O digitalizaciji je na letošnjem Novoletnem srečanju v Tinjah na avstrijskem Koroškem razmišljal Hanzi Tomažič. Med drugim je podčrtal, da moramo sferi digitalnega dodati komponento, ki jo zmore samo človek - to so čustva in ustvarjalnost. Predavatelju so se v razpravi pridružili tudi Zvone Podvinski s Švedske, Mariana Poznič iz Argentine, Klemen Žumer iz Bruslja, ministrica Helena Jaklitsch iz Ljubljane in Valentin Inzko iz Sarajeva.
O digitalizaciji je na letošnjem Novoletnem srečanju v Tinjah na avstrijskem Koroškem razmišljal Hanzi Tomažič. Med drugim je podčrtal, da moramo sferi digitalnega dodati komponento, ki jo zmore samo človek - to so čustva in ustvarjalnost. Predavatelju so se v razpravi pridružili tudi Zvone Podvinski s Švedske, Mariana Poznič iz Argentine, Klemen Žumer iz Bruslja, ministrica Helena Jaklitsch iz Ljubljane in Valentin Inzko iz Sarajeva.
O digitalizaciji je na letošnjem Novoletnem srečanju v Tinjah na avstrijskem Koroškem razmišljal Hanzi Tomažič. Med drugim je podčrtal, da moramo sferi digitalnega dodati komponento, ki jo zmore samo človek - to so čustva in ustvarjalnost. Predavatelju so se v razpravi pridružili tudi Zvone Podvinski s Švedske, Mariana Poznič iz Argentine, Klemen Žumer iz Bruslja, ministrica Helena Jaklitsch iz Ljubljane in Valentin Inzko iz Sarajeva.
O digitalizaciji je na letošnjem Novoletnem srečanju v Tinjah na avstrijskem Koroškem razmišljal Hanzi Tomažič. Med drugim je podčrtal, da moramo sferi digitalnega dodati komponento, ki jo zmore samo človek - to so čustva in ustvarjalnost. Predavatelju so se v razpravi pridružili tudi Zvone Podvinski s Švedske, Mariana Poznič iz Argentine, Klemen Žumer iz Bruslja, ministrica Helena Jaklitsch iz Ljubljane in Valentin Inzko iz Sarajeva.
Na svetovni dan maternega jezika smo objavili razmišljanje o pomenu materinščine za manjšine. O tem je na nedavnem Srečanju pod lipami razmišljala ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch. Povedala je tudi, kako pomemben je obmejni prostor za vsako državo in kaj vlada pričakuje od slovenske narodne skupnosti. Slišali ste tudi sporočilo pridige v pogovoru z letošnjega Novoletnega srečanja v Tinjah, ki sta jo imela škof Jožef Marketz in referent Klaus Einspieler.
Na svetovni dan maternega jezika smo objavili razmišljanje o pomenu materinščine za manjšine. O tem je na nedavnem Srečanju pod lipami razmišljala ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch. Povedala je tudi, kako pomemben je obmejni prostor za vsako državo in kaj vlada pričakuje od slovenske narodne skupnosti. Slišali ste tudi sporočilo pridige v pogovoru z letošnjega Novoletnega srečanja v Tinjah, ki sta jo imela škof Jožef Marketz in referent Klaus Einspieler.
Na svetovni dan maternega jezika smo objavili razmišljanje o pomenu materinščine za manjšine. O tem je na nedavnem Srečanju pod lipami razmišljala ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch. Povedala je tudi, kako pomemben je obmejni prostor za vsako državo in kaj vlada pričakuje od slovenske narodne skupnosti. Slišali ste tudi sporočilo pridige v pogovoru z letošnjega Novoletnega srečanja v Tinjah, ki sta jo imela škof Jožef Marketz in referent Klaus Einspieler.
Na svetovni dan maternega jezika smo objavili razmišljanje o pomenu materinščine za manjšine. O tem je na nedavnem Srečanju pod lipami razmišljala ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch. Povedala je tudi, kako pomemben je obmejni prostor za vsako državo in kaj vlada pričakuje od slovenske narodne skupnosti. Slišali ste tudi sporočilo pridige v pogovoru z letošnjega Novoletnega srečanja v Tinjah, ki sta jo imela škof Jožef Marketz in referent Klaus Einspieler.
Prešernov dan so praznovali v zamejstvu - »Beseda je kulturnemu človeku dragulj« so naglasili na avstrijskem Koroškem, »Odtisi svetlobe: tam notri je vse naše življenje« so poudarili v Italij in »Ne pozabi! Slovenec sem.« so podčrtali Slovenci na Madžarskem. O tem in tudi pogled po svetu je prinesla oddaja.
Prešernov dan so praznovali v zamejstvu - »Beseda je kulturnemu človeku dragulj« so naglasili na avstrijskem Koroškem, »Odtisi svetlobe: tam notri je vse naše življenje« so poudarili v Italij in »Ne pozabi! Slovenec sem.« so podčrtali Slovenci na Madžarskem. O tem in tudi pogled po svetu je prinesla oddaja.
Prešernov dan so praznovali v zamejstvu - »Beseda je kulturnemu človeku dragulj« so naglasili na avstrijskem Koroškem, »Odtisi svetlobe: tam notri je vse naše življenje« so poudarili v Italij in »Ne pozabi! Slovenec sem.« so podčrtali Slovenci na Madžarskem. O tem in tudi pogled po svetu je prinesla oddaja.
Prešernov dan so praznovali v zamejstvu - »Beseda je kulturnemu človeku dragulj« so naglasili na avstrijskem Koroškem, »Odtisi svetlobe: tam notri je vse naše življenje« so poudarili v Italij in »Ne pozabi! Slovenec sem.« so podčrtali Slovenci na Madžarskem. O tem in tudi pogled po svetu je prinesla oddaja.
