Is podcast
Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine so največji etnološki festival v Sloveniji, ki vsako leto privablja več kot 30.000 obiskovalcev. Angleški medij The Guardian je festival uvrstil med dvajset najboljših tradicionalnih festivalov v Evropi. Vsako leto v septembru se v Kamniku tradicija združi z etnografijo, kulturo in zabavo. Osrednja pozornost festivala, v letu 2022 jubilejnega petdesetega po vrsti, je oblačilna dediščina. Na ta, pogosto spregledan del zgodovine, opozarjajo spremljajoče razstave, številni nastopi folklornih skupin iz Slovenije in tujine. Vrhunec prireditve je tradicionalna nedeljska povorka narodnih noš iz različnih predelov Slovenije in zamejstva. Festival je v ponos mestu, domačini mu radi rečejo kar “Noše”. Pogovarjali smo se s Tonetom Ftičarjem, strokovnim koordinatorjem programskega dela.
Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine so največji etnološki festival v Sloveniji, ki vsako leto privablja več kot 30.000 obiskovalcev. Angleški medij The Guardian je festival uvrstil med dvajset najboljših tradicionalnih festivalov v Evropi. Vsako leto v septembru se v Kamniku tradicija združi z etnografijo, kulturo in zabavo. Osrednja pozornost festivala, v letu 2022 jubilejnega petdesetega po vrsti, je oblačilna dediščina. Na ta, pogosto spregledan del zgodovine, opozarjajo spremljajoče razstave, številni nastopi folklornih skupin iz Slovenije in tujine. Vrhunec prireditve je tradicionalna nedeljska povorka narodnih noš iz različnih predelov Slovenije in zamejstva. Festival je v ponos mestu, domačini mu radi rečejo kar “Noše”. Pogovarjali smo se s Tonetom Ftičarjem, strokovnim koordinatorjem programskega dela.
Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine so največji etnološki festival v Sloveniji, ki vsako leto privablja več kot 30.000 obiskovalcev. Angleški medij The Guardian je festival uvrstil med dvajset najboljših tradicionalnih festivalov v Evropi. Vsako leto v septembru se v Kamniku tradicija združi z etnografijo, kulturo in zabavo. Osrednja pozornost festivala, v letu 2022 jubilejnega petdesetega po vrsti, je oblačilna dediščina. Na ta, pogosto spregledan del zgodovine, opozarjajo spremljajoče razstave, številni nastopi folklornih skupin iz Slovenije in tujine. Vrhunec prireditve je tradicionalna nedeljska povorka narodnih noš iz različnih predelov Slovenije in zamejstva. Festival je v ponos mestu, domačini mu radi rečejo kar “Noše”. Pogovarjali smo se s Tonetom Ftičarjem, strokovnim koordinatorjem programskega dela.
Zakladi naše dediščine
Kartuzija Jurklošter je tradicionalno v božičnem času prizorišče razstave jaslic izdelovalcev iz vse Slovenije. S samostanom in njegovo zgodovino naj bi bila povezana Veronika Deseniška, po legendi naj bi bila tu pokopana. Tradicijo jaslic med drugimi v kraju ohranja Drago Kozinc.
Zakladi naše dediščine
Kartuzija Jurklošter je tradicionalno v božičnem času prizorišče razstave jaslic izdelovalcev iz vse Slovenije. S samostanom in njegovo zgodovino naj bi bila povezana Veronika Deseniška, po legendi naj bi bila tu pokopana. Tradicijo jaslic med drugimi v kraju ohranja Drago Kozinc.
Zakladi naše dediščine
Matjaževa domačija je delo družine Pavlin, ki je zavezana ohranjanju kulturne dediščine na slovenskem podeželju, obenem pa tudi navduševanju svojih gostov nad izjemnim kulturnim in naravnim bogastvom naše lepe dežele. Zgodba se je začela leta 1998, ko so se odločili za nakup sosedove (Bučarjeve) hiše. Ker je bila v zelo slabem stanju, so jo na začetku nameravali celo podreti in zasaditi sadovnjak, pozneje pa so se vsled dejstva, da so take hiše že prava redkost, odločili, da hišo prenovijo. Pri prenovi so sledili nasvetom Zavoda za zaščito kulturne dediščine. Obenem so rešili uničenja tudi Mirtkov kozolec iz Mačkovca in ga postavili na drugo stran cestišča. Vmes se je pojavila priložnost za nakup 200 let starega lesenega poda (skednja), ki so ga prenesli iz Planine nad Sevnico in postavili za hišo. Tako so bili postavljeni temelji za začetek kreiranja turističnega produkta.
