Is podcast Dr. Jure Knez Is podcast
Dr. Jure Knez

Dr. Jure Knez je vizionar, navdihujoč mentor, lastnik Katapulta, ki pomaga z neprecenljivimi napotki in usmeritvami stopajočim na podjetniško pot. Je večinski lastnik Dewesofta, dela na področju merilne tehnike, v svetu razvoja avtomobilov, avionov in raket. Pogosto ga poslovne poti vodijo v tujino, zato smo veseli, da si je vzel čas za pogovor.   

Nataša Ličen

družba tehnologija izobraževanje pogovor

6. 6. 2024
Dr. Jure Knez

Dr. Jure Knez je vizionar, navdihujoč mentor, lastnik Katapulta, ki pomaga z neprecenljivimi napotki in usmeritvami stopajočim na podjetniško pot. Je večinski lastnik Dewesofta, dela na področju merilne tehnike, v svetu razvoja avtomobilov, avionov in raket. Pogosto ga poslovne poti vodijo v tujino, zato smo veseli, da si je vzel čas za pogovor.   

Nataša Ličen

VEČ ...|6. 6. 2024
Dr. Jure Knez

Dr. Jure Knez je vizionar, navdihujoč mentor, lastnik Katapulta, ki pomaga z neprecenljivimi napotki in usmeritvami stopajočim na podjetniško pot. Je večinski lastnik Dewesofta, dela na področju merilne tehnike, v svetu razvoja avtomobilov, avionov in raket. Pogosto ga poslovne poti vodijo v tujino, zato smo veseli, da si je vzel čas za pogovor.   

Nataša Ličen

družbatehnologijaizobraževanjepogovor

Via positiva

VEČ ...|18. 7. 2024
Simona Šket in njena pot ozdravitve

Simona Šket je aktivna ženska, radoživa in polna življenjske moči. Njena zgodba je posebna, navdihujoča. Pri štirih letih je zbolela za rakom. Ponovil se ji je med nosečnostjo, ko se je trdno zavzela za rojstvo, po porodu pa se je z boleznijo srečala še tretjič. O svoji izkušnji, o preventivi, o spremljanju bolnikov z rakom in o ozdravitvi, je napisala tri knjige, v katerih odkrito spregovori tudi o zavestnih spremembah v svojem življenju, o strahovih, pa o tem, da je za vse, kar je doživela - tudi za preizkušnje z boleznijo, hvaležna, naj se zdi še tako čudno. 

Simona Šket in njena pot ozdravitve

Simona Šket je aktivna ženska, radoživa in polna življenjske moči. Njena zgodba je posebna, navdihujoča. Pri štirih letih je zbolela za rakom. Ponovil se ji je med nosečnostjo, ko se je trdno zavzela za rojstvo, po porodu pa se je z boleznijo srečala še tretjič. O svoji izkušnji, o preventivi, o spremljanju bolnikov z rakom in o ozdravitvi, je napisala tri knjige, v katerih odkrito spregovori tudi o zavestnih spremembah v svojem življenju, o strahovih, pa o tem, da je za vse, kar je doživela - tudi za preizkušnje z boleznijo, hvaležna, naj se zdi še tako čudno. 

družba zdravje odnosi pogovor

Via positiva

Simona Šket in njena pot ozdravitve

Simona Šket je aktivna ženska, radoživa in polna življenjske moči. Njena zgodba je posebna, navdihujoča. Pri štirih letih je zbolela za rakom. Ponovil se ji je med nosečnostjo, ko se je trdno zavzela za rojstvo, po porodu pa se je z boleznijo srečala še tretjič. O svoji izkušnji, o preventivi, o spremljanju bolnikov z rakom in o ozdravitvi, je napisala tri knjige, v katerih odkrito spregovori tudi o zavestnih spremembah v svojem življenju, o strahovih, pa o tem, da je za vse, kar je doživela - tudi za preizkušnje z boleznijo, hvaležna, naj se zdi še tako čudno. 