V Tinjah na avstrijskem Koroškem so že pripravili prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, preteklo soboto pa je tam potekalo prvo virtualno Novoletno srečanje o digitalizaciji in drugih izzivih. Slišali ste pogovor z Mihom Dolinškom, ki že več kot 40 let živi vizijo o filmu med koroškimi Slovenci.
V Tinjah na avstrijskem Koroškem so že pripravili prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, preteklo soboto pa je tam potekalo prvo virtualno Novoletno srečanje o digitalizaciji in drugih izzivih. Slišali ste pogovor z Mihom Dolinškom, ki že več kot 40 let živi vizijo o filmu med koroškimi Slovenci.
V Tinjah na avstrijskem Koroškem so že pripravili prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, preteklo soboto pa je tam potekalo prvo virtualno Novoletno srečanje o digitalizaciji in drugih izzivih. Slišali ste pogovor z Mihom Dolinškom, ki že več kot 40 let živi vizijo o filmu med koroškimi Slovenci.
V Tinjah na avstrijskem Koroškem so že pripravili prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, preteklo soboto pa je tam potekalo prvo virtualno Novoletno srečanje o digitalizaciji in drugih izzivih. Slišali ste pogovor z Mihom Dolinškom, ki že več kot 40 let živi vizijo o filmu med koroškimi Slovenci.
Tokrat ste lahko spoznali profesorico angleščine Julieto in arhitektko Marielo, pripadnici četrte generacije slovenske skupnosti v Entre Riosu v Argentini, ki sta bili v Sloveniji na desettedenskem raziskovalnem obisku kot ASEF-ovi štipendistki. V oddaji smo govorili tudi o evropski državljanski pobudi, ki lahko tudi našim rojakom v zamejstvu prinese več kohezijskih sredstev EU.
Tokrat ste lahko spoznali profesorico angleščine Julieto in arhitektko Marielo, pripadnici četrte generacije slovenske skupnosti v Entre Riosu v Argentini, ki sta bili v Sloveniji na desettedenskem raziskovalnem obisku kot ASEF-ovi štipendistki. V oddaji smo govorili tudi o evropski državljanski pobudi, ki lahko tudi našim rojakom v zamejstvu prinese več kohezijskih sredstev EU.
Tokrat ste lahko spoznali profesorico angleščine Julieto in arhitektko Marielo, pripadnici četrte generacije slovenske skupnosti v Entre Riosu v Argentini, ki sta bili v Sloveniji na desettedenskem raziskovalnem obisku kot ASEF-ovi štipendistki. V oddaji smo govorili tudi o evropski državljanski pobudi, ki lahko tudi našim rojakom v zamejstvu prinese več kohezijskih sredstev EU.
Tokrat ste lahko spoznali profesorico angleščine Julieto in arhitektko Marielo, pripadnici četrte generacije slovenske skupnosti v Entre Riosu v Argentini, ki sta bili v Sloveniji na desettedenskem raziskovalnem obisku kot ASEF-ovi štipendistki. V oddaji smo govorili tudi o evropski državljanski pobudi, ki lahko tudi našim rojakom v zamejstvu prinese več kohezijskih sredstev EU.
Pogovarjali smo se z Anno Wedam, pokrajinsko predsednico Sveta slovenskih organizacij iz Italije za Videmsko pokrajino in predsednico Združenja don Mario Černet, in sicer na temo 20-letnice zaščitnega zakona. Slišali boste odzive na mazaško akcijo dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem in vabilo na Novoletno srečanje v Tinjah ter novico glede Govorniškega natečaja KKZ in NSKS na avstrijskem Koroškem.
Pogovarjali smo se z Anno Wedam, pokrajinsko predsednico Sveta slovenskih organizacij iz Italije za Videmsko pokrajino in predsednico Združenja don Mario Černet, in sicer na temo 20-letnice zaščitnega zakona. Slišali boste odzive na mazaško akcijo dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem in vabilo na Novoletno srečanje v Tinjah ter novico glede Govorniškega natečaja KKZ in NSKS na avstrijskem Koroškem.
Pogovarjali smo se z Anno Wedam, pokrajinsko predsednico Sveta slovenskih organizacij iz Italije za Videmsko pokrajino in predsednico Združenja don Mario Černet, in sicer na temo 20-letnice zaščitnega zakona. Slišali boste odzive na mazaško akcijo dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem in vabilo na Novoletno srečanje v Tinjah ter novico glede Govorniškega natečaja KKZ in NSKS na avstrijskem Koroškem.
Pogovarjali smo se z Anno Wedam, pokrajinsko predsednico Sveta slovenskih organizacij iz Italije za Videmsko pokrajino in predsednico Združenja don Mario Černet, in sicer na temo 20-letnice zaščitnega zakona. Slišali boste odzive na mazaško akcijo dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem in vabilo na Novoletno srečanje v Tinjah ter novico glede Govorniškega natečaja KKZ in NSKS na avstrijskem Koroškem.
Pogovarjali smo se z organistinjo in zborovodjo rojanskega zbora Zulejko Devetak, ki je prejela Černetovo nagrado 2020 in Jurijem Paljkom, odgovornim urednikom zamejskega tednika Novi glas, ki izhaja 25 let.
Pogovarjali smo se z organistinjo in zborovodjo rojanskega zbora Zulejko Devetak, ki je prejela Černetovo nagrado 2020 in Jurijem Paljkom, odgovornim urednikom zamejskega tednika Novi glas, ki izhaja 25 let.
Pogovarjali smo se z organistinjo in zborovodjo rojanskega zbora Zulejko Devetak, ki je prejela Černetovo nagrado 2020 in Jurijem Paljkom, odgovornim urednikom zamejskega tednika Novi glas, ki izhaja 25 let.
