Slovenci smo narod z bogato vinogradniško kulturo in na tistih področjih, kjer je doma, narekuje način življenja. To se kaže v pokrajini, arhitekturi in kulturi pitja. Vino je povezano s številnimi šegami in navadami, obrtnimi panogami, je izraz gostoljubnosti in dobrodošlice, vino ima svoje zavetnike, pa tudi pesmi.
Na martinovo smo v oddaji o ljudski glasbi predvajali odlomke s prireditve, na kateri so se oglašali napevi v čast vinski trti in vinu, ki so jo pripravili Kapélski pubje z gosti; pevci Folklorne skupine Duplo Pišece in pevci iz Koritnega.
Slovenci smo narod z bogato vinogradniško kulturo in na tistih področjih, kjer je doma, narekuje način življenja. To se kaže v pokrajini, arhitekturi in kulturi pitja. Vino je povezano s številnimi šegami in navadami, obrtnimi panogami, je izraz gostoljubnosti in dobrodošlice, vino ima svoje zavetnike, pa tudi pesmi.
Na martinovo smo v oddaji o ljudski glasbi predvajali odlomke s prireditve, na kateri so se oglašali napevi v čast vinski trti in vinu, ki so jo pripravili Kapélski pubje z gosti; pevci Folklorne skupine Duplo Pišece in pevci iz Koritnega.
Slovenci smo narod z bogato vinogradniško kulturo in na tistih področjih, kjer je doma, narekuje način življenja. To se kaže v pokrajini, arhitekturi in kulturi pitja. Vino je povezano s številnimi šegami in navadami, obrtnimi panogami, je izraz gostoljubnosti in dobrodošlice, vino ima svoje zavetnike, pa tudi pesmi.
Na martinovo smo v oddaji o ljudski glasbi predvajali odlomke s prireditve, na kateri so se oglašali napevi v čast vinski trti in vinu, ki so jo pripravili Kapélski pubje z gosti; pevci Folklorne skupine Duplo Pišece in pevci iz Koritnega.
Sredi oktobra so pevci iz Globokega pripravili že tradicionalno prireditev Hladna jesen že prihaja. Odlomke s srečanja, na katerem so poleg gostiteljev nastopili še Lana Žužek, članica Citrarskega orkestra Glasbene šole Brežice, ljudski pevci iz Bistrice ob Sotli, Naklanske ropotule in Mladi godci Folklorne skupine Podkuca, ste slišali v oddaji o ljudski glasbi.
Sredi oktobra so pevci iz Globokega pripravili že tradicionalno prireditev Hladna jesen že prihaja. Odlomke s srečanja, na katerem so poleg gostiteljev nastopili še Lana Žužek, članica Citrarskega orkestra Glasbene šole Brežice, ljudski pevci iz Bistrice ob Sotli, Naklanske ropotule in Mladi godci Folklorne skupine Podkuca, ste slišali v oddaji o ljudski glasbi.
Smrt, velik misterij, a naraven in neizbežen konec zemeljskega življenja, je ljudsko izročilo obdalo z različnimi šegami, obredji in verovanji, ki jih na Slovenskem spremlja tudi pesem.
Prihajajoči katoliški in državni praznik, v čast in spomin vseh svetih in rajnih, smo z mrliškimi in pripovednimi napevi ter spremno besedo upokojene etnologije – Helene Ložar Podlogar, ki je med drugim raziskovala šege ob smrti, pletli v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
Smrt, velik misterij, a naraven in neizbežen konec zemeljskega življenja, je ljudsko izročilo obdalo z različnimi šegami, obredji in verovanji, ki jih na Slovenskem spremlja tudi pesem.
Prihajajoči katoliški in državni praznik, v čast in spomin vseh svetih in rajnih, smo z mrliškimi in pripovednimi napevi ter spremno besedo upokojene etnologije – Helene Ložar Podlogar, ki je med drugim raziskovala šege ob smrti, pletli v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
Lani smo se poslovili od Mirka Ramovša, raziskovalca ljudskega plesa in utemeljitelja etnokoreologije. Svoje življenje je posvetil preučevanju in raziskovanju plesnega izročila. S strokovnimi nasveti, izobraževanji, recenzijami, koreografijami ter z ljubeznijo do lepote plesa je močno zaznamoval folklorno dejavnost.
Šest folklornih skupin, s katerimi je Mirko Ramovš sodeloval, je 5. oktobra v Majšperku pripravilo srečanje njemu v spomin. Odlomke s prireditve, ki je potekala pod okriljem Nežke Lúbej in Folklornega društva Lancova vas, ste poslušali v oddaji o ljudski glasbi.
