Is podcast Ministrica Jaklitsch in pandemija Is podcast
Ministrica Jaklitsch in pandemija
Kako so Slovenci na Madžarskem priskočili na pomoč Sloveniji v pandemiji in da je repatriacija Slovencev iz Venezuele začasno prekinjena, ste slišali v tokratni oddaji , prav tako posnetke s koncerta Koroška poje 2020 (teh ni v posnetku v avdio arhivu in podcastu).

Matjaž Merljak

info rojaki repatriacija venezuela madžarska

26. 4. 2020
Ministrica Jaklitsch in pandemija
Kako so Slovenci na Madžarskem priskočili na pomoč Sloveniji v pandemiji in da je repatriacija Slovencev iz Venezuele začasno prekinjena, ste slišali v tokratni oddaji , prav tako posnetke s koncerta Koroška poje 2020 (teh ni v posnetku v avdio arhivu in podcastu).

Matjaž Merljak

VEČ ...|26. 4. 2020
Ministrica Jaklitsch in pandemija
Kako so Slovenci na Madžarskem priskočili na pomoč Sloveniji v pandemiji in da je repatriacija Slovencev iz Venezuele začasno prekinjena, ste slišali v tokratni oddaji , prav tako posnetke s koncerta Koroška poje 2020 (teh ni v posnetku v avdio arhivu in podcastu).

Matjaž Merljak

inforojakirepatriacijavenezuelamadžarska

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|27. 3. 2024
Veliki teden v Clevelandu

Veliki teden še posebej doživeto obhajajo naši rojaki po svetu, saj to ni le vrhunec verske, ampak tudi narodne istovetnosti. Nocoj bodo pri Svetem Vidu v Clevelandu imeli posebno bogoslužje - Večernice velikega tedna. Na sporedu bo petje psalmov, branje Svetega pisma in petje žalostink, ki se nanašajo na boj Jezusa s hudičem. Po maši velikega četrtka bo češčenje Svetega Rešnjega telesa in krvi. Na veliki petek bodo ob treh popoldne premišljevali križev pot, zvečer bodo obredi. Čez dan bo priložnost za spoved. Rojaki zelo ohranjajo običaj blagoslova velikonočnih jedi, zato so v župnijskem listu Marije Vnebovzete v Clevelandu pripravili prilogo z razlago posameznih jedi, ki jih prinašamo k blagoslovu. Vse župljane, ki imajo narodne noše, vabijo, da tako oblečeni pridejo k vstajenjski sveti maši in s tem dajo slovenski poudarek prazniku. 

Veliki teden v Clevelandu

Veliki teden še posebej doživeto obhajajo naši rojaki po svetu, saj to ni le vrhunec verske, ampak tudi narodne istovetnosti. Nocoj bodo pri Svetem Vidu v Clevelandu imeli posebno bogoslužje - Večernice velikega tedna. Na sporedu bo petje psalmov, branje Svetega pisma in petje žalostink, ki se nanašajo na boj Jezusa s hudičem. Po maši velikega četrtka bo češčenje Svetega Rešnjega telesa in krvi. Na veliki petek bodo ob treh popoldne premišljevali križev pot, zvečer bodo obredi. Čez dan bo priložnost za spoved. Rojaki zelo ohranjajo običaj blagoslova velikonočnih jedi, zato so v župnijskem listu Marije Vnebovzete v Clevelandu pripravili prilogo z razlago posameznih jedi, ki jih prinašamo k blagoslovu. Vse župljane, ki imajo narodne noše, vabijo, da tako oblečeni pridejo k vstajenjski sveti maši in s tem dajo slovenski poudarek prazniku. 

družba rojaki cerkev post

Slovencem po svetu in domovini

Veliki teden v Clevelandu

Veliki teden še posebej doživeto obhajajo naši rojaki po svetu, saj to ni le vrhunec verske, ampak tudi narodne istovetnosti. Nocoj bodo pri Svetem Vidu v Clevelandu imeli posebno bogoslužje - Večernice velikega tedna. Na sporedu bo petje psalmov, branje Svetega pisma in petje žalostink, ki se nanašajo na boj Jezusa s hudičem. Po maši velikega četrtka bo češčenje Svetega Rešnjega telesa in krvi. Na veliki petek bodo ob treh popoldne premišljevali križev pot, zvečer bodo obredi. Čez dan bo priložnost za spoved. Rojaki zelo ohranjajo običaj blagoslova velikonočnih jedi, zato so v župnijskem listu Marije Vnebovzete v Clevelandu pripravili prilogo z razlago posameznih jedi, ki jih prinašamo k blagoslovu. Vse župljane, ki imajo narodne noše, vabijo, da tako oblečeni pridejo k vstajenjski sveti maši in s tem dajo slovenski poudarek prazniku. 

VEČ ...|27. 3. 2024
Veliki teden v Clevelandu

Veliki teden še posebej doživeto obhajajo naši rojaki po svetu, saj to ni le vrhunec verske, ampak tudi narodne istovetnosti. Nocoj bodo pri Svetem Vidu v Clevelandu imeli posebno bogoslužje - Večernice velikega tedna. Na sporedu bo petje psalmov, branje Svetega pisma in petje žalostink, ki se nanašajo na boj Jezusa s hudičem. Po maši velikega četrtka bo češčenje Svetega Rešnjega telesa in krvi. Na veliki petek bodo ob treh popoldne premišljevali križev pot, zvečer bodo obredi. Čez dan bo priložnost za spoved. Rojaki zelo ohranjajo običaj blagoslova velikonočnih jedi, zato so v župnijskem listu Marije Vnebovzete v Clevelandu pripravili prilogo z razlago posameznih jedi, ki jih prinašamo k blagoslovu. Vse župljane, ki imajo narodne noše, vabijo, da tako oblečeni pridejo k vstajenjski sveti maši in s tem dajo slovenski poudarek prazniku. 