Pogovarjali smo se z organistinjo in zborovodjo rojanskega zbora Zulejko Devetak, ki je prejela Černetovo nagrado 2020 in Jurijem Paljkom, odgovornim urednikom zamejskega tednika Novi glas, ki izhaja 25 let.
Pandemija je močno vplivala na pripravo na božič in na praznovanje pri rojakih. A ne samo negativno. V Freyming-Merlebachu je bilo na sveti večer celo več ljudi, kot prejšnja leta. V Münchnu so ljudje zelo pogrešali božične pesmi pri bogoslužju, se je pa zato spet slišalo petje po družinah. V Montrealu pa tako tihega obeleževanja božiča ni bilo že več let. Naši sogovorniki so bili slovenski župniki Jože Kamin, Janez Pucelj in lazarist Franc Letonja.
Pandemija je močno vplivala na pripravo na božič in na praznovanje pri rojakih. A ne samo negativno. V Freyming-Merlebachu je bilo na sveti večer celo več ljudi, kot prejšnja leta. V Münchnu so ljudje zelo pogrešali božične pesmi pri bogoslužju, se je pa zato spet slišalo petje po družinah. V Montrealu pa tako tihega obeleževanja božiča ni bilo že več let. Naši sogovorniki so bili slovenski župniki Jože Kamin, Janez Pucelj in lazarist Franc Letonja.
Pandemija je močno vplivala na pripravo na božič in na praznovanje pri rojakih. A ne samo negativno. V Freyming-Merlebachu je bilo na sveti večer celo več ljudi, kot prejšnja leta. V Münchnu so ljudje zelo pogrešali božične pesmi pri bogoslužju, se je pa zato spet slišalo petje po družinah. V Montrealu pa tako tihega obeleževanja božiča ni bilo že več let. Naši sogovorniki so bili slovenski župniki Jože Kamin, Janez Pucelj in lazarist Franc Letonja.
Pandemija je močno vplivala na pripravo na božič in na praznovanje pri rojakih. A ne samo negativno. V Freyming-Merlebachu je bilo na sveti večer celo več ljudi, kot prejšnja leta. V Münchnu so ljudje zelo pogrešali božične pesmi pri bogoslužju, se je pa zato spet slišalo petje po družinah. V Montrealu pa tako tihega obeleževanja božiča ni bilo že več let. Naši sogovorniki so bili slovenski župniki Jože Kamin, Janez Pucelj in lazarist Franc Letonja.
Kako so se na božič pripravljali in kako so ga praznovali naši rojaki v ZDA, Argentini, Avstraliji in Evropi, so nam povedali: frančiškan p. Metod Ogorevc iz Lemonta pri Chicagu, lazarist Toni Burja iz Lanusa v Buenos Airesu, frančiškan p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja ter Zvonko Podvinski s Švedske.
Kako so se na božič pripravljali in kako so ga praznovali naši rojaki v ZDA, Argentini, Avstraliji in Evropi, so nam povedali: frančiškan p. Metod Ogorevc iz Lemonta pri Chicagu, lazarist Toni Burja iz Lanusa v Buenos Airesu, frančiškan p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja ter Zvonko Podvinski s Švedske.
Kako so se na božič pripravljali in kako so ga praznovali naši rojaki v ZDA, Argentini, Avstraliji in Evropi, so nam povedali: frančiškan p. Metod Ogorevc iz Lemonta pri Chicagu, lazarist Toni Burja iz Lanusa v Buenos Airesu, frančiškan p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja ter Zvonko Podvinski s Švedske.
Kako so se na božič pripravljali in kako so ga praznovali naši rojaki v ZDA, Argentini, Avstraliji in Evropi, so nam povedali: frančiškan p. Metod Ogorevc iz Lemonta pri Chicagu, lazarist Toni Burja iz Lanusa v Buenos Airesu, frančiškan p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja ter Zvonko Podvinski s Švedske.
Božič so praznovali tudi naši rojaki v Melbournu, Buenos Airesu in Torontu. Ponekod so se ukrepi za zajezitev covida-19 tik pred praznikom sprostili, druge zaostrili. Za pravo vzdušje so poskrbele slovenske božične melodije. Naši sogovorniki so bili: p. Simon Peter Berlec, Robert Brest in Drago Gačnik.
Božič so praznovali tudi naši rojaki v Melbournu, Buenos Airesu in Torontu. Ponekod so se ukrepi za zajezitev covida-19 tik pred praznikom sprostili, druge zaostrili. Za pravo vzdušje so poskrbele slovenske božične melodije. Naši sogovorniki so bili: p. Simon Peter Berlec, Robert Brest in Drago Gačnik.
Božič so praznovali tudi naši rojaki v Melbournu, Buenos Airesu in Torontu. Ponekod so se ukrepi za zajezitev covida-19 tik pred praznikom sprostili, druge zaostrili. Za pravo vzdušje so poskrbele slovenske božične melodije. Naši sogovorniki so bili: p. Simon Peter Berlec, Robert Brest in Drago Gačnik.
Božič so praznovali tudi naši rojaki v Melbournu, Buenos Airesu in Torontu. Ponekod so se ukrepi za zajezitev covida-19 tik pred praznikom sprostili, druge zaostrili. Za pravo vzdušje so poskrbele slovenske božične melodije. Naši sogovorniki so bili: p. Simon Peter Berlec, Robert Brest in Drago Gačnik.