Lani smo se poslovili od Mirka Ramovša, raziskovalca ljudskega plesa in utemeljitelja etnokoreologije. Svoje življenje je posvetil preučevanju in raziskovanju plesnega izročila. S strokovnimi nasveti, izobraževanji, recenzijami, koreografijami ter z ljubeznijo do lepote plesa je močno zaznamoval folklorno dejavnost.
Šest folklornih skupin, s katerimi je Mirko Ramovš sodeloval, je 5. oktobra v Majšperku pripravilo srečanje njemu v spomin. Odlomke s prireditve, ki je potekala pod okriljem Nežke Lúbej in Folklornega društva Lancova vas, ste poslušali v oddaji o ljudski glasbi.
Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija je bilo ustanovljeno leta 1996 in je v slovenskem prostoru prepoznavno kot stanovsko društvo poustvarjalcev in raziskovalcev ljudske glasbe. Je uspešen spoj posameznikov in skupin, ki se ljudskemu glasbenemu izročilu posvečajo v njegovem praktičnem delu, največkrat na podlagi lastne raziskave na terenu ali pa preko dostopnega gradiva in virov v različnih arhivih in zbirkah ljudske glasbe. Po drugi strani pa je v društvu vseskozi navzoča tudi etnomuzikološka stroka, ki se tradicijski glasbi posveča v raziskovalnem pogledu.
Odlomke z letnega koncerta Kulturnega in etnomuzikološkega društva Folk Slovenija, ki se je odvil zadnji petek v septembru v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani, ste poslušali v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija je bilo ustanovljeno leta 1996 in je v slovenskem prostoru prepoznavno kot stanovsko društvo poustvarjalcev in raziskovalcev ljudske glasbe. Je uspešen spoj posameznikov in skupin, ki se ljudskemu glasbenemu izročilu posvečajo v njegovem praktičnem delu, največkrat na podlagi lastne raziskave na terenu ali pa preko dostopnega gradiva in virov v različnih arhivih in zbirkah ljudske glasbe. Po drugi strani pa je v društvu vseskozi navzoča tudi etnomuzikološka stroka, ki se tradicijski glasbi posveča v raziskovalnem pogledu.
Odlomke z letnega koncerta Kulturnega in etnomuzikološkega društva Folk Slovenija, ki se je odvil zadnji petek v septembru v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani, ste poslušali v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
Prvo oktobrsko oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte so oblikovali družina Miklavž iz Mislinje, družina Ulaga iz Rečice pri Laškem in družina Sovίnc z Rázborja pri Slovenj Gradcu. Združuje jih vera, ljubezen do domače zemlje in ljudska pesem.
Prvo oktobrsko oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte so oblikovali družina Miklavž iz Mislinje, družina Ulaga iz Rečice pri Laškem in družina Sovίnc z Rázborja pri Slovenj Gradcu. Združuje jih vera, ljubezen do domače zemlje in ljudska pesem.
Pevska skupina Dečve iz Kranja, Ljudski pevci Zarja iz Račne in Folklorno društvo Lancova vas so oblikovali zadnjo septembrsko oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte, v kateri smo se s krajšimi odlomki spomnili njihovih minulih praznovanj.
Pevska skupina Dečve iz Kranja, Ljudski pevci Zarja iz Račne in Folklorno društvo Lancova vas so oblikovali zadnjo septembrsko oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte, v kateri smo se s krajšimi odlomki spomnili njihovih minulih praznovanj.
Obletnice so priložnost za praznovanje in v tokratni oddaji o ljudski glasbi smo se spomnili ljudskih pevk Folklornega društva »Anton-Jože Štrafela« Markovci, ki so lani praznovale 50 let ter ljudskih pevk Čebelic iz Mirne Peči in Dobovskih pevcev, ki so lani obeležili 20 let organiziranega delovanja.
Obletnice so priložnost za praznovanje in v tokratni oddaji o ljudski glasbi smo se spomnili ljudskih pevk Folklornega društva »Anton-Jože Štrafela« Markovci, ki so lani praznovale 50 let ter ljudskih pevk Čebelic iz Mirne Peči in Dobovskih pevcev, ki so lani obeležili 20 let organiziranega delovanja.
