spominska cerkev v Javorci je leta 2017 pridobila znak evropske dediščine. Do 11. septembra 2022 je na ogled v Muzeju krščanstva na Slovenskem. 

VEČ ...|5. 7. 2022
Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci - bazilika miru

Razstava Tolminskega muzeja Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci - »bazilika miru« prikazuje izjemen sakralni spomenik z globoko sporočilnostjo, ki je še kako aktualna tudi danes. »Bazilika miru« ohranja kolektivni spomin o solidarnosti in združevalni moči skupnega umetniškega ustvarjanja v času prve svetovne vojne. Od leta 2017 je nosilka prestižnega znaka evropske dediščine. Na razstavi Tolminskega muzeja avtorica mag. Damjana Fortunat Černilogar, ki je bila v rubrika naša sogovornica, predstavi izjemno zgodbo Spominske cerkve Sv. Duha v Javorci, njene graditelje ter arhitekturne in umetnostnozgodovinske posebnosti. Razstava je nastala leta 2016, ob stoti obletnici izgradnje »bazilike miru«, Tolminski muzej pa je z njo do sedaj gostoval tudi v Avstriji, Italiji, na Češkem in Hrvaškem. Spominsko cerkev so leta 1916 na robu soškega bojišča, v manj kot letu dni in z lastnimi sredstvi, zgradili vojaki 3. gorske brigade XV. avstro-ogrskega korpusa. Zgrajena je po načrtih dunajskega umetnika Remigiusa Geylinga. Vodja gradnje je bil Geza Jablonszky, pomembnejša rezbarska dela pa je opravil Anton Perathoner. Cerkev so z lastnimi sredstvi in prostovoljnim delom zgradili v spomin na padle vojake. Poseben pečat ji dajejo secesijsko obdelan notranji prostor in 2565 v hrastove plošče vžganih imen, ki pričajo o tragičnih usodah posameznikov različnih narodnosti in veroizpovedi. Danes Javorca, nosilka znaka evropske dediščine, ohranja kolektivni spomin o solidarnosti in združevalni moči skupnega umetniškega ustvarjanja in gradnje v času težkih preizkušenj ter predstavlja poziv k miru in spravi. Spominska cerkev v Javorci je leta 2017 pridobila znak evropske dediščine. Do 11. septembra 2022 je na ogled v Muzeju krščanstva na Slovenskem. 

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročilozgodovinamuzejstvodružba

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|7. 6. 2022
Kozolci in čebelnjaki, biseri ljudskega stavbarstva

Damjan Popelar, po izobrazbi arhitekt, je v desetih letih izdelal približno petindvajset umetniških projektov velikega merila, pred petimi leti pa je začel izdelovati miniaturna pročelja kozolcev ter čebelnjakov, za katera pravi sta dva slovenska bisera. Z Damjanom smo se pogovarjali o dveh njegovih razstavah Kozolci iz sence pozabe ter Slovenski čebelnjak skozi čas.  

Kozolci in čebelnjaki, biseri ljudskega stavbarstva

Damjan Popelar, po izobrazbi arhitekt, je v desetih letih izdelal približno petindvajset umetniških projektov velikega merila, pred petimi leti pa je začel izdelovati miniaturna pročelja kozolcev ter čebelnjakov, za katera pravi sta dva slovenska bisera. Z Damjanom smo se pogovarjali o dveh njegovih razstavah Kozolci iz sence pozabe ter Slovenski čebelnjak skozi čas.  

kulturadediščinaizročilozgodovinamuzejstvo

Zakladi naše dediščine

Kozolci in čebelnjaki, biseri ljudskega stavbarstva

Damjan Popelar, po izobrazbi arhitekt, je v desetih letih izdelal približno petindvajset umetniških projektov velikega merila, pred petimi leti pa je začel izdelovati miniaturna pročelja kozolcev ter čebelnjakov, za katera pravi sta dva slovenska bisera. Z Damjanom smo se pogovarjali o dveh njegovih razstavah Kozolci iz sence pozabe ter Slovenski čebelnjak skozi čas.  

VEČ ...|7. 6. 2022
Kozolci in čebelnjaki, biseri ljudskega stavbarstva

Damjan Popelar, po izobrazbi arhitekt, je v desetih letih izdelal približno petindvajset umetniških projektov velikega merila, pred petimi leti pa je začel izdelovati miniaturna pročelja kozolcev ter čebelnjakov, za katera pravi sta dva slovenska bisera. Z Damjanom smo se pogovarjali o dveh njegovih razstavah Kozolci iz sence pozabe ter Slovenski čebelnjak skozi čas.  