V tem tednu sta potekali seji posvetovalnih teles vlade za zamejstvo in izseljenstvo. Obe je kot predsednik Svetov vodil premier Janez Janša. Govorili so prihodnosti slovenstva, ohranjanju jezika in identitete ter vlogi in odnosuSlovenije pri tem. O zaključkih smo se pogovarjali z ministrico Heleno Jaklitsch. Spomnili se bomo tudi pokojnega rojaka dr. Edija Gobca, ki je v 95. letu življenja umrl v soboto, 12. decembra 2020. Svoje življenje je posvetil raziskovanju dosežkov slovenskih ustvarjalcev po vsem svetu in pomembno prispeval k prepoznavnosti Slovenije.Dr. Gobec je bil ugledni filozof, sociolog, antropolog, zaslužni profesor Kent State University. Leta 1951, leto po prihodu v ZDA, je ustanovil Slovensko-ameriško raziskovalni center v Clevelandu - bil je tudi njegov ravnatelj.
V tem tednu sta potekali seji posvetovalnih teles vlade za zamejstvo in izseljenstvo. Obe je kot predsednik Svetov vodil premier Janez Janša. Govorili so prihodnosti slovenstva, ohranjanju jezika in identitete ter vlogi in odnosuSlovenije pri tem. O zaključkih smo se pogovarjali z ministrico Heleno Jaklitsch. Spomnili se bomo tudi pokojnega rojaka dr. Edija Gobca, ki je v 95. letu življenja umrl v soboto, 12. decembra 2020. Svoje življenje je posvetil raziskovanju dosežkov slovenskih ustvarjalcev po vsem svetu in pomembno prispeval k prepoznavnosti Slovenije.Dr. Gobec je bil ugledni filozof, sociolog, antropolog, zaslužni profesor Kent State University. Leta 1951, leto po prihodu v ZDA, je ustanovil Slovensko-ameriško raziskovalni center v Clevelandu - bil je tudi njegov ravnatelj.
V tem tednu sta potekali seji posvetovalnih teles vlade za zamejstvo in izseljenstvo. Obe je kot predsednik Svetov vodil premier Janez Janša. Govorili so prihodnosti slovenstva, ohranjanju jezika in identitete ter vlogi in odnosuSlovenije pri tem. O zaključkih smo se pogovarjali z ministrico Heleno Jaklitsch. Spomnili se bomo tudi pokojnega rojaka dr. Edija Gobca, ki je v 95. letu življenja umrl v soboto, 12. decembra 2020. Svoje življenje je posvetil raziskovanju dosežkov slovenskih ustvarjalcev po vsem svetu in pomembno prispeval k prepoznavnosti Slovenije.Dr. Gobec je bil ugledni filozof, sociolog, antropolog, zaslužni profesor Kent State University. Leta 1951, leto po prihodu v ZDA, je ustanovil Slovensko-ameriško raziskovalni center v Clevelandu - bil je tudi njegov ravnatelj.
V tem tednu sta potekali seji posvetovalnih teles vlade za zamejstvo in izseljenstvo. Obe je kot predsednik Svetov vodil premier Janez Janša. Govorili so prihodnosti slovenstva, ohranjanju jezika in identitete ter vlogi in odnosuSlovenije pri tem. O zaključkih smo se pogovarjali z ministrico Heleno Jaklitsch. Spomnili se bomo tudi pokojnega rojaka dr. Edija Gobca, ki je v 95. letu življenja umrl v soboto, 12. decembra 2020. Svoje življenje je posvetil raziskovanju dosežkov slovenskih ustvarjalcev po vsem svetu in pomembno prispeval k prepoznavnosti Slovenije.Dr. Gobec je bil ugledni filozof, sociolog, antropolog, zaslužni profesor Kent State University. Leta 1951, leto po prihodu v ZDA, je ustanovil Slovensko-ameriško raziskovalni center v Clevelandu - bil je tudi njegov ravnatelj.
68. Skupni mladinski dan v Buenos Airesu (več nam je povedal Tomi Selan), zaključek šolskega leta za slovenske šole v Argentini (pogovor s šolskim referentom Zedinjene Slovenije Marcelom Brulo),Repatriacija iz Venezuele se nadaljuje (več nam je pojasnil državni sekretar na USZS dr. Dejan Valentinčič), o življenju Slovencev v Venezueli, pomoči, ki jo prejemajo iz Slovenije ter kako doživljajo repatriacijo (misijonarka v Venezueli, sestra Andreja Godnič), kako sta se zaključila natečaja (Moj košček Slovenije in bralno-risalni na pravljico O štirih godcih in gozdnem škratu) sta povedala Anamarija Rajk iz Rafaelove družbe in Luka Klopčič iz Svetovnega slovenskega kongresa.
68. Skupni mladinski dan v Buenos Airesu (več nam je povedal Tomi Selan), zaključek šolskega leta za slovenske šole v Argentini (pogovor s šolskim referentom Zedinjene Slovenije Marcelom Brulo),Repatriacija iz Venezuele se nadaljuje (več nam je pojasnil državni sekretar na USZS dr. Dejan Valentinčič), o življenju Slovencev v Venezueli, pomoči, ki jo prejemajo iz Slovenije ter kako doživljajo repatriacijo (misijonarka v Venezueli, sestra Andreja Godnič), kako sta se zaključila natečaja (Moj košček Slovenije in bralno-risalni na pravljico O štirih godcih in gozdnem škratu) sta povedala Anamarija Rajk iz Rafaelove družbe in Luka Klopčič iz Svetovnega slovenskega kongresa.
68. Skupni mladinski dan v Buenos Airesu (več nam je povedal Tomi Selan), zaključek šolskega leta za slovenske šole v Argentini (pogovor s šolskim referentom Zedinjene Slovenije Marcelom Brulo),Repatriacija iz Venezuele se nadaljuje (več nam je pojasnil državni sekretar na USZS dr. Dejan Valentinčič), o življenju Slovencev v Venezueli, pomoči, ki jo prejemajo iz Slovenije ter kako doživljajo repatriacijo (misijonarka v Venezueli, sestra Andreja Godnič), kako sta se zaključila natečaja (Moj košček Slovenije in bralno-risalni na pravljico O štirih godcih in gozdnem škratu) sta povedala Anamarija Rajk iz Rafaelove družbe in Luka Klopčič iz Svetovnega slovenskega kongresa.