Glasbeno–dokumentarna oddaja o slovenski ljudski glasbi je zvesta izvirnemu, neprirejenemu glasbenemu in govornemu še živemu izročilu vseh slovenskih pokrajin, tudi zamejstva. V njej predstavljamo srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, s pesmijo in vižami se sprehajamo skozi vsakdanje in praznično življenje Slovencev ter gostimo pevce in godce iz različnih krajev; spoznavamo njihov način petja in igranja, pesemski in godčevski repertoar, krajevne značilnosti, narečno govorico, šege in navade … V oddajah tako pletemo niti s tistimi, ki ljudsko glasbo neposredno ohranjajo in tistimi, ki jo radi poslušajo.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 13. november 2024 ob 05-ih
Sveti Frančišek se je nekega dne pogovarjal z enim od ...
Iz knjige Zgodbe s semeni upanja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Znova smo se v precejšnji meri ozirali na tuje. Z nami je bil politični analitik in zgodovinar, profesor dr. Aleš Maver. V ospredju pogovora z njim je bila analiza volitev v ZDA ter njihov vpliv na krizna žarišča tako na Bližnjem vzhodu kot v Ukrajini. Zanimal nas je tudi njegov pogled na razplet volitev v Gruziji in Moldaviji. Vprašali smo ga še za komentar ustanavljanja nove stranke v Sloveniji pod vodstvom Anžeta Logarja.
Trenutno je v evropskem parlamentu tik pred sprejemom nova zakonodaja s področja semenarstva, ki bo z določenimi členi zakonov navidezno olajšala delo, po drugi strani pa omogočila, da bodo nove genomske tehnike zakorakale v vsak kotiček Evrope. Genomske tehnike so novi, bolj prijazen, izraz za GSO (gensko spremenjene organizme). V Svetovalnici je Fanči Perdih, vodja prve ekološke semenarske hiše v Sloveniji, Amarant, predstavila stanje na področju semenarstva v Sloveniji in povabila k sodelovanju kooperante, ki bi želeli pridelovati ekološka semena.
Zadnji dnevi so nas silili k obujanju spominov na vse, ki so se preselili v onstranske kraje. Bližnje in daljne ljudi. Take, ki jih k spominjanju napelje srce in tiste, ki jih nalaga dolžnost. Čez nekaj dni se bomo v Slovenski matici potrudili obuditi spomin na nekaj častivrednih mož, ki jim je usoda dodelila daleč preveč trpljenja in srečanj s smrtjo. Tako imenovani dachauski procesi pri nas ne pomenijo samo represije proti tistimi, ki so jih Nemci zaprli v svoje, nacistično taborišče Dachau, temveč pomeni tiste, ki so od tam prišli, bolni in onemogli, a živi, nato pa se je nadnje spravila politična policija komunistične partije, jih obtožila kolaboracije z gestapom in neusmiljeno kaznovala. Veliko s smrtjo.
Komentar je pripravila prevajalka in publicistka, Alenka Puhar.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Povabili smo prvaka opozicije, predsednika SDS Janeza Janšo. Zanimal nas je njegov pogled na aktualno politično dogajanje, kako komentira nastanek novih strank, ali bo SDS ostala v Evropski ljudski stranki, kaj prinašajo volitve v ZDA, nismo pa mogli mimo sodnih postopkov zoper njega.
Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je tudi letos razpisal nagradni natečaj za raziskovalce, ki jih zanimajo zamejske in izseljenske tematike. Z natečajem želijo tudi krepiti zavest o pomembnosti teh tematik za ohranjanje slovenske identitete v matični domovini in zunaj njenih meja. Na natečaj - tokratni je že triindvajseti - se lahko prijavite vsi, ki ste letos oz. še boste do 31. decembra uspešno zagovarjali svoje doktorske, magistrske in diplomske naloge na katerikoli univerzi v Sloveniji ali po svetu in so napisane v slovenščini, italijanščini, nemščini, hrvaščini, francoščini, angleščini ali španščini. Urad bo dela sprejemal do vključno 7. februarja, rezultati natečaja bodo znani do konca meseca maja. Najboljša tri dela s posameznega področja bodo prejela denarne nagrade v višini 800, 600 in 400 evrov. Celotno besedilo nagradnega natečaja je na spletni strani USZS.
V oddaji o kulturi smo predstavili roman Kelih Karla petega, Miguela Maurya Buendía. Avtor je nadškof, vatikanski diplomat, ki trenutno službuje v Angliji. Pred leti je deloval v Ljubljani in očaran nad našimi kraji, zlasti nad lepoto Dolenjske, začel pisati zgodovinski roman. Ta je španščini je prvič izšel leta 2002. O knjigi nam je spregovoril frančiškan p. dr. Mari Osredkar.