Slovenski etnografski muzej je v mednarodnem letu stekla 2022 pripravil manjšo priložnostno razstavo “Barvite podobe svetih na steklu”. Razstava je predstavila izbor slik na steklo iz njihove muzejske zbirke, ki trenutno obsega 633 predmetov. Pogovarjali smo se z avtorico razstave, kustosinjo dr. Bojano Rogelj Škafar.
Slovenski etnografski muzej je v mednarodnem letu stekla 2022 pripravil manjšo priložnostno razstavo “Barvite podobe svetih na steklu”. Razstava je predstavila izbor slik na steklo iz njihove muzejske zbirke, ki trenutno obsega 633 predmetov. Pogovarjali smo se z avtorico razstave, kustosinjo dr. Bojano Rogelj Škafar.
Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine so največji etnološki festival v Sloveniji, ki vsako leto privablja več kot 30.000 obiskovalcev. Angleški medij The Guardian je festival uvrstil med dvajset najboljših tradicionalnih festivalov v Evropi. Vsako leto v septembru se v Kamniku tradicija združi z etnografijo, kulturo in zabavo. Osrednja pozornost festivala, v letu 2022 jubilejnega petdesetega po vrsti, je oblačilna dediščina. Na ta, pogosto spregledan del zgodovine, opozarjajo spremljajoče razstave, številni nastopi folklornih skupin iz Slovenije in tujine. Vrhunec prireditve je tradicionalna nedeljska povorka narodnih noš iz različnih predelov Slovenije in zamejstva. Festival je v ponos mestu, domačini mu radi rečejo kar “Noše”. Pogovarjali smo se s Tonetom Ftičarjem, strokovnim koordinatorjem programskega dela.
Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine so največji etnološki festival v Sloveniji, ki vsako leto privablja več kot 30.000 obiskovalcev. Angleški medij The Guardian je festival uvrstil med dvajset najboljših tradicionalnih festivalov v Evropi. Vsako leto v septembru se v Kamniku tradicija združi z etnografijo, kulturo in zabavo. Osrednja pozornost festivala, v letu 2022 jubilejnega petdesetega po vrsti, je oblačilna dediščina. Na ta, pogosto spregledan del zgodovine, opozarjajo spremljajoče razstave, številni nastopi folklornih skupin iz Slovenije in tujine. Vrhunec prireditve je tradicionalna nedeljska povorka narodnih noš iz različnih predelov Slovenije in zamejstva. Festival je v ponos mestu, domačini mu radi rečejo kar “Noše”. Pogovarjali smo se s Tonetom Ftičarjem, strokovnim koordinatorjem programskega dela.
Noah Charney je ustanovni član Arce - Združenja za raziskovanje kriminala na področju umetnin. ARCA pospešuje svoje poslanstvo s svojim izobraževalnim programom, raziskavami, publikacijami in osveščanjem javnosti. Kot interdisciplinarna skupina ARCA sodeluje z znanstveniki in sorodnimi strokovnjaki s področja prava, kazenskega pravosodja, varnosti, muzejskih študij, umetnostne zgodovine, arheologije in upravljanja kulturnih virov na nacionalni ter mednarodni ravni, v spodbudo izmenjavi znanja in napredka omenjenega specializiranega področja.
Noah Charney je ustanovni član Arce - Združenja za raziskovanje kriminala na področju umetnin. ARCA pospešuje svoje poslanstvo s svojim izobraževalnim programom, raziskavami, publikacijami in osveščanjem javnosti. Kot interdisciplinarna skupina ARCA sodeluje z znanstveniki in sorodnimi strokovnjaki s področja prava, kazenskega pravosodja, varnosti, muzejskih študij, umetnostne zgodovine, arheologije in upravljanja kulturnih virov na nacionalni ter mednarodni ravni, v spodbudo izmenjavi znanja in napredka omenjenega specializiranega področja.