68. Skupni mladinski dan v Buenos Airesu (več nam je povedal Tomi Selan), zaključek šolskega leta za slovenske šole v Argentini (pogovor s šolskim referentom Zedinjene Slovenije Marcelom Brulo),Repatriacija iz Venezuele se nadaljuje (več nam je pojasnil državni sekretar na USZS dr. Dejan Valentinčič), o življenju Slovencev v Venezueli, pomoči, ki jo prejemajo iz Slovenije ter kako doživljajo repatriacijo (misijonarka v Venezueli, sestra Andreja Godnič), kako sta se zaključila natečaja (Moj košček Slovenije in bralno-risalni na pravljico O štirih godcih in gozdnem škratu) sta povedala Anamarija Rajk iz Rafaelove družbe in Luka Klopčič iz Svetovnega slovenskega kongresa.
Kakšna je zavest do jezika v svetu, kako se odzvati na beg možganov, kako lahko k dvigu zavesti o Slovencih v zamejstvu prispevajo tisti, ki pridejo na študij v Ljubljano?
Konec avgusta je na Opčinah pri Trstu v okviru 55. študijskih dni Draga potekalo srečanje Draga mladih. Pripravilo ga je društvo Mosp - Mladi v odkrivanju skupnih poti skupaj s Slovenskim kulturnim klubom. Gostja je bila ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch. Odgovarjala je na zanimiva vprašanja mladih. V pretekli oddaji ste slišali: kakšni so izzivi ministrske funkcije, zakaj je v Sloveniji tako malo vedenja o zamejcih, so res ’zamejci’ ali morda ’predmejci’, zakaj v slovenskih učbenikih ni več zamejskih tematik ...
Tokrat pa ste slišali odgovore na vprašanja: kakšna je zavest do slovenskega jezika in kulture po svetu, kaj svetuje mladim, ki se odpravijo na študij v Ljubljano, kakšna je prihodnost manjšine glede na beg možganov, ali z zamejci in zamejstvom čuti vsa slovenska vlada. Spregovorili je še o svojih koreninah, o Kočevarskih Nemcih, ki so prav tako kot zamejci v Sloveniji premalo poznani. Vabljeni k poslušanju!
Kakšna je zavest do jezika v svetu, kako se odzvati na beg možganov, kako lahko k dvigu zavesti o Slovencih v zamejstvu prispevajo tisti, ki pridejo na študij v Ljubljano?
Konec avgusta je na Opčinah pri Trstu v okviru 55. študijskih dni Draga potekalo srečanje Draga mladih. Pripravilo ga je društvo Mosp - Mladi v odkrivanju skupnih poti skupaj s Slovenskim kulturnim klubom. Gostja je bila ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch. Odgovarjala je na zanimiva vprašanja mladih. V pretekli oddaji ste slišali: kakšni so izzivi ministrske funkcije, zakaj je v Sloveniji tako malo vedenja o zamejcih, so res ’zamejci’ ali morda ’predmejci’, zakaj v slovenskih učbenikih ni več zamejskih tematik ...
Tokrat pa ste slišali odgovore na vprašanja: kakšna je zavest do slovenskega jezika in kulture po svetu, kaj svetuje mladim, ki se odpravijo na študij v Ljubljano, kakšna je prihodnost manjšine glede na beg možganov, ali z zamejci in zamejstvom čuti vsa slovenska vlada. Spregovorili je še o svojih koreninah, o Kočevarskih Nemcih, ki so prav tako kot zamejci v Sloveniji premalo poznani. Vabljeni k poslušanju!
Kakšna je zavest do jezika v svetu, kako se odzvati na beg možganov, kako lahko k dvigu zavesti o Slovencih v zamejstvu prispevajo tisti, ki pridejo na študij v Ljubljano?
Konec avgusta je na Opčinah pri Trstu v okviru 55. študijskih dni Draga potekalo srečanje Draga mladih. Pripravilo ga je društvo Mosp - Mladi v odkrivanju skupnih poti skupaj s Slovenskim kulturnim klubom. Gostja je bila ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch. Odgovarjala je na zanimiva vprašanja mladih. V pretekli oddaji ste slišali: kakšni so izzivi ministrske funkcije, zakaj je v Sloveniji tako malo vedenja o zamejcih, so res ’zamejci’ ali morda ’predmejci’, zakaj v slovenskih učbenikih ni več zamejskih tematik ...
Tokrat pa ste slišali odgovore na vprašanja: kakšna je zavest do slovenskega jezika in kulture po svetu, kaj svetuje mladim, ki se odpravijo na študij v Ljubljano, kakšna je prihodnost manjšine glede na beg možganov, ali z zamejci in zamejstvom čuti vsa slovenska vlada. Spregovorili je še o svojih koreninah, o Kočevarskih Nemcih, ki so prav tako kot zamejci v Sloveniji premalo poznani. Vabljeni k poslušanju!
Kakšna je zavest do jezika v svetu, kako se odzvati na beg možganov, kako lahko k dvigu zavesti o Slovencih v zamejstvu prispevajo tisti, ki pridejo na študij v Ljubljano?