VEČ ...|18. 7. 2024
Simona Šket in njena pot ozdravitve

Simona Šket je aktivna ženska, radoživa in polna življenjske moči. Njena zgodba je posebna, navdihujoča. Pri štirih letih je zbolela za rakom. Ponovil se ji je med nosečnostjo, ko se je trdno zavzela za rojstvo, po porodu pa se je z boleznijo srečala še tretjič. O svoji izkušnji, o preventivi, o spremljanju bolnikov z rakom in o ozdravitvi, je napisala tri knjige, v katerih odkrito spregovori tudi o zavestnih spremembah v svojem življenju, o strahovih, pa o tem, da je za vse, kar je doživela - tudi za preizkušnje z boleznijo, hvaležna, naj se zdi še tako čudno. 

Nataša Ličen

družba zdravje odnosi pogovor

Via positiva

VEČ ...|11. 7. 2024
Ljupka Vrteva - aktualna Inženirka leta 

Ljupka Vrteva prihaja iz družine glasbenikov in ekonomistov. Že kot otrok je veliko ustvarjala, a je svojo domišljijo želela pretvoriti v nekaj, kar je vidno in otipljivo. Po končani srednji šoli v Makedoniji je imela eno samo željo – postati inženirka. Pot jo je vodila v Slovenijo, kjer je uspešno končala dodiplomski in magistrski študij na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. Na Institutu Jožef Štefan je opravila še mednarodni izobraževalni program Evropski energetski menedžer. Njena odločitev za ta poklic je bila prava, o njej ni nikoli dvomila. K podobnim odločitvam si želi spodbuditi tudi druga dekleta. Izbrana je bila za Inženirko leta 2023. 

Ljupka Vrteva - aktualna Inženirka leta 

Ljupka Vrteva prihaja iz družine glasbenikov in ekonomistov. Že kot otrok je veliko ustvarjala, a je svojo domišljijo želela pretvoriti v nekaj, kar je vidno in otipljivo. Po končani srednji šoli v Makedoniji je imela eno samo željo – postati inženirka. Pot jo je vodila v Slovenijo, kjer je uspešno končala dodiplomski in magistrski študij na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. Na Institutu Jožef Štefan je opravila še mednarodni izobraževalni program Evropski energetski menedžer. Njena odločitev za ta poklic je bila prava, o njej ni nikoli dvomila. K podobnim odločitvam si želi spodbuditi tudi druga dekleta. Izbrana je bila za Inženirko leta 2023. 

družba izobraževanje mladi

Via positiva

Ljupka Vrteva - aktualna Inženirka leta 

Ljupka Vrteva prihaja iz družine glasbenikov in ekonomistov. Že kot otrok je veliko ustvarjala, a je svojo domišljijo želela pretvoriti v nekaj, kar je vidno in otipljivo. Po končani srednji šoli v Makedoniji je imela eno samo željo – postati inženirka. Pot jo je vodila v Slovenijo, kjer je uspešno končala dodiplomski in magistrski študij na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. Na Institutu Jožef Štefan je opravila še mednarodni izobraževalni program Evropski energetski menedžer. Njena odločitev za ta poklic je bila prava, o njej ni nikoli dvomila. K podobnim odločitvam si želi spodbuditi tudi druga dekleta. Izbrana je bila za Inženirko leta 2023. 

VEČ ...|11. 7. 2024
Ljupka Vrteva - aktualna Inženirka leta 

Ljupka Vrteva prihaja iz družine glasbenikov in ekonomistov. Že kot otrok je veliko ustvarjala, a je svojo domišljijo želela pretvoriti v nekaj, kar je vidno in otipljivo. Po končani srednji šoli v Makedoniji je imela eno samo željo – postati inženirka. Pot jo je vodila v Slovenijo, kjer je uspešno končala dodiplomski in magistrski študij na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. Na Institutu Jožef Štefan je opravila še mednarodni izobraževalni program Evropski energetski menedžer. Njena odločitev za ta poklic je bila prava, o njej ni nikoli dvomila. K podobnim odločitvam si želi spodbuditi tudi druga dekleta. Izbrana je bila za Inženirko leta 2023. 