Razstava Tolminskega muzeja Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci - »bazilika miru« prikazuje izjemen sakralni spomenik z globoko sporočilnostjo, ki je še kako aktualna tudi danes. »Bazilika miru« ohranja kolektivni spomin o solidarnosti in združevalni moči skupnega umetniškega ustvarjanja v času prve svetovne vojne. Od leta 2017 je nosilka prestižnega znaka evropske dediščine. Na razstavi Tolminskega muzeja avtorica mag. Damjana Fortunat Černilogar, ki je bila v rubrika naša sogovornica, predstavi izjemno zgodbo Spominske cerkve Sv. Duha v Javorci, njene graditelje ter arhitekturne in umetnostnozgodovinske posebnosti. Razstava je nastala leta 2016, ob stoti obletnici izgradnje »bazilike miru«, Tolminski muzej pa je z njo do sedaj gostoval tudi v Avstriji, Italiji, na Češkem in Hrvaškem. Spominsko cerkev so leta 1916 na robu soškega bojišča, v manj kot letu dni in z lastnimi sredstvi, zgradili vojaki 3. gorske brigade XV. avstro-ogrskega korpusa. Zgrajena je po načrtih dunajskega umetnika Remigiusa Geylinga. Vodja gradnje je bil Geza Jablonszky, pomembnejša rezbarska dela pa je opravil Anton Perathoner. Cerkev so z lastnimi sredstvi in prostovoljnim delom zgradili v spomin na padle vojake. Poseben pečat ji dajejo secesijsko obdelan notranji prostor in 2565 v hrastove plošče vžganih imen, ki pričajo o tragičnih usodah posameznikov različnih narodnosti in veroizpovedi. Danes Javorca, nosilka znaka evropske dediščine, ohranja kolektivni spomin o solidarnosti in združevalni moči skupnega umetniškega ustvarjanja in gradnje v času težkih preizkušenj ter predstavlja poziv k miru in spravi. Spominska cerkev v Javorci je leta 2017 pridobila znak evropske dediščine. Do 11. septembra 2022 je na ogled v Muzeju krščanstva na Slovenskem.
Razstava Tolminskega muzeja Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci - »bazilika miru« prikazuje izjemen sakralni spomenik z globoko sporočilnostjo, ki je še kako aktualna tudi danes. »Bazilika miru« ohranja kolektivni spomin o solidarnosti in združevalni moči skupnega umetniškega ustvarjanja v času prve svetovne vojne. Od leta 2017 je nosilka prestižnega znaka evropske dediščine. Na razstavi Tolminskega muzeja avtorica mag. Damjana Fortunat Černilogar, ki je bila v rubrika naša sogovornica, predstavi izjemno zgodbo Spominske cerkve Sv. Duha v Javorci, njene graditelje ter arhitekturne in umetnostnozgodovinske posebnosti. Razstava je nastala leta 2016, ob stoti obletnici izgradnje »bazilike miru«, Tolminski muzej pa je z njo do sedaj gostoval tudi v Avstriji, Italiji, na Češkem in Hrvaškem. Spominsko cerkev so leta 1916 na robu soškega bojišča, v manj kot letu dni in z lastnimi sredstvi, zgradili vojaki 3. gorske brigade XV. avstro-ogrskega korpusa. Zgrajena je po načrtih dunajskega umetnika Remigiusa Geylinga. Vodja gradnje je bil Geza Jablonszky, pomembnejša rezbarska dela pa je opravil Anton Perathoner. Cerkev so z lastnimi sredstvi in prostovoljnim delom zgradili v spomin na padle vojake. Poseben pečat ji dajejo secesijsko obdelan notranji prostor in 2565 v hrastove plošče vžganih imen, ki pričajo o tragičnih usodah posameznikov različnih narodnosti in veroizpovedi. Danes Javorca, nosilka znaka evropske dediščine, ohranja kolektivni spomin o solidarnosti in združevalni moči skupnega umetniškega ustvarjanja in gradnje v času težkih preizkušenj ter predstavlja poziv k miru in spravi. Spominska cerkev v Javorci je leta 2017 pridobila znak evropske dediščine. Do 11. septembra 2022 je na ogled v Muzeju krščanstva na Slovenskem.
Damjan Popelar, po izobrazbi arhitekt, je v desetih letih izdelal približno petindvajset umetniških projektov velikega merila, pred petimi leti pa je začel izdelovati miniaturna pročelja kozolcev ter čebelnjakov, za katera pravi sta dva slovenska bisera. Z Damjanom smo se pogovarjali o dveh njegovih razstavah Kozolci iz sence pozabe ter Slovenski čebelnjak skozi čas.