Konec avgusta je na Opčinah pri Trstu v okviru 55. študijskih dni Draga potekalo srečanje Draga mladih. Pripravilo ga je društvo Mosp - Mladi v odkrivanju skupnih poti skupaj s Slovenskim kulturnim klubom. Gostja je bila ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch. Odgovarjala je na zanimiva vprašanja mladih. V pretekli oddaji ste slišali: kakšni so izzivi ministrske funkcije, zakaj je v Sloveniji tako malo vedenja o zamejcih, so res ’zamejci’ ali morda ’predmejci’, zakaj v slovenskih učbenikih ni več zamejskih tematik ...
Tokrat pa ste slišali odgovore na vprašanja: kakšna je zavest do slovenskega jezika in kulture po svetu, kaj svetuje mladim, ki se odpravijo na študij v Ljubljano, kakšna je prihodnost manjšine glede na beg možganov, ali z zamejci in zamejstvom čuti vsa slovenska vlada. Spregovorili je še o svojih koreninah, o Kočevarskih Nemcih, ki so prav tako kot zamejci v Sloveniji premalo poznani. Vabljeni k poslušanju!
Zakaj v Sloveniji slabo poznamo zamejce? So to res zamejci ali predmejci? Kdaj se bo v šolah več govorili o njih? Vse to je zanimalo mlade na letošnji Dragi mladih. Prisluhnite, kako jim je odgovorila ministrica dr. Helena Jaklitsch. V oddaji tudi o izumitelju vbrizgalnika Franku Ziherlu, ki ga je v knjigi Slovenski ameriški izumitelji in inovatorji opisal dr. Edi Gobec.
Zakaj v Sloveniji slabo poznamo zamejce? So to res zamejci ali predmejci? Kdaj se bo v šolah več govorili o njih? Vse to je zanimalo mlade na letošnji Dragi mladih. Prisluhnite, kako jim je odgovorila ministrica dr. Helena Jaklitsch. V oddaji tudi o izumitelju vbrizgalnika Franku Ziherlu, ki ga je v knjigi Slovenski ameriški izumitelji in inovatorji opisal dr. Edi Gobec.
Zakaj v Sloveniji slabo poznamo zamejce? So to res zamejci ali predmejci? Kdaj se bo v šolah več govorili o njih? Vse to je zanimalo mlade na letošnji Dragi mladih. Prisluhnite, kako jim je odgovorila ministrica dr. Helena Jaklitsch. V oddaji tudi o izumitelju vbrizgalnika Franku Ziherlu, ki ga je v knjigi Slovenski ameriški izumitelji in inovatorji opisal dr. Edi Gobec.
Zakaj v Sloveniji slabo poznamo zamejce? So to res zamejci ali predmejci? Kdaj se bo v šolah več govorili o njih? Vse to je zanimalo mlade na letošnji Dragi mladih. Prisluhnite, kako jim je odgovorila ministrica dr. Helena Jaklitsch. V oddaji tudi o izumitelju vbrizgalnika Franku Ziherlu, ki ga je v knjigi Slovenski ameriški izumitelji in inovatorji opisal dr. Edi Gobec.
Slovenski dom Pristava v Buenos Airesu v Argentini je praznoval 53. obletnico. Poklicali smo Maručo Zurc, ki nam je opisala praznovanje in povabila k ogledu posnetkov na Youtube-u. V oddaji ste slišali tudi, kako se rahljanje ukrepov v Melbournu pozna v slovenskem verskem središču svetih bratov Cirila in Metoda v Kew-ju - to nam je povedal frančiškan, p. Simon Peter Berlec. S pomočjo knjige dr. Edija Gobca Slovenski ameriški izumitelji in inovatorji, ki je izšla pri založbi Družina, smo predstavili vrhunskega vesoljskega strokovnjaka Franklina R. Puhka. Oddajo smo začeli z novicami.
Slovenski dom Pristava v Buenos Airesu v Argentini je praznoval 53. obletnico. Poklicali smo Maručo Zurc, ki nam je opisala praznovanje in povabila k ogledu posnetkov na Youtube-u. V oddaji ste slišali tudi, kako se rahljanje ukrepov v Melbournu pozna v slovenskem verskem središču svetih bratov Cirila in Metoda v Kew-ju - to nam je povedal frančiškan, p. Simon Peter Berlec. S pomočjo knjige dr. Edija Gobca Slovenski ameriški izumitelji in inovatorji, ki je izšla pri založbi Družina, smo predstavili vrhunskega vesoljskega strokovnjaka Franklina R. Puhka. Oddajo smo začeli z novicami.
Slovenski dom Pristava v Buenos Airesu v Argentini je praznoval 53. obletnico. Poklicali smo Maručo Zurc, ki nam je opisala praznovanje in povabila k ogledu posnetkov na Youtube-u. V oddaji ste slišali tudi, kako se rahljanje ukrepov v Melbournu pozna v slovenskem verskem središču svetih bratov Cirila in Metoda v Kew-ju - to nam je povedal frančiškan, p. Simon Peter Berlec. S pomočjo knjige dr. Edija Gobca Slovenski ameriški izumitelji in inovatorji, ki je izšla pri založbi Družina, smo predstavili vrhunskega vesoljskega strokovnjaka Franklina R. Puhka. Oddajo smo začeli z novicami.
Slovenski dom Pristava v Buenos Airesu v Argentini je praznoval 53. obletnico. Poklicali smo Maručo Zurc, ki nam je opisala praznovanje in povabila k ogledu posnetkov na Youtube-u. V oddaji ste slišali tudi, kako se rahljanje ukrepov v Melbournu pozna v slovenskem verskem središču svetih bratov Cirila in Metoda v Kew-ju - to nam je povedal frančiškan, p. Simon Peter Berlec. S pomočjo knjige dr. Edija Gobca Slovenski ameriški izumitelji in inovatorji, ki je izšla pri založbi Družina, smo predstavili vrhunskega vesoljskega strokovnjaka Franklina R. Puhka. Oddajo smo začeli z novicami.
