Ena najbolj skrivnostnih slovenskih osebnosti sredine 20. stoletja je Vladimir Vauhnik. Včeraj je minilo 70 let od njegove smrti v Buenos Airesu v Argentini. Med prvo svetovno vojno je služil v slovitem 17. pehotnem polku, nato se je kot Maistrov borec boril za severno mejo. Bil je vojaški ataše in obveščevalec, ima tudi vzdevek »slovenski James Bond«. Njegovo življenjsko zgodbo bodo jutri zvečer predstavili v Parku vojaške zgodovine v Pivki, in sicer publicist in raziskovalec Ivo Jevnikar, Vauhnikova nečakinja in pranečak Štefka Mikluš in Viktor Vauhnik. V petek pa se bodo v Rižarni v Trstu s položitvijo cvetja in molitvijo pred krajem, kjer je stal krematorij, spomnili tudi Vauhnikovega pomembnega sodelavca Jožeta Golca in njegovega kurirja Rafaela Požarja, ki sta delovala v korist zahodnih zaveznikov. Čeprav sta bila aretirana jeseni 1944, so ju nacisti umorili in sežgali v tržaški Rižarni 4. aprila 1945 kot zadnja člana njune nekomunistične protinacistične skupine.

Na pobudo Turističnega društva Lipa Kanalska dolina in s podporo Dežele Furlanije-Julijske krajine je nastala nova publikacija o velikonočnih navadah v Kanalski dolini. Pripravili so jo, da bi tako turistom približali krajevne navade, domačine, še posebej mlade pa spodbudili k ohranjanju. Župnik koordinator Pastoralnega sodelovanja Trbiž Giuseppe Marano je ob predstavitvi še posebej opozoril na krščanski izvor običajev, ki so globoko ukoreninjeni v veri in krajevnih jezikih - v slovenščini in nemščini, ki ju je treba negovati. Kustosinja Etnografskega muzeja Beneške palače Lara Magri pa je opozorila na narodopisne posebnosti. Velikonočni običaji v Kanalski dolini so podobni tistim v sosednjih krajih Avstrije in Slovenije ter odražajo večstoletno skupno pripadnost Kanalske doline dvojezični avstrijski Koroški in Avstro-Ogrski. Petnajstdnevnik Dom izraža upanje, da bodo publikacijo pripravili tudi v nemški in slovenski različici, saj sta jezika del opisanih običajev.

V prostorih nekdanje kmetijske šole v Dobrli vasi na avstrijskem Koroškem živi don Boskov duh, tam delujejo hiša Campus Ad Fontes, inkluzivna kavarna, Hiša Jožef in otroške jasli, ki jih ne vodijo koroški Slovenci, a ponujajo varstvo s slovenskim jezikom. Cristina Santoro Sienčnik je na letošnjem novoletnem srečanju v Tinjah predstavila oratoriji v Dobrli vasi, ki sta ga ustanovila z možem Štefanom. 

Dolgoletni župnik v Globasnici na avstrijskem Koroškem Peter Sticker je pred dnevi odšel v večnost. Danes je ležal v domačem kraju, v podružnični cerkvi v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu, od jutri se bo možno od njega posloviti v župnijski cerkvi v Globasnici, kjer bo v soboto tudi pogrebna slovesnost. Peter Sticker je bil v duhovnika posvečen leta 1966. Deloval je v Pliberku, v Šmihelu nad Pliberkom, v Dobrli vasi, na Pečnici, v Šmiklavžu ob Dravi, Globasnici in Štebnu. Nekaj let je bil tudi dekan Dobrle vasi. Zaradi njegove raznolike dejavnosti je bil imenovan za škofijskega duhovniškega svetnika in za škofijskega konsistorialnega svetnika. Ker je bil še kot dojenček z družino pregnan v nemška taborišča, je vedno čutil naklonjenost do ljudi v tovrstnih stiskah. Med drugim je med begunsko krizo sprejel v župnišče družino iz Iraka. 

Edini slovenski časnik na Madžarskem, tednik Porabje, je vstopil v 35. obletnico obstoja. S članki v slovenščini in porabskem narečju do bralcev - naročnikov je 450 - prihaja vsak četrtek. Časnik je od svoje ustanovitve po besedah prve in dolgoletne urednice Marijane Sukič ključen informacijski vir za slovensko skupnost v Porabju. Pred štirimi leti je uredniško palico prevzela Nikoletta Vajda Nagy. Porabje je po pisanju STA prvi samostojni časopis slovenske skupnosti na Madžarskem, ki je s svojimi vsebinami igral ključno vlogo pri ohranjanju in krepitvi slovenske zavesti. Kot je naglasila Sukičeva, ni šlo le za posredovanje informacij, temveč predvsem za spodbujanje ponosa na lastno identiteto. Financiranje časopisa zagotavljata Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter madžarska vlada. Eden ključnih izzivov uredništva v jubilejnem letu je digitalizacija vsebin.

V slovenski cerkvi svetega Rafaela v Merrylandsu v Sydneyju so se s pogrebno sveto mašo poslovili od rojakinje Marthe Magajna. Rodila se je leta 1939 v Bevkah pri Vrhniki, v Avstralijo je prišla leta 1967. V slovenski skupnosti je bila udeležena v številih dejavnostih, tako pri Klubu Triglav v Sydneyju kot pri HASA NSW, to je zgodovinski arhiv za avstralske Slovence, ki deluje že več kot dvajset let. Neprecenljivo je bilo Martino delo pri rednem beleženje dogodkov v slovenski skupnosti in poročanje za versko revijo Misli in Stičišče avstralskih Slovencev, nam je povedal slovenski župnik v Merrylandsu v Sydneyju p. Darko Žnidaršič. Martha je bila ponosna Avstralka, za vedno hvaležna za priložnosti, ki jih je nudila nova država. Toda v srcu je ostala predana hči domovine.

V sobotnih slovenskih šolah v Buenos Airesu v Argentini se začenja novo šolsko leto, imeli so že uvodno sveto mašo. Več nam je povedala šolska referentka Zedinjene Slovenije Luciana Servin. V Sydneyju v Avstraliji pa so se poslovili od zelo dejavne rojakinje Marte Magajna. Njeno življenje in delo nam je predstavil slovenski župnik p. Darko Žnidaršič [14:46], spomine je z nami delila tudi rojakinja Danica Petrič [27:24]. V novicah pa tokrat o dogajanju v zamejstvu [32:51]. 

V sobotnih slovenskih šolah v Buenos Airesu v Argentini jutri začenjajo s poukom. Pred tem so že imeli mašo v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši, nam je povedala šolska referentka Zedinjene Slovenije Luciana Servin. Pred mašo je vsaka šola molila desetko rožnega venca. Maševal je Franci Cukjati, pri maši so učenci sodeloval s prošnjam in zahvalami, petje je vodila Prešernova šola. Na področju Buenos Airesa in okolice deluje šest slovenskih sobotnih šol. In čemu bodo dali poudarek v tem šolskem letu? Dobri volji in odgovornosti, do tega, kar nam pomeni slovenska šola, je še povedala Luciana Servin.