Radio Ognjišče

družba izobraževanje mladi

Via positiva

VEČ ...|4. 7. 2024
Pogled klovnese: Stvari postaviš na glavo in s tem na pravo mesto.«

Eva Maurer Škofič je klovnesa, režiserka, pisateljica, pobudnica in ustanoviteljico, umetniška vodja, Društva Rdeči noski, klovnov zdravnikov. V letu 2024 obeležujejo dvajset let delovanja. Vprašali smo jo, kakšno je delo bolnišničnih klovnov in klovnes, koga vse obiskujejo, kaj počno med klovnovskimi vizitami, kakšno mesto imajo milni mehurčki in nenazadnje, kako pomembno je na stvari pogledati drugače? 

Pogled klovnese: Stvari postaviš na glavo in s tem na pravo mesto.«

Eva Maurer Škofič je klovnesa, režiserka, pisateljica, pobudnica in ustanoviteljico, umetniška vodja, Društva Rdeči noski, klovnov zdravnikov. V letu 2024 obeležujejo dvajset let delovanja. Vprašali smo jo, kakšno je delo bolnišničnih klovnov in klovnes, koga vse obiskujejo, kaj počno med klovnovskimi vizitami, kakšno mesto imajo milni mehurčki in nenazadnje, kako pomembno je na stvari pogledati drugače? 

družba otroci zdravstvo pogovor odnosi

Via positiva

Pogled klovnese: Stvari postaviš na glavo in s tem na pravo mesto.«

Eva Maurer Škofič je klovnesa, režiserka, pisateljica, pobudnica in ustanoviteljico, umetniška vodja, Društva Rdeči noski, klovnov zdravnikov. V letu 2024 obeležujejo dvajset let delovanja. Vprašali smo jo, kakšno je delo bolnišničnih klovnov in klovnes, koga vse obiskujejo, kaj počno med klovnovskimi vizitami, kakšno mesto imajo milni mehurčki in nenazadnje, kako pomembno je na stvari pogledati drugače? 

VEČ ...|4. 7. 2024
Pogled klovnese: Stvari postaviš na glavo in s tem na pravo mesto.«

Eva Maurer Škofič je klovnesa, režiserka, pisateljica, pobudnica in ustanoviteljico, umetniška vodja, Društva Rdeči noski, klovnov zdravnikov. V letu 2024 obeležujejo dvajset let delovanja. Vprašali smo jo, kakšno je delo bolnišničnih klovnov in klovnes, koga vse obiskujejo, kaj počno med klovnovskimi vizitami, kakšno mesto imajo milni mehurčki in nenazadnje, kako pomembno je na stvari pogledati drugače? 

Nataša Ličen

družba otroci zdravstvo pogovor odnosi

Via positiva

VEČ ...|27. 6. 2024
Jernej Jeglič ob prejetem priznanju Kultura - Natura Slovenija

Gibanje za ohranjanje in uveljavljanje slovenske kulturne in naravne dediščine ter krajine Kultura-Natura Slovenija je maja ob sklepu dvanajstega razpisa za priznanja Naša Slovenija v letu 2024 v kategoriji zaslug posameznikov podelilo priznanje tudi Jerneju Jegliču, ki je med drugim poznan po prizadevanjih za uveljavitev Pobreške potice z nadevom iz avtohtonih starih sort hrušk. Ob prejetem priznanju smo ga povabili k pogovoru.  