Tudi v prihodnjem letu bo možno pridobiti štipendijo Ameriško slovenske izobraževalne fundacije ASEF za raziskovalni obisk pri katerem od uspešnih slovenskih rojakov v tujini. V oddaji smo se spomnili tudi rojaka iz Avstralije Cvetka Faleža in slišali o Gospodu Busu - Edwardu Stokelu
Tudi v prihodnjem letu bo možno pridobiti štipendijo Ameriško slovenske izobraževalne fundacije ASEF za raziskovalni obisk pri katerem od uspešnih slovenskih rojakov v tujini. V oddaji smo se spomnili tudi rojaka iz Avstralije Cvetka Faleža in slišali o Gospodu Busu - Edwardu Stokelu
Tudi v prihodnjem letu bo možno pridobiti štipendijo Ameriško slovenske izobraževalne fundacije ASEF za raziskovalni obisk pri katerem od uspešnih slovenskih rojakov v tujini. V oddaji smo se spomnili tudi rojaka iz Avstralije Cvetka Faleža in slišali o Gospodu Busu - Edwardu Stokelu
Tudi v prihodnjem letu bo možno pridobiti štipendijo Ameriško slovenske izobraževalne fundacije ASEF za raziskovalni obisk pri katerem od uspešnih slovenskih rojakov v tujini. V oddaji smo se spomnili tudi rojaka iz Avstralije Cvetka Faleža in slišali o Gospodu Busu - Edwardu Stokelu
Kakšen je utrip v slovenski skupnosti v Kanadi, nam je povedala gostja v studiu Marija Ahačič Pollak. V slovenski župniji v Hamiltonu so imeli sveto birmo z rekordno udeležbo, je povedal župnik Drago Gačnik SDB. Rojaki iz Frankfurta so poromali k Mariji v Marienthal, je sporočil župnik Martin Retelj. Štefan Pinter, zgodovinar z avstrijske Koroške, je predstavil knjigo Janko Oitzl »Spomini. Erinnerungen«
Kakšen je utrip v slovenski skupnosti v Kanadi, nam je povedala gostja v studiu Marija Ahačič Pollak. V slovenski župniji v Hamiltonu so imeli sveto birmo z rekordno udeležbo, je povedal župnik Drago Gačnik SDB. Rojaki iz Frankfurta so poromali k Mariji v Marienthal, je sporočil župnik Martin Retelj. Štefan Pinter, zgodovinar z avstrijske Koroške, je predstavil knjigo Janko Oitzl »Spomini. Erinnerungen«
Kakšen je utrip v slovenski skupnosti v Kanadi, nam je povedala gostja v studiu Marija Ahačič Pollak. V slovenski župniji v Hamiltonu so imeli sveto birmo z rekordno udeležbo, je povedal župnik Drago Gačnik SDB. Rojaki iz Frankfurta so poromali k Mariji v Marienthal, je sporočil župnik Martin Retelj. Štefan Pinter, zgodovinar z avstrijske Koroške, je predstavil knjigo Janko Oitzl »Spomini. Erinnerungen«
Kakšen je utrip v slovenski skupnosti v Kanadi, nam je povedala gostja v studiu Marija Ahačič Pollak. V slovenski župniji v Hamiltonu so imeli sveto birmo z rekordno udeležbo, je povedal župnik Drago Gačnik SDB. Rojaki iz Frankfurta so poromali k Mariji v Marienthal, je sporočil župnik Martin Retelj. Štefan Pinter, zgodovinar z avstrijske Koroške, je predstavil knjigo Janko Oitzl »Spomini. Erinnerungen«
Eden zadnjih beneških Čedermacov, mons. Maríno Qualizza, je praznoval 80. rojstni dan - zadruga Most je izdala njegove uvodnike, ki jih je pisal kot odgovorni urednik petnajstdnevnika Dom (sogovornik: urednik Ezio Gosgnach); Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa deluje že 30 let (sogovornik: predsednik Tone Kajzer); Naš dom San Justo v Buenos Airesu je obeležil 64. obletnico (sogovornik: predsednik Andrej Mehle).
Eden zadnjih beneških Čedermacov, mons. Maríno Qualizza, je praznoval 80. rojstni dan - zadruga Most je izdala njegove uvodnike, ki jih je pisal kot odgovorni urednik petnajstdnevnika Dom (sogovornik: urednik Ezio Gosgnach); Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa deluje že 30 let (sogovornik: predsednik Tone Kajzer); Naš dom San Justo v Buenos Airesu je obeležil 64. obletnico (sogovornik: predsednik Andrej Mehle).
Eden zadnjih beneških Čedermacov, mons. Maríno Qualizza, je praznoval 80. rojstni dan - zadruga Most je izdala njegove uvodnike, ki jih je pisal kot odgovorni urednik petnajstdnevnika Dom (sogovornik: urednik Ezio Gosgnach); Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa deluje že 30 let (sogovornik: predsednik Tone Kajzer); Naš dom San Justo v Buenos Airesu je obeležil 64. obletnico (sogovornik: predsednik Andrej Mehle).
Eden zadnjih beneških Čedermacov, mons. Maríno Qualizza, je praznoval 80. rojstni dan - zadruga Most je izdala njegove uvodnike, ki jih je pisal kot odgovorni urednik petnajstdnevnika Dom (sogovornik: urednik Ezio Gosgnach); Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa deluje že 30 let (sogovornik: predsednik Tone Kajzer); Naš dom San Justo v Buenos Airesu je obeležil 64. obletnico (sogovornik: predsednik Andrej Mehle).
