Is podcast Sv. Avguštin Is podcast
Sv. Avguštin

Dan za sv. Moniko goduje njen sin, sloveči cerkveni učitelj in zavetnik teologov. Avguštin se je rodil leta 354 v Numidiji, današnji …

Berta Golob

duhovnost spomin

28. 8. 2024
Sv. Avguštin

Dan za sv. Moniko goduje njen sin, sloveči cerkveni učitelj in zavetnik teologov. Avguštin se je rodil leta 354 v Numidiji, današnji …

Berta Golob

VEČ ...|28. 8. 2024
Sv. Avguštin

Dan za sv. Moniko goduje njen sin, sloveči cerkveni učitelj in zavetnik teologov. Avguštin se je rodil leta 354 v Numidiji, današnji …

Berta Golob

duhovnostspomin

Svetnik dneva

VEČ ...|18. 9. 2024
Sv. Jožef Kupertinski

Redovnik iz Cupertina v Italiji je imel nenavadne lastnosti in darove. Živel je v 17. stoletju. Dandanes je zavetnik astronavtov …

Sv. Jožef Kupertinski

Redovnik iz Cupertina v Italiji je imel nenavadne lastnosti in darove. Živel je v 17. stoletju. Dandanes je zavetnik astronavtov …

duhovnost spomin

Svetnik dneva

Sv. Jožef Kupertinski

Redovnik iz Cupertina v Italiji je imel nenavadne lastnosti in darove. Živel je v 17. stoletju. Dandanes je zavetnik astronavtov …

VEČ ...|18. 9. 2024
Sv. Jožef Kupertinski

Redovnik iz Cupertina v Italiji je imel nenavadne lastnosti in darove. Živel je v 17. stoletju. Dandanes je zavetnik astronavtov …

Berta Golob

duhovnost spomin

Svetnik dneva

VEČ ...|17. 9. 2024
Sv. Robert Bellarmino

Kardinal Robert Bellarmino je goreče zagovarjal razglasitev Alojzija Gonzage za svetnika in je želel biti pokopan v njegovi bližini. To željo so mu …

Sv. Robert Bellarmino

Kardinal Robert Bellarmino je goreče zagovarjal razglasitev Alojzija Gonzage za svetnika in je želel biti pokopan v njegovi bližini. To željo so mu …

duhovnost spomin

Svetnik dneva

Sv. Robert Bellarmino

Kardinal Robert Bellarmino je goreče zagovarjal razglasitev Alojzija Gonzage za svetnika in je želel biti pokopan v njegovi bližini. To željo so mu …

VEČ ...|17. 9. 2024
Sv. Robert Bellarmino

Kardinal Robert Bellarmino je goreče zagovarjal razglasitev Alojzija Gonzage za svetnika in je želel biti pokopan v njegovi bližini. To željo so mu …

Berta Golob

duhovnost spomin

Svetnik dneva

VEČ ...|16. 9. 2024
Sv. Kornelij

Današnji godovnjak je eden od svetnikov, ki ga omenja mašno besedilo, mašni kanon. Papež je postal 251. leta. Izvoljen je bil res da z večino, toda …

Sv. Kornelij

Današnji godovnjak je eden od svetnikov, ki ga omenja mašno besedilo, mašni kanon. Papež je postal 251. leta. Izvoljen je bil res da z večino, toda …

duhovnost spomin

Svetnik dneva

Sv. Kornelij

Današnji godovnjak je eden od svetnikov, ki ga omenja mašno besedilo, mašni kanon. Papež je postal 251. leta. Izvoljen je bil res da z večino, toda …

VEČ ...|16. 9. 2024
Sv. Kornelij

Današnji godovnjak je eden od svetnikov, ki ga omenja mašno besedilo, mašni kanon. Papež je postal 251. leta. Izvoljen je bil res da z večino, toda …