Jernej Jeglič ob prejetem priznanju Kultura - Natura Slovenija

Gibanje za ohranjanje in uveljavljanje slovenske kulturne in naravne dediščine ter krajine Kultura-Natura Slovenija je maja ob sklepu dvanajstega razpisa za priznanja Naša Slovenija v letu 2024 v kategoriji zaslug posameznikov podelilo priznanje tudi Jerneju Jegliču, ki je med drugim poznan po prizadevanjih za uveljavitev Pobreške potice z nadevom iz avtohtonih starih sort hrušk. Ob prejetem priznanju smo ga povabili k pogovoru.  

odnosi družba izročilo dediščina

Via positiva

Jernej Jeglič ob prejetem priznanju Kultura - Natura Slovenija

Gibanje za ohranjanje in uveljavljanje slovenske kulturne in naravne dediščine ter krajine Kultura-Natura Slovenija je maja ob sklepu dvanajstega razpisa za priznanja Naša Slovenija v letu 2024 v kategoriji zaslug posameznikov podelilo priznanje tudi Jerneju Jegliču, ki je med drugim poznan po prizadevanjih za uveljavitev Pobreške potice z nadevom iz avtohtonih starih sort hrušk. Ob prejetem priznanju smo ga povabili k pogovoru.  

VEČ ...|27. 6. 2024
Jernej Jeglič ob prejetem priznanju Kultura - Natura Slovenija

Gibanje za ohranjanje in uveljavljanje slovenske kulturne in naravne dediščine ter krajine Kultura-Natura Slovenija je maja ob sklepu dvanajstega razpisa za priznanja Naša Slovenija v letu 2024 v kategoriji zaslug posameznikov podelilo priznanje tudi Jerneju Jegliču, ki je med drugim poznan po prizadevanjih za uveljavitev Pobreške potice z nadevom iz avtohtonih starih sort hrušk. Ob prejetem priznanju smo ga povabili k pogovoru.  

Nataša Ličen

odnosi družba izročilo dediščina

Via positiva

VEČ ...|20. 6. 2024
Dobre prakse iz javnega zdravstva v tujini

V oddajo smo povabili Dejana Branca, diplomiranega zdravstvenika, ki je v Angliji opravil specializacijo iz intenzivne nege in terapije. Vrsto let živi in dela v tujini, deluje v javni bolnišnici, o tamkajšnjih primerih dobre prakse je govoril letos maja na 19-em Simpoziju Zdravstvene in babiške nege Slovenije.

Dobre prakse iz javnega zdravstva v tujini

V oddajo smo povabili Dejana Branca, diplomiranega zdravstvenika, ki je v Angliji opravil specializacijo iz intenzivne nege in terapije. Vrsto let živi in dela v tujini, deluje v javni bolnišnici, o tamkajšnjih primerih dobre prakse je govoril letos maja na 19-em Simpoziju Zdravstvene in babiške nege Slovenije.

zdravstvo zdravstvena nega babiška nega dobre zgodbe

Via positiva

Dobre prakse iz javnega zdravstva v tujini

V oddajo smo povabili Dejana Branca, diplomiranega zdravstvenika, ki je v Angliji opravil specializacijo iz intenzivne nege in terapije. Vrsto let živi in dela v tujini, deluje v javni bolnišnici, o tamkajšnjih primerih dobre prakse je govoril letos maja na 19-em Simpoziju Zdravstvene in babiške nege Slovenije.

VEČ ...|20. 6. 2024
Dobre prakse iz javnega zdravstva v tujini

V oddajo smo povabili Dejana Branca, diplomiranega zdravstvenika, ki je v Angliji opravil specializacijo iz intenzivne nege in terapije. Vrsto let živi in dela v tujini, deluje v javni bolnišnici, o tamkajšnjih primerih dobre prakse je govoril letos maja na 19-em Simpoziju Zdravstvene in babiške nege Slovenije.