51. Pevsko-glasbeni večer (pogovor s Tomijem Selanom), 54. obletnica Zveze slovenskih mater in žena (pogovor s predsednico Alenko Prijatelj) ter zborovska priredba skladbe Tebi, Slovenija (pogovor z zborovodjo Mešanega pevskega zbora San Justo Andrejko Selan Vombergar). Pogledali smo tudi v Marijino dolino v Queenslandu v Avstraliji (prispevek Mirka Cudermana) in na avstrijsko Koroško.
51. Pevsko-glasbeni večer (pogovor s Tomijem Selanom), 54. obletnica Zveze slovenskih mater in žena (pogovor s predsednico Alenko Prijatelj) ter zborovska priredba skladbe Tebi, Slovenija (pogovor z zborovodjo Mešanega pevskega zbora San Justo Andrejko Selan Vombergar). Pogledali smo tudi v Marijino dolino v Queenslandu v Avstraliji (prispevek Mirka Cudermana) in na avstrijsko Koroško.
51. Pevsko-glasbeni večer (pogovor s Tomijem Selanom), 54. obletnica Zveze slovenskih mater in žena (pogovor s predsednico Alenko Prijatelj) ter zborovska priredba skladbe Tebi, Slovenija (pogovor z zborovodjo Mešanega pevskega zbora San Justo Andrejko Selan Vombergar). Pogledali smo tudi v Marijino dolino v Queenslandu v Avstraliji (prispevek Mirka Cudermana) in na avstrijsko Koroško.
51. Pevsko-glasbeni večer (pogovor s Tomijem Selanom), 54. obletnica Zveze slovenskih mater in žena (pogovor s predsednico Alenko Prijatelj) ter zborovska priredba skladbe Tebi, Slovenija (pogovor z zborovodjo Mešanega pevskega zbora San Justo Andrejko Selan Vombergar). Pogledali smo tudi v Marijino dolino v Queenslandu v Avstraliji (prispevek Mirka Cudermana) in na avstrijsko Koroško.
Oddaja je namenjena obveščanju poslušalcev v domovini z življenjem rojakov po svetu. V oddaji poročamo, kaj je novega pri Slovencih v zamejstvu, v Evropi, ZDA, Kanadi, Argentini in Avstraliji. V oddaji lahko slišite tudi glasbo, ki jo ustvarjajo rojaki. Včasih so oddaje v celoti posvečene določeni tematiki.
Komentar tedna
Slovenščina je te dni sredi našega epidemijskega razkola edina stvar, ki povezuje tiste na levi in tiste na desni politični strani.
Slovenščina lahko tekmuje z drugimi jeziki s svojo sposobnostjo ustvarjalnosti, izrazoslovja, z bogastvom besednega zaklada in s tako prepoznavno dvojino.
Mi, mali narodi, moramo svoje jezik ohranjati bolj skrbno kot veliki narodi. Moramo se naučiti ljubit svoj jezik tako kot ljubimo svoje matere, saj smo z njimi zrasli, ob njem živimo, z njim prenašamo svoje dosežke in svoje srčne lepote novim rodovom.
Pogovor o
Na svetovni dan sluha, ki ga vsako leto obeležujemo 3. marca, smo spregovorili o težavah in izzivih s katerimi so soočeni gluhi in naglušni ter njihove družine. O omenjenem sta spregovorila psihologinja dr. Andreja Poljanec in sekretar Društva gluhih in naglušnih Ljubljana Valentin Jenko. V oddaji smo se dotaknili tudi vloge društev, ki omenjeni skupini vključno z družinami nudijo različne oblike podpore oziroma pomoči.
Naš gost
V sobotnem popoldnevu smo gostili upokojenega profesorja elektrotehnike, izumitelja in navdušenega gornika, ki je pri svojih 85-ih letih še vedno aktiven tudi v gorah. Dr. Anton Jeglič je bil eden od pobudnikov za oživitev Zveze gorniških klubov dr. Henrika Tume, ki nadaljuje stoletno tradicijo skalaštva.
Globine
V torkovi mesečni večerni oddaji smo se tokrat posvetili ideologijam. Papež v svoji zadnji okrožnici pravi, da resnično služenje ni nikoli ideološko, ker ne služi idejam, temveč ljudem. V kolikšni meri se zavedamo, da ideološki način življenja tudi danes oblikuje naše osebno in družbeno življenje? Kaj sploh je alternativa slehernemu sistemu idej, ki je izražen v raznih oblikah družbene zavesti? Z nami je bil moralni teolog dr. Roman Globokar. Povezava do video posnetka oddaje: https://fb.watch/3yJda9nneL/
Zgodbe za otroke
Naslov slovenske ljudske pravljice pove vse. Govori o spoštovanju do starejših in njihovi modrosti, ki je zlata vredna.
Radijski roman
Voditeljica novink v samostanu je Bernardki svetovala, naj se nauči hitro zaspati: Pravo spanje je velika umetnost redovnih ljudi. A to ni tako lahko ...
Ob radijskem ognjišču
Predvajali smo skladbe: Ura brez kazalcev - Nino Robić, Ximeroni - Ivica Šerfezi, Scratch, scratch - Harry Belafonte; Kot nekdo, ki imel me bo rad - Ditka Haberl, Seasons in the sun - Terry Jacks, Le Moribond - Jacques Brel, Golobček - Majda in Marjana, Paprikajancsi - Koncz Zsuzsa, Akropoli v pozdrav - Ivanka Kraševec, Ritorna Amore - Orietta Berti ...
Tokrat je bila oddaja tudi v živo z video prenosom na naši spletni strani
Via positiva
Vodenje organizacij po principu piramide, na vrhu odločajo, spodaj izvršijo, se v sodobni družbi ne obrestuje. Vključenost in odgovornost motivirata ljudi k dobro opravljenemu delu. Odnosi, ki temeljijo na zaupanju, so del agilne miselnosti in vodenja. O tem smo govorili v oddaji Via positiva.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.