Zakladi naše dediščine
Matjaževa domačija je delo družine Pavlin, ki je zavezana ohranjanju kulturne dediščine na slovenskem podeželju, obenem pa tudi navduševanju svojih gostov nad izjemnim kulturnim in naravnim bogastvom naše lepe dežele. Zgodba se je začela leta 1998, ko so se odločili za nakup sosedove (Bučarjeve) hiše. Ker je bila v zelo slabem stanju, so jo na začetku nameravali celo podreti in zasaditi sadovnjak, pozneje pa so se vsled dejstva, da so take hiše že prava redkost, odločili, da hišo prenovijo. Pri prenovi so sledili nasvetom Zavoda za zaščito kulturne dediščine. Obenem so rešili uničenja tudi Mirtkov kozolec iz Mačkovca in ga postavili na drugo stran cestišča. Vmes se je pojavila priložnost za nakup 200 let starega lesenega poda (skednja), ki so ga prenesli iz Planine nad Sevnico in postavili za hišo. Tako so bili postavljeni temelji za začetek kreiranja turističnega produkta.
Zakladi naše dediščine
V Dobrepolju je priprava božičnega kruha-poprtnika še vedno živa. Občina Dobrepolje je podprla pobudo nosilk izročila v projektu Božič z okusom. Tudi radijske sodelavce je gospa Nada iz dobrepoljske doline razveselila z blagoslovljenim kruhom. Poprtnik peče za vse tri svete večere, prepoznavni so po njenih značilnih okrasjih, znanje prenaša tudi mlajšemu rodu.
Zakladi naše dediščine
V Dobrepolju je priprava božičnega kruha-poprtnika še vedno živa. Občina Dobrepolje je podprla pobudo nosilk izročila v projektu Božič z okusom. Tudi radijske sodelavce je gospa Nada iz dobrepoljske doline razveselila z blagoslovljenim kruhom. Poprtnik peče za vse tri svete večere, prepoznavni so po njenih značilnih okrasjih, znanje prenaša tudi mlajšemu rodu.
Zakladi naše dediščine
Franci Prek vrsto let za božični čas postavi velike jaslice pri župnijskem domu na Dobrovi. Jaslice sestavljajo ročno izdelane makete hiš, hlevov in kozolcev, ki predstavljajo stavbarsko dediščino občine Dobrova-Polhov Gradec.
Zakladi naše dediščine
Franci Prek vrsto let za božični čas postavi velike jaslice pri župnijskem domu na Dobrovi. Jaslice sestavljajo ročno izdelane makete hiš, hlevov in kozolcev, ki predstavljajo stavbarsko dediščino občine Dobrova-Polhov Gradec.
Zakladi naše dediščine
Izročilo koledovanja ohranjajo tudi v župniji Ljubljana Polje. Iz leta v leto mlajše generacije po hišah oznanjajo veselo novico in prinašajo blagoslov. Na koledovanje se v župniji skrbno pripravijo, opisal ga je Danijel Kuhelj.
Zakladi naše dediščine
Izročilo koledovanja ohranjajo tudi v župniji Ljubljana Polje. Iz leta v leto mlajše generacije po hišah oznanjajo veselo novico in prinašajo blagoslov. Na koledovanje se v župniji skrbno pripravijo, opisal ga je Danijel Kuhelj.
Zakladi naše dediščine
V centru vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga v Vitanjah obeležujejo 130 let rojstva pionirja vesoljskih tehnologij in vizionarja, po katerem nosijo ime in katerega delo ter prizadevanja ohranjajo. Pogovarjali smo se z direktorjem Dominikom Koboldom.
Zakladi naše dediščine
V centru vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga v Vitanjah obeležujejo 130 let rojstva pionirja vesoljskih tehnologij in vizionarja, po katerem nosijo ime in katerega delo ter prizadevanja ohranjajo. Pogovarjali smo se z direktorjem Dominikom Koboldom.
Zakladi naše dediščine
Anka Trpin je upokojenka iz župnije Ljubljana – Podutik, ki svoje umetniške spretnosti uresničuje tudi pri izdelavi jaslic. Ljubiteljsko kipari, njene jaslice so iz gline, v slovenski narodni noši, najraje v gorenjski, “ki je za naše področje najbolj prepoznavna”, razloži.
Zakladi naše dediščine
Anka Trpin je upokojenka iz župnije Ljubljana – Podutik, ki svoje umetniške spretnosti uresničuje tudi pri izdelavi jaslic. Ljubiteljsko kipari, njene jaslice so iz gline, v slovenski narodni noši, najraje v gorenjski, “ki je za naše področje najbolj prepoznavna”, razloži.