Nataša Ličen

zdravstvo zdravstvena nega babiška nega dobre zgodbe

Via positiva

VEČ ...|13. 6. 2024
P. Kristjan Balint, minorit iz Romunije

V času radijskih počitnic smo v pogovoru s patrom Kristjanom Balintom, minoritom, doma iz Romunije - ki deluje v Komendi, spoznali njegovo rodno deželo. Pred skoraj tridesetimi leti je prišel v Slovenijo, po končanem študiju teologije pa ostal. Govoril je o osnovnih obrisih romunske dežele, tamkajšnjih ljudeh, njihovih navadah, zgodovini in tudi o globoki duhovni pripadnosti svetniku, ki je na koledarju ravno 13-ega junija, ko je bil pogovor v radijskem etru, sv. Antonu Padovanskemu.   

P. Kristjan Balint, minorit iz Romunije

V času radijskih počitnic smo v pogovoru s patrom Kristjanom Balintom, minoritom, doma iz Romunije - ki deluje v Komendi, spoznali njegovo rodno deželo. Pred skoraj tridesetimi leti je prišel v Slovenijo, po končanem študiju teologije pa ostal. Govoril je o osnovnih obrisih romunske dežele, tamkajšnjih ljudeh, njihovih navadah, zgodovini in tudi o globoki duhovni pripadnosti svetniku, ki je na koledarju ravno 13-ega junija, ko je bil pogovor v radijskem etru, sv. Antonu Padovanskemu.   

družba zgodovina pogovor turizem

Via positiva

P. Kristjan Balint, minorit iz Romunije

V času radijskih počitnic smo v pogovoru s patrom Kristjanom Balintom, minoritom, doma iz Romunije - ki deluje v Komendi, spoznali njegovo rodno deželo. Pred skoraj tridesetimi leti je prišel v Slovenijo, po končanem študiju teologije pa ostal. Govoril je o osnovnih obrisih romunske dežele, tamkajšnjih ljudeh, njihovih navadah, zgodovini in tudi o globoki duhovni pripadnosti svetniku, ki je na koledarju ravno 13-ega junija, ko je bil pogovor v radijskem etru, sv. Antonu Padovanskemu.   

VEČ ...|13. 6. 2024
P. Kristjan Balint, minorit iz Romunije

V času radijskih počitnic smo v pogovoru s patrom Kristjanom Balintom, minoritom, doma iz Romunije - ki deluje v Komendi, spoznali njegovo rodno deželo. Pred skoraj tridesetimi leti je prišel v Slovenijo, po končanem študiju teologije pa ostal. Govoril je o osnovnih obrisih romunske dežele, tamkajšnjih ljudeh, njihovih navadah, zgodovini in tudi o globoki duhovni pripadnosti svetniku, ki je na koledarju ravno 13-ega junija, ko je bil pogovor v radijskem etru, sv. Antonu Padovanskemu.   

Nataša Ličen

družba zgodovina pogovor turizem

Via positiva

VEČ ...|30. 5. 2024
Alex Schadenberg, izvršni direktor Koalicije za preprečevanje evtanazije

Slovenijo je konec januarja leta 2024 obiskal izvršni direktor Koalicije za preprečevanje evtanazije Alex Schadenberg. Na srečanjih z ljudmi je spregovoril do kakšnih skrajnosti privede zakon o evtanaziji. Dogodki so bili še posebej pomenljivi v luči sprejemanja slovenske zakonodaje o samomoru z medicinsko pomočjo. Alex Schadenberg je navedel več primerov, ki nakazujejo, do kakšnih skrajnosti zdrsne družba, ko sprejme smrt na zahtevo. Omenil je primer vojne veteranke, paraolimpijke, ki je zaprosila za možnost dvigala v hiši. Namesto tega ji je pristojno ministrstvo ponudilo evtanazijo. »To se dogaja zato, ker obstaja samo ena jasna ločnica. In to je: ali te lahko ubijem, ali te ne smem. Ko enkrat sprejmete, da je dovoljeno ubiti drugega, ostaja le še vprašanje: kdo izvaja ubijanje in zaradi katerega razloga,« je poudaril Schadenberg. Z njim se je pogovarjala Marjana Debevec. 