Berta Golob

duhovnost spomin

Svetnik dneva

VEČ ...|15. 9. 2024
Žalostna Mati Božja

Osmi dan po prazniku Marijinega rojstva se s pominjamo Marijinih bolečin in žalosti pod križem. Dan Žalostne Matere Božje častijo na Vzhodu od. 4., na Zahodu pa od 9. stoletja. Slavijo jo številne …

Žalostna Mati Božja

Osmi dan po prazniku Marijinega rojstva se s pominjamo Marijinih bolečin in žalosti pod križem. Dan Žalostne Matere Božje častijo na Vzhodu od. 4., na Zahodu pa od 9. stoletja. Slavijo jo številne …

duhovnost spomin

Svetnik dneva

Žalostna Mati Božja

Osmi dan po prazniku Marijinega rojstva se s pominjamo Marijinih bolečin in žalosti pod križem. Dan Žalostne Matere Božje častijo na Vzhodu od. 4., na Zahodu pa od 9. stoletja. Slavijo jo številne …

VEČ ...|15. 9. 2024
Žalostna Mati Božja

Osmi dan po prazniku Marijinega rojstva se s pominjamo Marijinih bolečin in žalosti pod križem. Dan Žalostne Matere Božje častijo na Vzhodu od. 4., na Zahodu pa od 9. stoletja. Slavijo jo številne …

Berta Golob

duhovnost spomin

Svetnik dneva

VEČ ...|14. 9. 2024
Povišanje svetega Križa

Ko je godovala sv. Helena, Konstantinova mati, smo že omenili njeno prizadevanje, da bi v Jeruzalemu našla Kristusov križ. Skoraj 300 let je bil …

Povišanje svetega Križa

Ko je godovala sv. Helena, Konstantinova mati, smo že omenili njeno prizadevanje, da bi v Jeruzalemu našla Kristusov križ. Skoraj 300 let je bil …

duhovnost spomin

Svetnik dneva

Povišanje svetega Križa

Ko je godovala sv. Helena, Konstantinova mati, smo že omenili njeno prizadevanje, da bi v Jeruzalemu našla Kristusov križ. Skoraj 300 let je bil …

VEČ ...|14. 9. 2024
Povišanje svetega Križa

Ko je godovala sv. Helena, Konstantinova mati, smo že omenili njeno prizadevanje, da bi v Jeruzalemu našla Kristusov križ. Skoraj 300 let je bil …

Berta Golob

duhovnost spomin

Svetnik dneva

VEČ ...|13. 9. 2024
Sv. Janez Zlatousti

Imenujemo ga veliki cerkveni učitelj Vzhoda. Živel je v Antiohiji v 4. stoletju. Najprej je bival kot puščavnik v votlini …

Sv. Janez Zlatousti

Imenujemo ga veliki cerkveni učitelj Vzhoda. Živel je v Antiohiji v 4. stoletju. Najprej je bival kot puščavnik v votlini …

duhovnost spomin

Svetnik dneva

Sv. Janez Zlatousti

Imenujemo ga veliki cerkveni učitelj Vzhoda. Živel je v Antiohiji v 4. stoletju. Najprej je bival kot puščavnik v votlini …

VEČ ...|13. 9. 2024
Sv. Janez Zlatousti

Imenujemo ga veliki cerkveni učitelj Vzhoda. Živel je v Antiohiji v 4. stoletju. Najprej je bival kot puščavnik v votlini …

Berta Golob

duhovnost spomin

Svetnik dneva

VEČ ...|12. 9. 2024
Marijino ime

Ta Marijin praznik je z nedelje po malem šmarnu prestavil na današnji datum papež Pij X. Praznik sam pa šteje že častitljiva 4 stoletja. Najprej so ga praznovali …

Marijino ime

Ta Marijin praznik je z nedelje po malem šmarnu prestavil na današnji datum papež Pij X. Praznik sam pa šteje že častitljiva 4 stoletja. Najprej so ga praznovali …

duhovnost spomin

Svetnik dneva

Marijino ime

Ta Marijin praznik je z nedelje po malem šmarnu prestavil na današnji datum papež Pij X. Praznik sam pa šteje že častitljiva 4 stoletja. Najprej so ga praznovali …