Damjan Popelar, po izobrazbi arhitekt, je v desetih letih izdelal približno petindvajset umetniških projektov velikega merila, pred petimi leti pa je začel izdelovati miniaturna pročelja kozolcev ter čebelnjakov, za katera pravi sta dva slovenska bisera. Z Damjanom smo se pogovarjali o dveh njegovih razstavah Kozolci iz sence pozabe ter Slovenski čebelnjak skozi čas.
Čemanova iz Poljubinja pri Tolminu je vse življenje skrbno zapisovala kroniko domače vasi. Njeno gradivo je dragocena zapuščina, del jo hrani Tolminski muzej. Pogovarjali smo se z njeno sorodnico, Tatjano Melink.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 14. januar 2025 ob 05-ih
Vreme – od nekdaj vsakdanja in postranska tema. Ko se v pogovoru nimamo na kaj navezati, nam priskočijo na pomoč trenutne vremenske razmere. Profesionalni napovedovalci vremena se z njim ukvarjajo iz dneva v dan in številne službe brez njihovih napovedi ne bi mogle opravljati svojega dela. Med vremenske modele in v gorski svet, med markacije in posredovanje napovedi za širšo javnost nas je popeljala meteorologinja z Agencije za okolje Veronika Hladnik Zakotnik.
V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo se s političnim analitikom in zgodovinarjem, profesorjem dr. Alešem Mavrom dotaknili političnih pretresov v več državah. Med drugim smo se ustavili v Avstriji, ki po jesenskih volitvah še nima vlade. V Nemčiji se pripravljajo na predčasne parlamentarne volitve, kot kaže, bodo doletele tudi Kanado. Po več kot dveh letih je novega predsednika dobil Libanon, seveda nismo mogli mimo skorajšnje prisege prihodnjega voditelja ZDA. Na kratko smo analizirali tudi izid predsedniških volitev na Hrvaškem.
Rabin iz prvih stoletij je imel navado, da je govoril svojim učencem ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Še vedno za izvajanje oblasti blatijo vero in Cerkev, kar so počeli liberalci in komunisti. Za promocijo se radi slikajo s škofi in papežem, a ker jim gre le za oblast in denar in jim je zato vera moteča, s prefinjenimi metodami izključujejo duhovnike iz javnosti, omejujejo cerkveno življenje in delovanje.
Slišali smo povzetek okrogle mize ob razstavi del dr. Andreja Gosarja v Novi Gorici.
Z novim ciklom smo vstopili že v osmo leto oddaje Globine, ki jo bo odslej spremljal tudi video podkast. V svetem letu želimo odpreti komunikacijo med teisti in ateisti, spodbuditi dialog, spraševanje, poslušanje in razumevanje drug drugega. V uvodni oddaji smo se z jezuitom p. Damjanom Ristićem pogovarjali o ateizmu, njegovih opredelitvah in pomenu v sodobni družbi. Oddaja je na voljo tudi v video obliki na youtube kanalu Radia Ognjišče
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
V Katoliškem domu prosvete Sodalitas v Tinjah na avstrijskem Koroškem bodo nocoj odprli razstavo ljubiteljske fotografinje Justine Hribernik »Zorni koti pokrajin – Posebni pogled na koroške kraje«. Ob odprtju bo umetnico predstavila urednica celovškega tednika Nedelja Mateja Rihter. Slednja bo v četrtek tudi voditeljica Literarnega večera v Slovenskem knjižnem centru Mohorjeve knjigarne v Celovcu, ko bo gost Martin Golob, sicer župnik iz Grosupljega, tokrat tudi v vlogi avtorja knjige „365 dni z Božjo besedo“. Z delovanjem naših rojakov v zamejstvu pa se bo jutri moč seznaniti tudi v Ljubljani. Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu pripravlja prvi letošnji večer »Sredi domovine«. Stvarnost naših rojakov v Gorskem kotarju bo orisal avtor številnih knjig o življenju na Čabranskem, član slovenske manjšine na Hrvaškem Slavko Malnar. Pogovor z gostom bo vodila državna sekretarka Vesna Humar.