Alex Schadenberg, izvršni direktor Koalicije za preprečevanje evtanazije

Slovenijo je konec januarja leta 2024 obiskal izvršni direktor Koalicije za preprečevanje evtanazije Alex Schadenberg. Na srečanjih z ljudmi je spregovoril do kakšnih skrajnosti privede zakon o evtanaziji. Dogodki so bili še posebej pomenljivi v luči sprejemanja slovenske zakonodaje o samomoru z medicinsko pomočjo. Alex Schadenberg je navedel več primerov, ki nakazujejo, do kakšnih skrajnosti zdrsne družba, ko sprejme smrt na zahtevo. Omenil je primer vojne veteranke, paraolimpijke, ki je zaprosila za možnost dvigala v hiši. Namesto tega ji je pristojno ministrstvo ponudilo evtanazijo. »To se dogaja zato, ker obstaja samo ena jasna ločnica. In to je: ali te lahko ubijem, ali te ne smem. Ko enkrat sprejmete, da je dovoljeno ubiti drugega, ostaja le še vprašanje: kdo izvaja ubijanje in zaradi katerega razloga,« je poudaril Schadenberg. Z njim se je pogovarjala Marjana Debevec. 

pogovor družba zdravstvo politika

Via positiva

Alex Schadenberg, izvršni direktor Koalicije za preprečevanje evtanazije

Slovenijo je konec januarja leta 2024 obiskal izvršni direktor Koalicije za preprečevanje evtanazije Alex Schadenberg. Na srečanjih z ljudmi je spregovoril do kakšnih skrajnosti privede zakon o evtanaziji. Dogodki so bili še posebej pomenljivi v luči sprejemanja slovenske zakonodaje o samomoru z medicinsko pomočjo. Alex Schadenberg je navedel več primerov, ki nakazujejo, do kakšnih skrajnosti zdrsne družba, ko sprejme smrt na zahtevo. Omenil je primer vojne veteranke, paraolimpijke, ki je zaprosila za možnost dvigala v hiši. Namesto tega ji je pristojno ministrstvo ponudilo evtanazijo. »To se dogaja zato, ker obstaja samo ena jasna ločnica. In to je: ali te lahko ubijem, ali te ne smem. Ko enkrat sprejmete, da je dovoljeno ubiti drugega, ostaja le še vprašanje: kdo izvaja ubijanje in zaradi katerega razloga,« je poudaril Schadenberg. Z njim se je pogovarjala Marjana Debevec. 

VEČ ...|30. 5. 2024
Alex Schadenberg, izvršni direktor Koalicije za preprečevanje evtanazije

Slovenijo je konec januarja leta 2024 obiskal izvršni direktor Koalicije za preprečevanje evtanazije Alex Schadenberg. Na srečanjih z ljudmi je spregovoril do kakšnih skrajnosti privede zakon o evtanaziji. Dogodki so bili še posebej pomenljivi v luči sprejemanja slovenske zakonodaje o samomoru z medicinsko pomočjo. Alex Schadenberg je navedel več primerov, ki nakazujejo, do kakšnih skrajnosti zdrsne družba, ko sprejme smrt na zahtevo. Omenil je primer vojne veteranke, paraolimpijke, ki je zaprosila za možnost dvigala v hiši. Namesto tega ji je pristojno ministrstvo ponudilo evtanazijo. »To se dogaja zato, ker obstaja samo ena jasna ločnica. In to je: ali te lahko ubijem, ali te ne smem. Ko enkrat sprejmete, da je dovoljeno ubiti drugega, ostaja le še vprašanje: kdo izvaja ubijanje in zaradi katerega razloga,« je poudaril Schadenberg. Z njim se je pogovarjala Marjana Debevec. 