VEČ ...|12. 9. 2024
Marijino ime

Ta Marijin praznik je z nedelje po malem šmarnu prestavil na današnji datum papež Pij X. Praznik sam pa šteje že častitljiva 4 stoletja. Najprej so ga praznovali …

Berta Golob

duhovnost spomin

Svetnik dneva

VEČ ...|11. 9. 2024
Sv. Prot

Rimljan Prot iz 3. stoletja in njegov brat Hiacint sta za krščansko vero umrla mučeniške smrti. Ohranile so se Protove relikvije in Hiacintov grob v Hermesovih katakombah. V njem so našli v zlato tkanino …

Sv. Prot

Rimljan Prot iz 3. stoletja in njegov brat Hiacint sta za krščansko vero umrla mučeniške smrti. Ohranile so se Protove relikvije in Hiacintov grob v Hermesovih katakombah. V njem so našli v zlato tkanino …

duhovnost spomin

Svetnik dneva

Sv. Prot

Rimljan Prot iz 3. stoletja in njegov brat Hiacint sta za krščansko vero umrla mučeniške smrti. Ohranile so se Protove relikvije in Hiacintov grob v Hermesovih katakombah. V njem so našli v zlato tkanino …

VEČ ...|11. 9. 2024
Sv. Prot

Rimljan Prot iz 3. stoletja in njegov brat Hiacint sta za krščansko vero umrla mučeniške smrti. Ohranile so se Protove relikvije in Hiacintov grob v Hermesovih katakombah. V njem so našli v zlato tkanino …

Berta Golob

duhovnost spomin

Svetnik dneva

Kratka predstavitev svetnika oz. svetnice, ki ima godovni praznik.

Berta Golob

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Pogovor o

VEČ ...|18. 9. 2024
Poslanci koalicije in opozicije precej različno o uspešnosti naše države

Goste smo vprašali, kje so reforme, zakaj vlada dopušča, da zdravstvo razpada, bo javni sektor zaradi bombončkov za nekaj časa utihnil in kaj nas še čaka do konca leta. Prav tako nismo  mogli mimo pestrega evropskega dogajanja. Bo Marta Kos, ki je druga izbori za komisarko, to res postala, in kako trdna je Evropska unija po zadnjih volitvah.

Poslanci koalicije in opozicije precej različno o uspešnosti naše države

Goste smo vprašali, kje so reforme, zakaj vlada dopušča, da zdravstvo razpada, bo javni sektor zaradi bombončkov za nekaj časa utihnil in kaj nas še čaka do konca leta. Prav tako nismo  mogli mimo pestrega evropskega dogajanja. Bo Marta Kos, ki je druga izbori za komisarko, to res postala, in kako trdna je Evropska unija po zadnjih volitvah.

Alen Salihović

politikaživljenjensisdssvobodavladadržavni zborkomentar

Za življenje

VEČ ...|14. 9. 2024
Marko Juhant: Starša sta središče, ne otroci

Marko Juhant, specialni pedagog, je odgovarjal na vprašanja poslušalk in poslušalcev. Vprašali pa smo ga tudi po izzivih šole danes.  

Marko Juhant: Starša sta središče, ne otroci

Marko Juhant, specialni pedagog, je odgovarjal na vprašanja poslušalk in poslušalcev. Vprašali pa smo ga tudi po izzivih šole danes.  

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostotrocimladiizobraževanjeodnosišolapogovor

Naš gost

VEČ ...|14. 9. 2024
Dr. Ferdinand Šerbel

Kaj vemo o zgodovini krščanskih praznikov? Kako so nastali in kako se praznovanje razlikuje od dežele do dežele? O tem in še o čem nam je povedal naš gost, umetnostni zgodovinar dr. Ferdinand Šerbel. Ne zamudite zanimivega sogovornika.

Dr. Ferdinand Šerbel

Kaj vemo o zgodovini krščanskih praznikov? Kako so nastali in kako se praznovanje razlikuje od dežele do dežele? O tem in še o čem nam je povedal naš gost, umetnostni zgodovinar dr. Ferdinand Šerbel. Ne zamudite zanimivega sogovornika.