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročilozgodovinamuzejstvo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|24. 5. 2022
Kronika tolminskih vasi po zapisih Neže Rejec

Čemanova iz Poljubinja pri Tolminu je vse življenje skrbno zapisovala kroniko domače vasi. Njeno gradivo je dragocena zapuščina, del jo hrani Tolminski muzej. Pogovarjali smo se z njeno sorodnico, Tatjano Melink. 

Kronika tolminskih vasi po zapisih Neže Rejec

Čemanova iz Poljubinja pri Tolminu je vse življenje skrbno zapisovala kroniko domače vasi. Njeno gradivo je dragocena zapuščina, del jo hrani Tolminski muzej. Pogovarjali smo se z njeno sorodnico, Tatjano Melink. 

kulturadediščinaizročilozgodovinamuzejstvo

Zakladi naše dediščine

Kronika tolminskih vasi po zapisih Neže Rejec

Čemanova iz Poljubinja pri Tolminu je vse življenje skrbno zapisovala kroniko domače vasi. Njeno gradivo je dragocena zapuščina, del jo hrani Tolminski muzej. Pogovarjali smo se z njeno sorodnico, Tatjano Melink. 

VEČ ...|24. 5. 2022
Kronika tolminskih vasi po zapisih Neže Rejec

Čemanova iz Poljubinja pri Tolminu je vse življenje skrbno zapisovala kroniko domače vasi. Njeno gradivo je dragocena zapuščina, del jo hrani Tolminski muzej. Pogovarjali smo se z njeno sorodnico, Tatjano Melink. 

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročilozgodovinamuzejstvo

Priporočamo
|
Aktualno

Program zadnjega tedna

VEČ ...|4. 2. 2023
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 04. februar 2023 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 04. februar 2023 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Duhovna misel

VEČ ...|4. 2. 2023
Gospod Jezus, oprosti nam!

To sem vam povedal, da bo moje veselje v vas in da bo vaše veselje dopolnjeno (Janezov evangelij 15, 11).

Gospod Jezus, oprosti nam!

To sem vam povedal, da bo moje veselje v vas in da bo vaše veselje dopolnjeno (Janezov evangelij 15, 11).

Pavle Ravnohrib

duhovnost

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|30. 1. 2023
Dr. Renato Podbersič ml. o dnevu spomina holokavsta in muzeju osamosvojitve

V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil tokrat prvič z nami zgodovinar in urednik dr. Renato Podbersič ml. V oddjai je med drugim govoril o svetovnem dnevu spomina na žrtve holokavsta, ki je bil v petek (27.1.), seveda pa smo se bomo dotaknili tudi problematike ukinjanja, združevanja in ustanavljanja novih muzejskih ustanov pri nas.

Dr. Renato Podbersič ml. o dnevu spomina holokavsta in muzeju osamosvojitve

V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil tokrat prvič z nami zgodovinar in urednik dr. Renato Podbersič ml. V oddjai je med drugim govoril o svetovnem dnevu spomina na žrtve holokavsta, ki je bil v petek (27.1.), seveda pa smo se bomo dotaknili tudi problematike ukinjanja, združevanja in ustanavljanja novih muzejskih ustanov pri nas.

Radio Ognjišče

politikaRenato PodbersičMuzej osamosvojitvesvetovni dan holokavsta

Dogodki

VEČ ...|29. 1. 2023
Ervin Mozetič: Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja!

»Ni mogoče živeti polno in v globini veselo, če se izogibamo vsemu težkemu. Ne smemo bežati pred naporom, ki ga zahtevajo ideali, ne smemo bežati pred bolečino, ki jo prinaša vsako prizadevanje za ljubezen. Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja,« je na današnjo ’nedeljo blagrov’ v pridigi razmišljal Ervin Mozetič, župnik pri sv. Marku v Kopru.

Ervin Mozetič: Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja!

»Ni mogoče živeti polno in v globini veselo, če se izogibamo vsemu težkemu. Ne smemo bežati pred naporom, ki ga zahtevajo ideali, ne smemo bežati pred bolečino, ki jo prinaša vsako prizadevanje za ljubezen. Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja,« je na današnjo ’nedeljo blagrov’ v pridigi razmišljal Ervin Mozetič, župnik pri sv. Marku v Kopru.