Matjaž Merljak

družba rojaki cerkev post

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|26. 3. 2024
Veliki teden v Hamiltonu

V Hamiltonu v Kanadi, kjer je slovenska župnija svetega Gregorija Velikega, so že včeraj v katedrali imeli krizmeno sveto mašo. Škof je blagoslovil sveta olja. Na veliki četrtek se bodo pri večerni sveti maši spomnili Jezusove zadnje večerje, po maši pa bo kratka molitev z »Jezusom na Oljski gori«. V petek bo bogoslužje s češčenjem križa že ob treh popoldne, potem pa slovenska šola vabi na ribje kosilo. Na veliko soboto bodo blagoslovi jedi potekali na podružnici v Londonu in trikrat v župnijski cerkvi, tam bo zvečer tudi velikonočna vigilija. Na veliko noč bodo maše kot ob nedeljah. Duhovno obnovo pred prazniki so imeli prejšnjo sredo, ko je bil na voljo slovenski spovednik iz Toronta, župnik Leopold Valant. 

Veliki teden v Hamiltonu

V Hamiltonu v Kanadi, kjer je slovenska župnija svetega Gregorija Velikega, so že včeraj v katedrali imeli krizmeno sveto mašo. Škof je blagoslovil sveta olja. Na veliki četrtek se bodo pri večerni sveti maši spomnili Jezusove zadnje večerje, po maši pa bo kratka molitev z »Jezusom na Oljski gori«. V petek bo bogoslužje s češčenjem križa že ob treh popoldne, potem pa slovenska šola vabi na ribje kosilo. Na veliko soboto bodo blagoslovi jedi potekali na podružnici v Londonu in trikrat v župnijski cerkvi, tam bo zvečer tudi velikonočna vigilija. Na veliko noč bodo maše kot ob nedeljah. Duhovno obnovo pred prazniki so imeli prejšnjo sredo, ko je bil na voljo slovenski spovednik iz Toronta, župnik Leopold Valant. 

družba rojaki cerkev post

Slovencem po svetu in domovini

Veliki teden v Hamiltonu

V Hamiltonu v Kanadi, kjer je slovenska župnija svetega Gregorija Velikega, so že včeraj v katedrali imeli krizmeno sveto mašo. Škof je blagoslovil sveta olja. Na veliki četrtek se bodo pri večerni sveti maši spomnili Jezusove zadnje večerje, po maši pa bo kratka molitev z »Jezusom na Oljski gori«. V petek bo bogoslužje s češčenjem križa že ob treh popoldne, potem pa slovenska šola vabi na ribje kosilo. Na veliko soboto bodo blagoslovi jedi potekali na podružnici v Londonu in trikrat v župnijski cerkvi, tam bo zvečer tudi velikonočna vigilija. Na veliko noč bodo maše kot ob nedeljah. Duhovno obnovo pred prazniki so imeli prejšnjo sredo, ko je bil na voljo slovenski spovednik iz Toronta, župnik Leopold Valant. 

VEČ ...|26. 3. 2024
Veliki teden v Hamiltonu

V Hamiltonu v Kanadi, kjer je slovenska župnija svetega Gregorija Velikega, so že včeraj v katedrali imeli krizmeno sveto mašo. Škof je blagoslovil sveta olja. Na veliki četrtek se bodo pri večerni sveti maši spomnili Jezusove zadnje večerje, po maši pa bo kratka molitev z »Jezusom na Oljski gori«. V petek bo bogoslužje s češčenjem križa že ob treh popoldne, potem pa slovenska šola vabi na ribje kosilo. Na veliko soboto bodo blagoslovi jedi potekali na podružnici v Londonu in trikrat v župnijski cerkvi, tam bo zvečer tudi velikonočna vigilija. Na veliko noč bodo maše kot ob nedeljah. Duhovno obnovo pred prazniki so imeli prejšnjo sredo, ko je bil na voljo slovenski spovednik iz Toronta, župnik Leopold Valant. 

Matjaž Merljak

družba rojaki cerkev post

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|25. 3. 2024
V tržaškem deželnem svetu mesto za Slovenca

V deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine (FJK) bo po reformi statuta posebno mesto za strankarsko neodvisnega predstavnika slovenske narodne skupnosti. Tako je na zasedanju skupnega odbora Slovenija – Furlanija-Julijska krajina napovedal deželni predsednik Massimiliano Fedriga. Potezo je pozdravila naša zunanja ministrica Tanja Fajon, z zadovoljstvom so napoved sprejeli tudi v obeh krovnih organizacijah Slovencev v Italiji, v Svetu slovenskih organizacij in v Slovenski kulturno-gospodarski zvezi. Na zasedanju skupnega odbora so sicer podpisali sporazum o čezmejnem javnem prometu, ki ga bodo začeli izvajati prihodnje leto, ko bosta obe Gorici evropska prestolnica kulture, govorili so tudi o skupni slovensko-avstrijsko-italijanski organizaciji zimskih olimpijskih iger leta 2034. 

V tržaškem deželnem svetu mesto za Slovenca

V deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine (FJK) bo po reformi statuta posebno mesto za strankarsko neodvisnega predstavnika slovenske narodne skupnosti. Tako je na zasedanju skupnega odbora Slovenija – Furlanija-Julijska krajina napovedal deželni predsednik Massimiliano Fedriga. Potezo je pozdravila naša zunanja ministrica Tanja Fajon, z zadovoljstvom so napoved sprejeli tudi v obeh krovnih organizacijah Slovencev v Italiji, v Svetu slovenskih organizacij in v Slovenski kulturno-gospodarski zvezi. Na zasedanju skupnega odbora so sicer podpisali sporazum o čezmejnem javnem prometu, ki ga bodo začeli izvajati prihodnje leto, ko bosta obe Gorici evropska prestolnica kulture, govorili so tudi o skupni slovensko-avstrijsko-italijanski organizaciji zimskih olimpijskih iger leta 2034. 

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

V tržaškem deželnem svetu mesto za Slovenca

V deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine (FJK) bo po reformi statuta posebno mesto za strankarsko neodvisnega predstavnika slovenske narodne skupnosti. Tako je na zasedanju skupnega odbora Slovenija – Furlanija-Julijska krajina napovedal deželni predsednik Massimiliano Fedriga. Potezo je pozdravila naša zunanja ministrica Tanja Fajon, z zadovoljstvom so napoved sprejeli tudi v obeh krovnih organizacijah Slovencev v Italiji, v Svetu slovenskih organizacij in v Slovenski kulturno-gospodarski zvezi. Na zasedanju skupnega odbora so sicer podpisali sporazum o čezmejnem javnem prometu, ki ga bodo začeli izvajati prihodnje leto, ko bosta obe Gorici evropska prestolnica kulture, govorili so tudi o skupni slovensko-avstrijsko-italijanski organizaciji zimskih olimpijskih iger leta 2034. 

VEČ ...|25. 3. 2024
V tržaškem deželnem svetu mesto za Slovenca

V deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine (FJK) bo po reformi statuta posebno mesto za strankarsko neodvisnega predstavnika slovenske narodne skupnosti. Tako je na zasedanju skupnega odbora Slovenija – Furlanija-Julijska krajina napovedal deželni predsednik Massimiliano Fedriga. Potezo je pozdravila naša zunanja ministrica Tanja Fajon, z zadovoljstvom so napoved sprejeli tudi v obeh krovnih organizacijah Slovencev v Italiji, v Svetu slovenskih organizacij in v Slovenski kulturno-gospodarski zvezi. Na zasedanju skupnega odbora so sicer podpisali sporazum o čezmejnem javnem prometu, ki ga bodo začeli izvajati prihodnje leto, ko bosta obe Gorici evropska prestolnica kulture, govorili so tudi o skupni slovensko-avstrijsko-italijanski organizaciji zimskih olimpijskih iger leta 2034. 

Matjaž Merljak

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|24. 3. 2024
SloGled je portal dvojezičnega gledališča na avstrijskem Koroškem

Za lažje spremljanje gledališke dejavnosti med koroškimi Slovenci je zaživel SloGled.at. V okviru Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani ga je predstavila podpredsednica Slovenske prosvetne zveze Julija Schellander-Obid [0:57]. Slišali ste še, kako v Babnem Polju ohranjajo spomin na izseljenca Franka Troho Rihtarjevega. Več nam je povedala njegova pranečakinja Alenka Veber, ki vodi zavod Rihtarjeva domačija [20:38]. V oddaji še nekaj novic, tudi o tem, da so Zadrugi Most, ki izdaja petnajstdnevnik Dom, na USZS letos namenili za 21-odstotkov manj sredstev kot lansko leto [38:28].  

SloGled je portal dvojezičnega gledališča na avstrijskem Koroškem

Za lažje spremljanje gledališke dejavnosti med koroškimi Slovenci je zaživel SloGled.at. V okviru Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani ga je predstavila podpredsednica Slovenske prosvetne zveze Julija Schellander-Obid [0:57]. Slišali ste še, kako v Babnem Polju ohranjajo spomin na izseljenca Franka Troho Rihtarjevega. Več nam je povedala njegova pranečakinja Alenka Veber, ki vodi zavod Rihtarjeva domačija [20:38]. V oddaji še nekaj novic, tudi o tem, da so Zadrugi Most, ki izdaja petnajstdnevnik Dom, na USZS letos namenili za 21-odstotkov manj sredstev kot lansko leto [38:28].  

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

SloGled je portal dvojezičnega gledališča na avstrijskem Koroškem

Za lažje spremljanje gledališke dejavnosti med koroškimi Slovenci je zaživel SloGled.at. V okviru Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani ga je predstavila podpredsednica Slovenske prosvetne zveze Julija Schellander-Obid [0:57]. Slišali ste še, kako v Babnem Polju ohranjajo spomin na izseljenca Franka Troho Rihtarjevega. Več nam je povedala njegova pranečakinja Alenka Veber, ki vodi zavod Rihtarjeva domačija [20:38]. V oddaji še nekaj novic, tudi o tem, da so Zadrugi Most, ki izdaja petnajstdnevnik Dom, na USZS letos namenili za 21-odstotkov manj sredstev kot lansko leto [38:28].  

VEČ ...|24. 3. 2024
SloGled je portal dvojezičnega gledališča na avstrijskem Koroškem

Za lažje spremljanje gledališke dejavnosti med koroškimi Slovenci je zaživel SloGled.at. V okviru Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani ga je predstavila podpredsednica Slovenske prosvetne zveze Julija Schellander-Obid [0:57]. Slišali ste še, kako v Babnem Polju ohranjajo spomin na izseljenca Franka Troho Rihtarjevega. Več nam je povedala njegova pranečakinja Alenka Veber, ki vodi zavod Rihtarjeva domačija [20:38]. V oddaji še nekaj novic, tudi o tem, da so Zadrugi Most, ki izdaja petnajstdnevnik Dom, na USZS letos namenili za 21-odstotkov manj sredstev kot lansko leto [38:28].  

Matjaž Merljak

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|22. 3. 2024
Tromeja v fotografski razstavi

V Beneški palači v Naborjetu bodo v nedeljo popoldne odprli fotografsko razstavo o Tromeji umetnika Davideja Degana. Slednji je tudi avtor knjige Sclavanie, ki preko slik, pričevanj in esejev pripoveduje o pokrajini, kulturi in življenju v beneških vaseh. Knjiga je pred tremi leti izšla v italijanščini, slovenščini, furlanščini in angleščini in obravnava zgodovino, spremembe, vojne, potres in izseljevanje na območju ob meji. Slednje zaznamujeta dve tradiciji, slovansko-poganska in krščanska, ki še sobivata. V zadnjih mesecih se je Degano lotil fotografiranja v vaseh Rezije in Kanalske doline. Prav zaradi tega bodo fotografsko razstavo odprli prav v Beneški palači, ki velja za kulturno referenčno točko v okviru Skupnosti gorskega območja Železna in Kanalska dolina. Razstavo organizira Združenje don Mario Cernet v sodelovanju z Združenjem don Eugenio Blanchini, kulturnim društvom Rozajanski dum in Svetom slovenskih organizacij.

Tromeja v fotografski razstavi

V Beneški palači v Naborjetu bodo v nedeljo popoldne odprli fotografsko razstavo o Tromeji umetnika Davideja Degana. Slednji je tudi avtor knjige Sclavanie, ki preko slik, pričevanj in esejev pripoveduje o pokrajini, kulturi in življenju v beneških vaseh. Knjiga je pred tremi leti izšla v italijanščini, slovenščini, furlanščini in angleščini in obravnava zgodovino, spremembe, vojne, potres in izseljevanje na območju ob meji. Slednje zaznamujeta dve tradiciji, slovansko-poganska in krščanska, ki še sobivata. V zadnjih mesecih se je Degano lotil fotografiranja v vaseh Rezije in Kanalske doline. Prav zaradi tega bodo fotografsko razstavo odprli prav v Beneški palači, ki velja za kulturno referenčno točko v okviru Skupnosti gorskega območja Železna in Kanalska dolina. Razstavo organizira Združenje don Mario Cernet v sodelovanju z Združenjem don Eugenio Blanchini, kulturnim društvom Rozajanski dum in Svetom slovenskih organizacij.

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

Tromeja v fotografski razstavi

V Beneški palači v Naborjetu bodo v nedeljo popoldne odprli fotografsko razstavo o Tromeji umetnika Davideja Degana. Slednji je tudi avtor knjige Sclavanie, ki preko slik, pričevanj in esejev pripoveduje o pokrajini, kulturi in življenju v beneških vaseh. Knjiga je pred tremi leti izšla v italijanščini, slovenščini, furlanščini in angleščini in obravnava zgodovino, spremembe, vojne, potres in izseljevanje na območju ob meji. Slednje zaznamujeta dve tradiciji, slovansko-poganska in krščanska, ki še sobivata. V zadnjih mesecih se je Degano lotil fotografiranja v vaseh Rezije in Kanalske doline. Prav zaradi tega bodo fotografsko razstavo odprli prav v Beneški palači, ki velja za kulturno referenčno točko v okviru Skupnosti gorskega območja Železna in Kanalska dolina. Razstavo organizira Združenje don Mario Cernet v sodelovanju z Združenjem don Eugenio Blanchini, kulturnim društvom Rozajanski dum in Svetom slovenskih organizacij.

VEČ ...|22. 3. 2024
Tromeja v fotografski razstavi

V Beneški palači v Naborjetu bodo v nedeljo popoldne odprli fotografsko razstavo o Tromeji umetnika Davideja Degana. Slednji je tudi avtor knjige Sclavanie, ki preko slik, pričevanj in esejev pripoveduje o pokrajini, kulturi in življenju v beneških vaseh. Knjiga je pred tremi leti izšla v italijanščini, slovenščini, furlanščini in angleščini in obravnava zgodovino, spremembe, vojne, potres in izseljevanje na območju ob meji. Slednje zaznamujeta dve tradiciji, slovansko-poganska in krščanska, ki še sobivata. V zadnjih mesecih se je Degano lotil fotografiranja v vaseh Rezije in Kanalske doline. Prav zaradi tega bodo fotografsko razstavo odprli prav v Beneški palači, ki velja za kulturno referenčno točko v okviru Skupnosti gorskega območja Železna in Kanalska dolina. Razstavo organizira Združenje don Mario Cernet v sodelovanju z Združenjem don Eugenio Blanchini, kulturnim društvom Rozajanski dum in Svetom slovenskih organizacij.

Matjaž Merljak

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|21. 3. 2024
Šolarji iz zamejstva z ministrom v Planici

Zamejski šolarji iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške so si danes na vabilo ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona lahko ogledali dogajanje v Planici. »Čudovito je, da smo lahko 500 otrok iz zamejstva osrečili in pripeljali na ta edinstven športni dogodek, da vsi skupaj navijamo za eno in edino Slovenijo. Vesel in ponosen sem, da smo jih lahko razveselili.« Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je drugi navijaški dan za zamejske šolarje pripravil s Smučarsko zvezo Slovenije in slovenskimi krovnimi športnimi organizacijami v vseh štirih sosednjih državah, Združenjem slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠŠDI), Slovensko športno zvezo (SŠZ) iz Avstrije, Zvezo Slovencev na Madžarskem in Zvezo slovenskih društev na Hrvaškem.

Šolarji iz zamejstva z ministrom v Planici

Zamejski šolarji iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške so si danes na vabilo ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona lahko ogledali dogajanje v Planici. »Čudovito je, da smo lahko 500 otrok iz zamejstva osrečili in pripeljali na ta edinstven športni dogodek, da vsi skupaj navijamo za eno in edino Slovenijo. Vesel in ponosen sem, da smo jih lahko razveselili.« Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je drugi navijaški dan za zamejske šolarje pripravil s Smučarsko zvezo Slovenije in slovenskimi krovnimi športnimi organizacijami v vseh štirih sosednjih državah, Združenjem slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠŠDI), Slovensko športno zvezo (SŠZ) iz Avstrije, Zvezo Slovencev na Madžarskem in Zvezo slovenskih društev na Hrvaškem.

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

Šolarji iz zamejstva z ministrom v Planici

Zamejski šolarji iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške so si danes na vabilo ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona lahko ogledali dogajanje v Planici. »Čudovito je, da smo lahko 500 otrok iz zamejstva osrečili in pripeljali na ta edinstven športni dogodek, da vsi skupaj navijamo za eno in edino Slovenijo. Vesel in ponosen sem, da smo jih lahko razveselili.« Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je drugi navijaški dan za zamejske šolarje pripravil s Smučarsko zvezo Slovenije in slovenskimi krovnimi športnimi organizacijami v vseh štirih sosednjih državah, Združenjem slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠŠDI), Slovensko športno zvezo (SŠZ) iz Avstrije, Zvezo Slovencev na Madžarskem in Zvezo slovenskih društev na Hrvaškem.

VEČ ...|21. 3. 2024
Šolarji iz zamejstva z ministrom v Planici

Zamejski šolarji iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške so si danes na vabilo ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona lahko ogledali dogajanje v Planici. »Čudovito je, da smo lahko 500 otrok iz zamejstva osrečili in pripeljali na ta edinstven športni dogodek, da vsi skupaj navijamo za eno in edino Slovenijo. Vesel in ponosen sem, da smo jih lahko razveselili.« Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je drugi navijaški dan za zamejske šolarje pripravil s Smučarsko zvezo Slovenije in slovenskimi krovnimi športnimi organizacijami v vseh štirih sosednjih državah, Združenjem slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠŠDI), Slovensko športno zvezo (SŠZ) iz Avstrije, Zvezo Slovencev na Madžarskem in Zvezo slovenskih društev na Hrvaškem.

Matjaž Merljak

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|20. 3. 2024
V državnem zboru o zamejskih in izseljenskih vsebinah v šolskih programih

Na včerajšnji 8. redni seji državnozborske komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu so govorili le o eni točki: vključenosti vsebin o Slovencih zunaj meja Republike Slovenije v programe vzgoje in izobraževanja. Vinko Logaj, direktor Zavoda za šolstvo, je povedal, da so te vsebine vključene v osnovnošolke in srednješolske kurikulume, tako v obveznem kot razširjenem programu. Državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar pa je povedala, da na uradu zaznavajo, da se poznavanje te tematike niža. Mogoče je tisto, kar najbolj manjka v kurikulumih, zavedanje in vedenje ne samo o zgodovinskih razlogih za izseljevanje Slovencev, ampak mogoče tudi neko zavedanje o sedanji živi aktualni dejavnosti Slovenk in Slovencev, ki živijo zunaj meja. Seveda je to poznavanje in spoznavanje samo deloma tudi za mlade, za učence in dijake odvisno od kurikuluma, veliko pa tudi od zunaj kurikularnih dejavnosti in od dejavnosti civilno družbenih organizacij. V nadaljevanju so svoje poglede predstavili tudi rojaki iz zamejstva in sveta, pa tudi iz slovenskih civilnih organizacij. Pristojnemu ministrstvu predlagajo, da tematiki  še naprej posveča posebno pozornost in spodbuja povezovanje med vzgojno izobraževalnimi ustanovami v matični domovini in zunaj meja Republike Slovenije. Pozornost do tematike priporočajo tudi komisijam, ki pripravljajo prenovo učnih načrtov. 

V državnem zboru o zamejskih in izseljenskih vsebinah v šolskih programih

Na včerajšnji 8. redni seji državnozborske komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu so govorili le o eni točki: vključenosti vsebin o Slovencih zunaj meja Republike Slovenije v programe vzgoje in izobraževanja. Vinko Logaj, direktor Zavoda za šolstvo, je povedal, da so te vsebine vključene v osnovnošolke in srednješolske kurikulume, tako v obveznem kot razširjenem programu. Državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar pa je povedala, da na uradu zaznavajo, da se poznavanje te tematike niža. Mogoče je tisto, kar najbolj manjka v kurikulumih, zavedanje in vedenje ne samo o zgodovinskih razlogih za izseljevanje Slovencev, ampak mogoče tudi neko zavedanje o sedanji živi aktualni dejavnosti Slovenk in Slovencev, ki živijo zunaj meja. Seveda je to poznavanje in spoznavanje samo deloma tudi za mlade, za učence in dijake odvisno od kurikuluma, veliko pa tudi od zunaj kurikularnih dejavnosti in od dejavnosti civilno družbenih organizacij. V nadaljevanju so svoje poglede predstavili tudi rojaki iz zamejstva in sveta, pa tudi iz slovenskih civilnih organizacij. Pristojnemu ministrstvu predlagajo, da tematiki  še naprej posveča posebno pozornost in spodbuja povezovanje med vzgojno izobraževalnimi ustanovami v matični domovini in zunaj meja Republike Slovenije. Pozornost do tematike priporočajo tudi komisijam, ki pripravljajo prenovo učnih načrtov. 

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

V državnem zboru o zamejskih in izseljenskih vsebinah v šolskih programih

Na včerajšnji 8. redni seji državnozborske komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu so govorili le o eni točki: vključenosti vsebin o Slovencih zunaj meja Republike Slovenije v programe vzgoje in izobraževanja. Vinko Logaj, direktor Zavoda za šolstvo, je povedal, da so te vsebine vključene v osnovnošolke in srednješolske kurikulume, tako v obveznem kot razširjenem programu. Državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar pa je povedala, da na uradu zaznavajo, da se poznavanje te tematike niža. Mogoče je tisto, kar najbolj manjka v kurikulumih, zavedanje in vedenje ne samo o zgodovinskih razlogih za izseljevanje Slovencev, ampak mogoče tudi neko zavedanje o sedanji živi aktualni dejavnosti Slovenk in Slovencev, ki živijo zunaj meja. Seveda je to poznavanje in spoznavanje samo deloma tudi za mlade, za učence in dijake odvisno od kurikuluma, veliko pa tudi od zunaj kurikularnih dejavnosti in od dejavnosti civilno družbenih organizacij. V nadaljevanju so svoje poglede predstavili tudi rojaki iz zamejstva in sveta, pa tudi iz slovenskih civilnih organizacij. Pristojnemu ministrstvu predlagajo, da tematiki  še naprej posveča posebno pozornost in spodbuja povezovanje med vzgojno izobraževalnimi ustanovami v matični domovini in zunaj meja Republike Slovenije. Pozornost do tematike priporočajo tudi komisijam, ki pripravljajo prenovo učnih načrtov. 

VEČ ...|20. 3. 2024
V državnem zboru o zamejskih in izseljenskih vsebinah v šolskih programih

Na včerajšnji 8. redni seji državnozborske komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu so govorili le o eni točki: vključenosti vsebin o Slovencih zunaj meja Republike Slovenije v programe vzgoje in izobraževanja. Vinko Logaj, direktor Zavoda za šolstvo, je povedal, da so te vsebine vključene v osnovnošolke in srednješolske kurikulume, tako v obveznem kot razširjenem programu. Državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar pa je povedala, da na uradu zaznavajo, da se poznavanje te tematike niža. Mogoče je tisto, kar najbolj manjka v kurikulumih, zavedanje in vedenje ne samo o zgodovinskih razlogih za izseljevanje Slovencev, ampak mogoče tudi neko zavedanje o sedanji živi aktualni dejavnosti Slovenk in Slovencev, ki živijo zunaj meja. Seveda je to poznavanje in spoznavanje samo deloma tudi za mlade, za učence in dijake odvisno od kurikuluma, veliko pa tudi od zunaj kurikularnih dejavnosti in od dejavnosti civilno družbenih organizacij. V nadaljevanju so svoje poglede predstavili tudi rojaki iz zamejstva in sveta, pa tudi iz slovenskih civilnih organizacij. Pristojnemu ministrstvu predlagajo, da tematiki  še naprej posveča posebno pozornost in spodbuja povezovanje med vzgojno izobraževalnimi ustanovami v matični domovini in zunaj meja Republike Slovenije. Pozornost do tematike priporočajo tudi komisijam, ki pripravljajo prenovo učnih načrtov. 

Matjaž Merljak

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|19. 3. 2024
Jutri v Ljubljani gostuje Lara Maria Vouk

Igralka, glasbenica, režiserka, producentka in ponosna Slovenka z avstrijske Koroške Lara Maria Vouk bo jutri nastopila v Galeriji Družina v Ljubljani z monokomedijo v podjunskem narečju Pokržnikov Luka pisatelja in dramatika Janka Messnerja. Potrebne so predhodne prijave pri Klubu koroških Slovencev.  Vsestranska umetnica je bila pretekli teden že gostja prireditve na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, kjer je razkrila utrinke njene zanimive življenjske poti in doživljanja zamejske identitete. Z jutrišnjo predstavo Lare Marie Vouk se bo sklenil prvi del letošnjih Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani. V drugem delu, od 4. do 14. aprila, organizatorja, Klub koroških Slovencev v Ljubljani in Društvo avstrijsko-slovenskega prijateljstva pripravljata še devet prireditev. 

Jutri v Ljubljani gostuje Lara Maria Vouk

Igralka, glasbenica, režiserka, producentka in ponosna Slovenka z avstrijske Koroške Lara Maria Vouk bo jutri nastopila v Galeriji Družina v Ljubljani z monokomedijo v podjunskem narečju Pokržnikov Luka pisatelja in dramatika Janka Messnerja. Potrebne so predhodne prijave pri Klubu koroških Slovencev.  Vsestranska umetnica je bila pretekli teden že gostja prireditve na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, kjer je razkrila utrinke njene zanimive življenjske poti in doživljanja zamejske identitete. Z jutrišnjo predstavo Lare Marie Vouk se bo sklenil prvi del letošnjih Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani. V drugem delu, od 4. do 14. aprila, organizatorja, Klub koroških Slovencev v Ljubljani in Društvo avstrijsko-slovenskega prijateljstva pripravljata še devet prireditev. 

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

Jutri v Ljubljani gostuje Lara Maria Vouk

Igralka, glasbenica, režiserka, producentka in ponosna Slovenka z avstrijske Koroške Lara Maria Vouk bo jutri nastopila v Galeriji Družina v Ljubljani z monokomedijo v podjunskem narečju Pokržnikov Luka pisatelja in dramatika Janka Messnerja. Potrebne so predhodne prijave pri Klubu koroških Slovencev.  Vsestranska umetnica je bila pretekli teden že gostja prireditve na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, kjer je razkrila utrinke njene zanimive življenjske poti in doživljanja zamejske identitete. Z jutrišnjo predstavo Lare Marie Vouk se bo sklenil prvi del letošnjih Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani. V drugem delu, od 4. do 14. aprila, organizatorja, Klub koroških Slovencev v Ljubljani in Društvo avstrijsko-slovenskega prijateljstva pripravljata še devet prireditev. 

VEČ ...|19. 3. 2024
Jutri v Ljubljani gostuje Lara Maria Vouk

Igralka, glasbenica, režiserka, producentka in ponosna Slovenka z avstrijske Koroške Lara Maria Vouk bo jutri nastopila v Galeriji Družina v Ljubljani z monokomedijo v podjunskem narečju Pokržnikov Luka pisatelja in dramatika Janka Messnerja. Potrebne so predhodne prijave pri Klubu koroških Slovencev.  Vsestranska umetnica je bila pretekli teden že gostja prireditve na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, kjer je razkrila utrinke njene zanimive življenjske poti in doživljanja zamejske identitete. Z jutrišnjo predstavo Lare Marie Vouk se bo sklenil prvi del letošnjih Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani. V drugem delu, od 4. do 14. aprila, organizatorja, Klub koroških Slovencev v Ljubljani in Društvo avstrijsko-slovenskega prijateljstva pripravljata še devet prireditev. 

Matjaž Merljak

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

Oddaja je namenjena obveščanju poslušalcev v domovini z življenjem rojakov po svetu. V oddaji poročamo, kaj je novega pri Slovencih v zamejstvu, v Evropi, ZDA, Kanadi, Argentini in Avstraliji. V oddaji lahko slišite tudi glasbo, ki jo ustvarjajo rojaki. Včasih so oddaje v celoti posvečene določeni tematiki.

Matjaž Merljak

Matjaž Merljak

Priporočamo
|
Aktualno

Duhovna misel

VEČ ...|28. 3. 2024
Darila

Deček je povabil svojega prijatelja na ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Darila

Deček je povabil svojega prijatelja na ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|27. 3. 2024
Veliki teden v Clevelandu

Veliki teden še posebej doživeto obhajajo naši rojaki po svetu, saj to ni le vrhunec verske, ampak tudi narodne istovetnosti. Nocoj bodo pri Svetem Vidu v Clevelandu imeli posebno bogoslužje - Večernice velikega tedna. Na sporedu bo petje psalmov, branje Svetega pisma in petje žalostink, ki se nanašajo na boj Jezusa s hudičem. Po maši velikega četrtka bo češčenje Svetega Rešnjega telesa in krvi. Na veliki petek bodo ob treh popoldne premišljevali križev pot, zvečer bodo obredi. Čez dan bo priložnost za spoved. Rojaki zelo ohranjajo običaj blagoslova velikonočnih jedi, zato so v župnijskem listu Marije Vnebovzete v Clevelandu pripravili prilogo z razlago posameznih jedi, ki jih prinašamo k blagoslovu. Vse župljane, ki imajo narodne noše, vabijo, da tako oblečeni pridejo k vstajenjski sveti maši in s tem dajo slovenski poudarek prazniku. 

Veliki teden v Clevelandu

Veliki teden še posebej doživeto obhajajo naši rojaki po svetu, saj to ni le vrhunec verske, ampak tudi narodne istovetnosti. Nocoj bodo pri Svetem Vidu v Clevelandu imeli posebno bogoslužje - Večernice velikega tedna. Na sporedu bo petje psalmov, branje Svetega pisma in petje žalostink, ki se nanašajo na boj Jezusa s hudičem. Po maši velikega četrtka bo češčenje Svetega Rešnjega telesa in krvi. Na veliki petek bodo ob treh popoldne premišljevali križev pot, zvečer bodo obredi. Čez dan bo priložnost za spoved. Rojaki zelo ohranjajo običaj blagoslova velikonočnih jedi, zato so v župnijskem listu Marije Vnebovzete v Clevelandu pripravili prilogo z razlago posameznih jedi, ki jih prinašamo k blagoslovu. Vse župljane, ki imajo narodne noše, vabijo, da tako oblečeni pridejo k vstajenjski sveti maši in s tem dajo slovenski poudarek prazniku. 

Matjaž Merljak

družbarojakicerkevpost

Za življenje

VEČ ...|23. 3. 2024
Svetniki v današnjem času

V oddaji Za življenje smo z dr. Katarino Kompan Erzar razmišljali o sv. Frančišku in sv. Klari, kako nas svetnika nagovarjata v današnjem času, zakaj in kako nas molitev umiri in na kakšne način poveže z Bogom.

Svetniki v današnjem času

V oddaji Za življenje smo z dr. Katarino Kompan Erzar razmišljali o sv. Frančišku in sv. Klari, kako nas svetnika nagovarjata v današnjem času, zakaj in kako nas molitev umiri in na kakšne način poveže z Bogom.

Mateja Feltrin Novljan

vzgojaduhovnostpogovor

Pogovor o

VEČ ...|27. 3. 2024
Možnosti in meje humanitarnih organizacij

Gostili smo predstavnike treh humanitarnih organizacij: Društvo Kralji ulice, Verigo dobrih ljudi in Rdeči križ. Odprli smo zanimiva vprašanja: odnos države in lokalnih skupnosti do teh organizacij, spremenjena struktura prosilcev pomoči in povedali nekaj uspešnih zgodb, ko so ljudje zaživeli na novo. 

Možnosti in meje humanitarnih organizacij

Gostili smo predstavnike treh humanitarnih organizacij: Društvo Kralji ulice, Verigo dobrih ljudi in Rdeči križ. Odprli smo zanimiva vprašanja: odnos države in lokalnih skupnosti do teh organizacij, spremenjena struktura prosilcev pomoči in povedali nekaj uspešnih zgodb, ko so ljudje zaživeli na novo. 

Meta Potočnik

Kralji uliceVeriga dobrih ljudiRdeči križ

Zgodbe za otroke

VEČ ...|31. 5. 2023
Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbaGrozdeDragica Šteh

Radijski misijon 2024

VEČ ...|23. 3. 2024
7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

Mitja Markovič

duhovnostodnosimisijon2024

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|28. 3. 2024
Instrumentalne skladbe ter zimzeleni glasbeni izvajalci in zasedbe

Glasba zdravi dušo in duha, je balzam za naše življenje, sploh ko nam je hudo, ko doživljamo trpljenje, zato smo za vas izbrali nekaj spodbudnih misli in instrumentalne skladbe ter zimzelene glasbene izvajalce in zasedbe. Med drugimi so vam igrali: James Last, Mantovani in Andre Rieu s svojimi orkestri, Richard Clayderman, Mark Knopfler, Enya, Gheorghe Zamfir …

Instrumentalne skladbe ter zimzeleni glasbeni izvajalci in zasedbe

Glasba zdravi dušo in duha, je balzam za naše življenje, sploh ko nam je hudo, ko doživljamo trpljenje, zato smo za vas izbrali nekaj spodbudnih misli in instrumentalne skladbe ter zimzelene glasbene izvajalce in zasedbe. Med drugimi so vam igrali: James Last, Mantovani in Andre Rieu s svojimi orkestri, Richard Clayderman, Mark Knopfler, Enya, Gheorghe Zamfir …

Matjaž Merljak, Marko Zupan

glasbaspomin

Via positiva

VEČ ...|28. 3. 2024
Dr. Tadej Battelino o novem presejalnem programu in o kulturi življenja

Obstaja približno osem tisoč različnih redkih bolezni, večina je genetskega izvora in v petinsedemdesetih odstotkih se izrazijo v otroštvu. Ob dnevu redkih bolezni, ki ga obeležujemo 29. februarja, je zaživel nov program neonatalnega presejalnega testiranja. Pogovarjali smo se s prof. dr. Tadejem Battelinom, pediatrom in predstojnikom Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Iz nekaj kapelj krvi, vzetih iz pete ali drobne vene novorojenčka, bodo pravočasno odkrivali še enkrat več bolezni kot so jih do sedaj, jih pravočasno začeli zdraviti in jih ozdravili - oziroma lahko preprečili njihov razvoj, s tem pa številnim otrokom omogočili kakovostno življenje. 

Dr. Tadej Battelino o novem presejalnem programu in o kulturi življenja

Obstaja približno osem tisoč različnih redkih bolezni, večina je genetskega izvora in v petinsedemdesetih odstotkih se izrazijo v otroštvu. Ob dnevu redkih bolezni, ki ga obeležujemo 29. februarja, je zaživel nov program neonatalnega presejalnega testiranja. Pogovarjali smo se s prof. dr. Tadejem Battelinom, pediatrom in predstojnikom Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Iz nekaj kapelj krvi, vzetih iz pete ali drobne vene novorojenčka, bodo pravočasno odkrivali še enkrat več bolezni kot so jih do sedaj, jih pravočasno začeli zdraviti in jih ozdravili - oziroma lahko preprečili njihov razvoj, s tem pa številnim otrokom omogočili kakovostno življenje. 

Nataša Ličen

družbazdravstvopogovor

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|28. 3. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 28. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 28. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Komentar Družina

VEČ ...|28. 3. 2024
Pavel Kodelja: Njegov križ je izhod

Avtor se ustavi pri velikonočnih skrivnostih in svetih dnevih, ki so veliki četrtek, veliki petek, velika sobota, velika noč … Podčrta, da smo vsi vpeti v velikonočno dogajanje.  In da križu velikega petka nihče od nas ne bo ubežal. Rešitev za vse nas je Njegov križ, ki je 2000 let zasajen v zemljo, da nam kaže pot rešitve. Celotni komentar si preberite na spletni strani Družine

Pavel Kodelja: Njegov križ je izhod

Avtor se ustavi pri velikonočnih skrivnostih in svetih dnevih, ki so veliki četrtek, veliki petek, velika sobota, velika noč … Podčrta, da smo vsi vpeti v velikonočno dogajanje.  In da križu velikega petka nihče od nas ne bo ubežal. Rešitev za vse nas je Njegov križ, ki je 2000 let zasajen v zemljo, da nam kaže pot rešitve. Celotni komentar si preberite na spletni strani Družine

Tednik Družina

komentar