Mateja Subotičanec

spominživljenje

Moja zgodba

VEČ ...|15. 9. 2024
Virgil Šček, Dnevniški zapisi: 1909-1933

V tokratni oddaji smo vam predstavili monografijo z naslovom Virgil Šček, Dnevniški zapisi: 1909-1933, ki jo je izdal Študijski center za narodno spravo v so-založništvu z Goriško Mohorjevo družbo. Monografija prinaša prvi del Ščekovih dnevniških zapisov, ki segajo od začetka njegovega pisanja dnevnika v letu 1911 do konca leta 1933. O knjigi so spregovorili predsednik Goriške Mohorjeve družbe msgr. mag. Renato Podbersič, ter urednika dnevniških zapisov in sodelavca Študijskega centra za narodno spravo dr. Renato Podbersič in dr. Matic Batič. Pogovor je povezoval dr. Jože Možina.

Virgil Šček, Dnevniški zapisi: 1909-1933

V tokratni oddaji smo vam predstavili monografijo z naslovom Virgil Šček, Dnevniški zapisi: 1909-1933, ki jo je izdal Študijski center za narodno spravo v so-založništvu z Goriško Mohorjevo družbo. Monografija prinaša prvi del Ščekovih dnevniških zapisov, ki segajo od začetka njegovega pisanja dnevnika v letu 1911 do konca leta 1933. O knjigi so spregovorili predsednik Goriške Mohorjeve družbe msgr. mag. Renato Podbersič, ter urednika dnevniških zapisov in sodelavca Študijskega centra za narodno spravo dr. Renato Podbersič in dr. Matic Batič. Pogovor je povezoval dr. Jože Možina.

Jože Bartolj

spominpolitikaVirgil ŠčekDnevniški zapisi 1909 1933Renato PodbersičMatic BatičJože Možina

Komentar tedna

VEČ ...|13. 9. 2024
Marko Pavliha: Poroka

Kadarkoli sta naju hči in zet pobarala za recept najine nadpovprečno dolge zakonske zveze, sva oba izpostavila nežnost, medsebojno spoštovanje, prijaznost, iskrenost, pogovor, vero, strpnost in sočutje. Strastna erotična ljubezen se z leti postopoma umika drugim trajnejšim vrednotam, ki dva človeka iz zmesi ali seštevka povzdignejo v božansko spojino, v “ljubezen dvoedino” kot je to tenkočutno izpovedal naš pesnik Ciril Zlobec.

Ali če ponovimo žlahtne besede evangelista Pavla: “Za zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje. Največja od teh pa je ljubezen.”

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

Marko Pavliha: Poroka

Kadarkoli sta naju hči in zet pobarala za recept najine nadpovprečno dolge zakonske zveze, sva oba izpostavila nežnost, medsebojno spoštovanje, prijaznost, iskrenost, pogovor, vero, strpnost in sočutje. Strastna erotična ljubezen se z leti postopoma umika drugim trajnejšim vrednotam, ki dva človeka iz zmesi ali seštevka povzdignejo v božansko spojino, v “ljubezen dvoedino” kot je to tenkočutno izpovedal naš pesnik Ciril Zlobec.

Ali če ponovimo žlahtne besede evangelista Pavla: “Za zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje. Največja od teh pa je ljubezen.”

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

Marko Pavliha

komentardružbaodnosi

Kulturni utrinki

VEČ ...|19. 9. 2024
Koncert vokalne skupine DíVoX

V okviru kulturnih dogodkov na Sveti Gori, ki so poimenovane Svetogorske sobotnice, bo v soboto 21. septembra ob 17:30 koncert vokalne skupine DíVoX. Na koncert nas bo povabil umetniški vodja in vokalist Jani Klančič.

Koncert vokalne skupine DíVoX

V okviru kulturnih dogodkov na Sveti Gori, ki so poimenovane Svetogorske sobotnice, bo v soboto 21. septembra ob 17:30 koncert vokalne skupine DíVoX. Na koncert nas bo povabil umetniški vodja in vokalist Jani Klančič.

Jože Bartolj

kulturaglasbaJani KlančičDivox

Spominjamo se

VEČ ...|19. 9. 2024
Spominjamo se dne 19. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 19. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|19. 9. 2024
Fontana Žalec

Spodnja Savinjska dolina je srčika hmeljarstva, pivovarstvo pa ena od pomembnejših dejavnosti. Ob razmišljanju, kako pivo butičnih, manjših pivovarjev predstaviti širši javnosti, so prišli na idejo o fontani. Prvi na svetu so jo uresničili, pogovarjali smo se z mag. Markom Repnikom

Fontana Žalec

Spodnja Savinjska dolina je srčika hmeljarstva, pivovarstvo pa ena od pomembnejših dejavnosti. Ob razmišljanju, kako pivo butičnih, manjših pivovarjev predstaviti širši javnosti, so prišli na idejo o fontani. Prvi na svetu so jo uresničili, pogovarjali smo se z mag. Markom Repnikom

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvokmetijstvo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|19. 9. 2024
Domači ajvar

Potrebujemo tri glavne sestavine: paradižnik, papriko in čebulo. Osnovno pravilo je, da toliko kot je paradižnika, naj bo tudi paprike. Slednja je lahko vseh barv, se pravi rdeča, zelena, rumena. Tudi paradižnik je lahko zelo zrel ali pa tak, ki je komaj dozorel, rdeč in še malo zelen. Paradižnik zmeljemo in ga damo čez noč v vrečo iz blaga, da se odcedi. To stehtamo in pripravimo še ustrezno količino paprike in čebule (npr. za 5 kg čebule 4-6 kg paprike in 5 deblih čebul). Očiščeno in narezano papriko in čebulo prav tako narežemo na mesoreznico. Vse skupaj naložimo na namaščeno posodo (lahko damo mast ali olje ali oboje). Ob mešanju kuhamo približno 2 uri. Ko začne vreti, pa stalno mešamo. Dodamo do 2 žlici soli, 1-2 žlici sladkorja in še 3-4 dl olja. Da je dovolj kuhamo preverimo tako, da damo žlico na krožnik, potegnemo na sredini in če se polovici ne združita, je v  redu kuhano. Ajvar nalagamo v vroče kozarce, dobro zapremo in počasi ohlajamo. K paradižniku lahko dodamo tudi tri ali štiri domače feferone. Okus bo prijetnejši, seveda če družini to odgovarja.

Domači ajvar

Potrebujemo tri glavne sestavine: paradižnik, papriko in čebulo. Osnovno pravilo je, da toliko kot je paradižnika, naj bo tudi paprike. Slednja je lahko vseh barv, se pravi rdeča, zelena, rumena. Tudi paradižnik je lahko zelo zrel ali pa tak, ki je komaj dozorel, rdeč in še malo zelen. Paradižnik zmeljemo in ga damo čez noč v vrečo iz blaga, da se odcedi. To stehtamo in pripravimo še ustrezno količino paprike in čebule (npr. za 5 kg čebule 4-6 kg paprike in 5 deblih čebul). Očiščeno in narezano papriko in čebulo prav tako narežemo na mesoreznico. Vse skupaj naložimo na namaščeno posodo (lahko damo mast ali olje ali oboje). Ob mešanju kuhamo približno 2 uri. Ko začne vreti, pa stalno mešamo. Dodamo do 2 žlici soli, 1-2 žlici sladkorja in še 3-4 dl olja. Da je dovolj kuhamo preverimo tako, da damo žlico na krožnik, potegnemo na sredini in če se polovici ne združita, je v  redu kuhano. Ajvar nalagamo v vroče kozarce, dobro zapremo in počasi ohlajamo. K paradižniku lahko dodamo tudi tri ali štiri domače feferone. Okus bo prijetnejši, seveda če družini to odgovarja.

Matjaž Merljak

kuhajmo