Radio Ognjišče

nedleja blagrovErvin Mozetičpridiga

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|29. 1. 2023
Tischlerjeva nagrada 2023

Milka Kriegl je prejela Tischlerjevo nagrado 2023 za vso njeno skrb za slovensko ziljsko narečje in ziljsko nošo, za ohranjanje domačih šeg in navad ter za ljubeč odnos do tipične ziljske gradbene in stanovanjske arhitekture. Govorijo: predsednik Krščanske kulturne zveze Janko Krištof, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Zdravko Inzko, lavdatorki Micka Opetnik in Martina Piko-Rustia, na koncu tudi zahvala nagrajenke

Tischlerjeva nagrada 2023

Milka Kriegl je prejela Tischlerjevo nagrado 2023 za vso njeno skrb za slovensko ziljsko narečje in ziljsko nošo, za ohranjanje domačih šeg in navad ter za ljubeč odnos do tipične ziljske gradbene in stanovanjske arhitekture. Govorijo: predsednik Krščanske kulturne zveze Janko Krištof, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Zdravko Inzko, lavdatorki Micka Opetnik in Martina Piko-Rustia, na koncu tudi zahvala nagrajenke

Matjaž Merljak

družbarojaki

Program zadnjega tedna

VEČ ...|4. 2. 2023
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 04. februar 2023 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 04. februar 2023 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|4. 2. 2023
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 4. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 4. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Naš gost

VEČ ...|4. 2. 2023
Naš gost Prešernov nagrajenec Herman Gvardjančič

Pred slovenskim kulturnim praznikom, ob prihajajočem 80 rojstnem dnevu in pred podelitvijo najvišjih državnih priznanj za delovanje na umetniških področjih, je bil v oddaji »Naš gost« letošnji Prešernov nagrajenec za življenjsko delo, akademski slikar in pedagog Herman Gvardjančič! Z njim smo govorili o umetnosti in ustvarjanju o pedagoškem delu in tudi o praznovanju praznika kulture, kajti Slovenci smo verjetno edini narod, ki imamo ob tem prazniku tudi dela prost dan …

Kar tri velike Gvardjančičeve razstave bodo v tem letu na ogled. Prva v Galeriji Equrna, ki ga je tudi predlagala za Prešernovo nagrado za življenjsko delo, zatem v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju, tretja pa bo poleti v Škofji Loki.

Za Hermana Gvardjančiča je izjemno pomembna krajina. Ta je tista, ki ga resnično zanima. Ker prihaja iz okolice Škofje Loke (Gorenja vas – Reteče), smo govorili tudi o tem, da ima to mesto pri nas bržčas najdaljšo slikarsko tradicijo z brati Šubic, Ažbetom, Groharjem in še z vrsto drugih umetnikov brez katerih si težko predstavljamo slovensko slikarstvo, še posebej moderno. Sem se umešča tudi naš gost … 

Naš gost Prešernov nagrajenec Herman Gvardjančič

Pred slovenskim kulturnim praznikom, ob prihajajočem 80 rojstnem dnevu in pred podelitvijo najvišjih državnih priznanj za delovanje na umetniških področjih, je bil v oddaji »Naš gost« letošnji Prešernov nagrajenec za življenjsko delo, akademski slikar in pedagog Herman Gvardjančič! Z njim smo govorili o umetnosti in ustvarjanju o pedagoškem delu in tudi o praznovanju praznika kulture, kajti Slovenci smo verjetno edini narod, ki imamo ob tem prazniku tudi dela prost dan …

Kar tri velike Gvardjančičeve razstave bodo v tem letu na ogled. Prva v Galeriji Equrna, ki ga je tudi predlagala za Prešernovo nagrado za življenjsko delo, zatem v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju, tretja pa bo poleti v Škofji Loki.

Za Hermana Gvardjančiča je izjemno pomembna krajina. Ta je tista, ki ga resnično zanima. Ker prihaja iz okolice Škofje Loke (Gorenja vas – Reteče), smo govorili tudi o tem, da ima to mesto pri nas bržčas najdaljšo slikarsko tradicijo z brati Šubic, Ažbetom, Groharjem in še z vrsto drugih umetnikov brez katerih si težko predstavljamo slovensko slikarstvo, še posebej moderno. Sem se umešča tudi naš gost … 

Radio Ognjišče

spominživljenjeHerman Gvardjančič

Za življenje

VEČ ...|4. 2. 2023
V vrtincu čustvenih zlorab

Tokrat smo vstopili v vrtinec čustvenih zlorab, ki lahko za odnose pomeni pravo razdejanje. Težko ga je prepoznati, saj se pogosto zgodi, da obe strani v njem plešeta svojo vlogo. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. V kontaktni oddaji so sodelovali tudi poslušalci s svojimi vprašanji.

V vrtincu čustvenih zlorab

Tokrat smo vstopili v vrtinec čustvenih zlorab, ki lahko za odnose pomeni pravo razdejanje. Težko ga je prepoznati, saj se pogosto zgodi, da obe strani v njem plešeta svojo vlogo. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. V kontaktni oddaji so sodelovali tudi poslušalci s svojimi vprašanji.

Radio Ognjišče

odnosivzgojačustvena zlorabafizično nasiljeotrociduhovnostnotranja rastpsihologija

Spominjamo se

VEČ ...|4. 2. 2023
Spominjamo se dne 4. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 4. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče