Pojdite in učite
Slišali smo posnetek dela pogovora s s. Andrejo Godnič, uršulinko, misijonarko v Venezueli. Spregovorila je, da življenje v tej deželi ni črno-belo in, da ima Gospod vedno modre načrtre.
Pojdite in učite
Slišali smo posnetek dela pogovora s s. Andrejo Godnič, uršulinko, misijonarko v Venezueli. Spregovorila je, da življenje v tej deželi ni črno-belo in, da ima Gospod vedno modre načrtre.
Sobotna iskrica
S. Andreja nam je približala svet misijonov, misel otrok iz Venezuele in resnico, da nismo sami. Gospod je vedno z nami!
Sobotna iskrica
S. Andreja nam je približala svet misijonov, misel otrok iz Venezuele in resnico, da nismo sami. Gospod je vedno z nami!
Pojdite in učite
Misijonarka s. Andreja Godnič je predstavila nekaj bolečih točk dežele, ki potrebuje našo pomoč.
Pojdite in učite
Misijonarka s. Andreja Godnič je predstavila nekaj bolečih točk dežele, ki potrebuje našo pomoč.
Pojdite in učite
Tokrat smo spregovorili o uspešnih postnih akcijah za nakup koz za Afriko in loncev juhe za Venezuelo. Z nami so bili: misijonarka s. Andreja Godnič, sodelavka Slovenske Karitas jana Lampe in kaplan Gregor Bregar.
Pojdite in učite
Tokrat smo spregovorili o uspešnih postnih akcijah za nakup koz za Afriko in loncev juhe za Venezuelo. Z nami so bili: misijonarka s. Andreja Godnič, sodelavka Slovenske Karitas jana Lampe in kaplan Gregor Bregar.
Sobotna iskrica
V naši otroški oddaji smo tokrat gostili Melito Košir, v drugem delu pa tudi Jano Lampe. Z Mavrico, Slovensko Karitas in misijonarko s. Andrejo Godnič namreč skušamo pomagati pri kuhanju toplih obrokov za lačne otroke v Venezueli.
Sobotna iskrica
V naši otroški oddaji smo tokrat gostili Melito Košir, v drugem delu pa tudi Jano Lampe. Z Mavrico, Slovensko Karitas in misijonarko s. Andrejo Godnič namreč skušamo pomagati pri kuhanju toplih obrokov za lačne otroke v Venezueli.
Sobotna iskrica
Oddaja je prinesla odmev božičnih pesmi, prijazno kramljanje o novem začetku, pogovor z misijonarko s. Andrejo, ki živi in dela v Venezueli, deželi, v kateri so družine brez marsičesa, celo brez hrane. Jana Lampe je pogledala v Afriko, Trikraljevska koledniška akcija pa povabila k darovanju.
Sobotna iskrica
Oddaja je prinesla odmev božičnih pesmi, prijazno kramljanje o novem začetku, pogovor z misijonarko s. Andrejo, ki živi in dela v Venezueli, deželi, v kateri so družine brez marsičesa, celo brez hrane. Jana Lampe je pogledala v Afriko, Trikraljevska koledniška akcija pa povabila k darovanju.
Slovencem po svetu in domovini
68. Skupni mladinski dan v Buenos Airesu (več nam je povedal Tomi Selan), zaključek šolskega leta za slovenske šole v Argentini (pogovor s šolskim referentom Zedinjene Slovenije Marcelom Brulo),Repatriacija iz Venezuele se nadaljuje (več nam je pojasnil državni sekretar na USZS dr. Dejan Valentinčič), o življenju Slovencev v Venezueli, pomoči, ki jo prejemajo iz Slovenije ter kako doživljajo repatriacijo (misijonarka v Venezueli, sestra Andreja Godnič), kako sta se zaključila natečaja (Moj košček Slovenije in bralno-risalni na pravljico O štirih godcih in gozdnem škratu) sta povedala Anamarija Rajk iz Rafaelove družbe in Luka Klopčič iz Svetovnega slovenskega kongresa.
Slovencem po svetu in domovini
68. Skupni mladinski dan v Buenos Airesu (več nam je povedal Tomi Selan), zaključek šolskega leta za slovenske šole v Argentini (pogovor s šolskim referentom Zedinjene Slovenije Marcelom Brulo),Repatriacija iz Venezuele se nadaljuje (več nam je pojasnil državni sekretar na USZS dr. Dejan Valentinčič), o življenju Slovencev v Venezueli, pomoči, ki jo prejemajo iz Slovenije ter kako doživljajo repatriacijo (misijonarka v Venezueli, sestra Andreja Godnič), kako sta se zaključila natečaja (Moj košček Slovenije in bralno-risalni na pravljico O štirih godcih in gozdnem škratu) sta povedala Anamarija Rajk iz Rafaelove družbe in Luka Klopčič iz Svetovnega slovenskega kongresa.
Informativni prispevki
Prihod novih repatriiranih oseb slovenskega rodu iz Venezuele v Slovenijo je bil med marcem in septembrom ustavljen, na novo je prišlo 13 oseb, skupno število repatriiranih oseb slovenskega rodu iz Venezuele v Slovenijo je ta trenutno 36. Do sedaj so bile izdane pozitivne odločbe za 56 oseb. Vsi se v Sloveniji dobro počutijo in si poskušajo na novo organizirati življenje, je pojasnil državni sekretar na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Dejan Valentinčič.
Informativni prispevki
Prihod novih repatriiranih oseb slovenskega rodu iz Venezuele v Slovenijo je bil med marcem in septembrom ustavljen, na novo je prišlo 13 oseb, skupno število repatriiranih oseb slovenskega rodu iz Venezuele v Slovenijo je ta trenutno 36. Do sedaj so bile izdane pozitivne odločbe za 56 oseb. Vsi se v Sloveniji dobro počutijo in si poskušajo na novo organizirati življenje, je pojasnil državni sekretar na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Dejan Valentinčič.
Svetovalnica
V času jutranje svetovalnice so bile na sporedu Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček.
Pogovor o
V oddaji smo spregovorili o svetem letu, njegovem pomenu za Cerkev danes ter doživljanju Rima v jubilejnem času. Gostje so bili mariborski nadškof msgr. Alojzij Cvikl, ki je orisal duhovno razsežnost svetega leta in ocenil poteze novega papeža Leona XIV., veleposlanik Republike Slovenije pri Svetem sedežu Franci But, ki je predstavil diplomatsko ozadje dogajanja v Vatikanu in odnose med Slovenijo in Svetim sedežem, direktorica romarske agencije Aritours Tanja Arih Korošec, ki je spregovorila o izkušnjah slovenskih romarjev, ter duhovnik na študiju v Rimu Boštjan Dolinšek, ki je delil svoje osebno doživljanje svetega leta v središču Cerkve.
Slovencem po svetu in domovini
Naši rojaki iz Stuttgarta v Nemčiji je bili na svetoletnem romanju v Rim in Vatikan. Kot je povedal župnik dr. Zvone Štrubelj, so vstopili skozi vsa štiri sveta vrata. Slovenska župnija v Stuttgartu je posvečena svetima bratoma Cirilu in Metodu, zato so obiskali tudi cerkev sv. Klementa, kjer je pokopan sv. Ciril, kjer so imeli sveto mašo. Srečali so se tudi s slovenskim veleposlanikom pri svetem sedežu Francem Butom ter bili zadnji dan na trgu svetega Petra v Vatikanu pri papeževi maši in blagoslovu urbi et orbi. Več boste slišali v nedeljski oddaji oz. podkastu.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba lahko že drugič prisluhnete vosovskemu likvidatorju Francu Stadlerju Pepetu, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Njegovo pričevanje je komentiral znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič. Stadler oživlja spomine na začetke organiziranja VOSa, na atentate ter pomembne operacije, kot so reševanje aktivista Toneta Tomšiča iz italijanskega zapora, sledenje in umor industrialca Avgusta Praprotnika, ter reševanje načelnice VOS Zdenke Kidrič Marjete iz bolnišnice.
Citat iz oddaje o umoru Avgusta Praprotnika:
Grupa se je odločila, da izvede justifikacijo v Tavčarjevem hramu v bifeju. Avto je bil v Tavčarjevi ulici s šoferem varnostnikom. Streljal je Štefan (Brajnik). Umik je branil Štefan Babnik. Vsi trije so se začeli umikati v avto, ki ga je vozil Pangrc Ludvik. Praprotnik je imel spremljevalca zaščitnika, ki je bil naš agent, ki je potem, ko je avto že krenil streljal, v smeri umika avta in opozoril Italijane, ki so bili blizu sodnije. Videli so, da avto drvi proti Titovi in s puško ustrelili v karoserijo avtomobila. Naboj se je odbil in ranil Štefana Babnika tako, da mu je raztrgal črevesje. Tako je bil prepeljan v Neubergerjevo ambulanto na Vilharjevo cesto. Po akciji sem se sestal s Štefanom Babnikom, da prevzamem pištolo, ki jo je imel Babnik Štefan na akciji. Pri Neubergerju sem našel Štefana ležati na ozki operacijski mizi. Ležal je na hrbtu s skrčenimi koleni v krčih in mukah. Vprašal me je, če je akcija uspela, ali je ta izdajalec padel.
Odgovoril sem mu, brez skrbi, da je, sigurno. Dal mi je pištolo, ki je bila na mizi ob njem, da jo odnesem na varno. Bila je to španska pištola. Vprašal sem profesorja Lavriča, (takrat nisem vedel, kdo je. To sem zvedel šele po vojni, ko sem se z njim seznanil. Vedel pa sem, da je naš, ker je bil to naš punkt), naj mi pove, kako je Štefan. Povedal je, da noči ne bo preživel.
Komentar tedna
Za mnoge so prvi novembrski dnevi mučni. Tekati od pokopališča do pokopališča. Krasiti grobove in prižigati sveče. Včasih celo tekmovati v tem. »Upira se mi vse to,« mi je svoje občutje strnil mlad fant. Popolnoma ga razumem in mislim, da bi na njegovem mestu tudi jaz podobno mislil. Kako tesnobo je za človeka brez vere hiteti od groba do groba! Prav v času, ko nas tudi narava spominja na minljivost, ko so dnevi vse krajši in je teme vse več, prihaja k nam odrešenjsko sporočilo. Zato so za res vernega človeka ti dnevi polni spominov, opominov, upanja in molitve.
Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Duhovna misel
Eden največjih problemov naše govoreče družbe je, da je tišina postala nekaj grozljivega. Večino ljudi tišina skrbi in vznemirja. Mnogi ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.