Zakladi naše dediščine
Milan Hafner iz Stražišča pri Kranju je zbiratelj, doma je uredil muzej osupljive zbirke prekrasnih motorjev in koles. Ima popolno zbirko Rogovih in številna druga motorna kolesa znanih proizvajalcev. Z nekaterimi redno nastopa na razstavah in sejmih. Povedal je, kako se je začela ta zgodba in povabil k obisku ter ogledu zbirke, ki jo z velikim veseljem razkaže in rad tudi pove o svojih dogodivščinah.
Zakladi naše dediščine
Milan Hafner iz Stražišča pri Kranju je zbiratelj, doma je uredil muzej osupljive zbirke prekrasnih motorjev in koles. Ima popolno zbirko Rogovih in številna druga motorna kolesa znanih proizvajalcev. Z nekaterimi redno nastopa na razstavah in sejmih. Povedal je, kako se je začela ta zgodba in povabil k obisku ter ogledu zbirke, ki jo z velikim veseljem razkaže in rad tudi pove o svojih dogodivščinah.
Naša domovina je v izročilu bogata in raznolika. Odkrivamo ga v kratkih, nekaj minutnih rubrikah "Zakladi naše dediščine". V strnjenih pogovorih predstavljamo mojstre domačih in umetnostnih obrti, govorimo s strokovnjaki posameznih etnoloških področjih. Včasih gostimo tudi pevce ali skupine, ki ohranjajo ljudsko pesem. Pogosto se udeležujemo dogodkov z etnološko vsebino, na katerih v prepletanju znanja in veščin iz preteklosti, odkrivamo sodobnejše prikaze slovenske dediščine.
Duhovna misel
Veselite se v Gospodu zmeraj; ponavljam vam, veselite se. Vaša dobrota bodi znana vsem ljudem. Gospod je blizu (Pismo Filipljanom 4, 4).
Naš pogled
Grožnje, ki naj bi bile samo čvrsti moški pogovori, strupene puščice, ki švigajo sem in tja, nato pa opravičevanje, trepljaje po ramenih, skoraj objemanje, PR-ovsko umirjanje napetosti – seveda zgolj do naslednje scene, ko se bo takšen izliv čustev ponovil. Govorim o zdravstveni telenoveli, ki jo gledamo v zadnjem času. Če dobro pomislimo, smo zdaj pravzaprav že v x-sezoni, le da je trenutno zgodba dobila še več tipičnih značilnosti limonadnice, kot telenovele imenujemo tudi v slovenščini.
Kmetijska oddaja
Osrednje mesto v nedeljski kmetijski oddaji smo namenili perečemu vprašanju spreminjanja modela določitve bonitete kmetijskih in gozdnih zemljišč. Za vas smo pred mikrofon povabili predstavnike Urada za nepremičnine na Geodetski upravi Republike Slovenije. V oddaji pa tudi o dogajanju povezanem s kanalom C0.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 06. februar 2023 ob 05-ih
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba je bil naš gost zgodovinar, klasični filolog, teolog, publicist in profesor dr. Aleš Maver, eden od zgodovinarjev, ki proučujejo življenja slovenskih mučencev žrtev totalitarizmov XX. stoletja. Prisluhnili ste lahko splošnemu prikazu razmer v Laventinski škofiji, ki so se močno razlikovale od tistih v Ljubljanski pokrajini. Prav tako ste lahko slišali nekaj več o škofu Ivanu Jožefu Tomažiču, ki je vodil maribrsko škofijo med drugo svetovno vojno.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 06. februar 2023 ob 05-ih
Pevci zapojte, godci zagodte
Rado Turk, Janez Mramor in Boris Kurent so Rožančevi fantjiči. Prihajajo iz ljubljanskega Železničarskega kulturno-umetniškega društva Tine Rožanc. So svojevrstni poustvarjalci glasbenega izročila, ki v svojih interpretacijah prepletajo tako pevsko kot inštrumentalno izročilo, tematsko pa se navezujejo na različne vire in pesemske tematike. Triglasno petje dopolnjujejo z violino, klarinetom in kontrabasom. Rožančevi fantjiči so bili gostje prve februarske oddaje o ljudski glasbi.
Prijatelji Radia Ognjišče
V nocojšnji oddaji PRO smo obujali spomine na nekatere minule gala koncerte, ki smo jih pripravili v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Letošnji gala koncert, 29. po vrsti, pa bo v nedeljo, 5. novembra.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Lahko noč, moj angel
Včasih te nisem poznal, z leti pa se vse večkrat oglasiš. Rad te sprejmem na obisk, če le …