Marjana Debevec

pogovor družba zdravstvo politika

Via positiva

Sodobni človek vse pogosteje čuti izgubo pristnega stika s seboj, s Stvarnikom in s smislom bivanja. V enournih pogovorih s strokovnjaki različnih področij, predvsem pa s področja psihologije, razgrinjamo možnosti po vnovičnem prebujenju. Govorimo o izbirah, ki vračajo zadovoljstvo, kažemo drugačne možnosti notranje izpolnitve in spodbujamo k izstopu iz ujetosti, lažne privlačnosti agresivnega potrošništva ter novodobnih pritiskov o tem, kakšen naj bi bil uspešen človek - večno mlad, srečen in prekipevajoč v udobju. Izstopimo, da bi znova našli sebe. To je naš namen pogovornih oddaj, s katerimi stopamo na pozitivno stran.

Marjana Debevec

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Svetovalnica

VEČ ...|24. 7. 2024
Japonski hrošč

V jutranji svetovalnici smo spregovorili o nevarnosti, ki jo japonski hrošč lahko pomeni za slovensko pridelavo zelenjave, poljščin in sadja. Z nami je bila magistrica Erika Orešek z Uprave za varno hrano veterinarstvo in varstvo rastlin.

Japonski hrošč

V jutranji svetovalnici smo spregovorili o nevarnosti, ki jo japonski hrošč lahko pomeni za slovensko pridelavo zelenjave, poljščin in sadja. Z nami je bila magistrica Erika Orešek z Uprave za varno hrano veterinarstvo in varstvo rastlin.

Robert Božič

svetovanjekmetijstvovrt

Komentar tedna

VEČ ...|19. 7. 2024
Mlada in hrustljava

Če bi vas ta trenutek nekdo ustavil na cesti in bi vas vprašal, kaj je najbolj zaznamovalo vaš vsak dan v teh dneh, kaj bi odgovorili? Skoraj prepričana sem, da bi bila vaša prva misel vročina. No, moja bi zagotovo bila, saj se vsak dan po službi vračam v topel, pravzaprav vroč dom, v katerem je termometer skočil tudi že do 28 stopinj. Skrb za okolje gor ali dol – očitno si bo treba omisliti klimo.

Mlada in hrustljava

Če bi vas ta trenutek nekdo ustavil na cesti in bi vas vprašal, kaj je najbolj zaznamovalo vaš vsak dan v teh dneh, kaj bi odgovorili? Skoraj prepričana sem, da bi bila vaša prva misel vročina. No, moja bi zagotovo bila, saj se vsak dan po službi vračam v topel, pravzaprav vroč dom, v katerem je termometer skočil tudi že do 28 stopinj. Skrb za okolje gor ali dol – očitno si bo treba omisliti klimo.

Dr. Helena Jaklitsch

komentar

Naš gost

VEČ ...|20. 7. 2024
Marta Toplak

Ob bližnjem godu sv. Marte, ki ga praznujemo devetindvajsetega julija, smo k pogovoru povabili gospodinjo, ki v delu žena pri domači hiši, v družini, vidi veliko vrednost in bogastvo, Marto Toplak iz Juršincev blizu Ptuja. Dolga leta si prizadeva za ovrednotenje gospodinjstva, zato je ustanovila Muzej dediščine kraljic in Društva gospodinj, kjer v posebnih za to namenjenih prostorih ob godu sv. Marte tradicionalno pripravijo odmeven dogodek, udeleženke se učijo med drugim tudi kulinaričnih spretnosti. Marta Toplak je poleg številnih aktivnosti gospodinja na domači turistični kmetiji, predana žena ter mati. 

Marta Toplak

Ob bližnjem godu sv. Marte, ki ga praznujemo devetindvajsetega julija, smo k pogovoru povabili gospodinjo, ki v delu žena pri domači hiši, v družini, vidi veliko vrednost in bogastvo, Marto Toplak iz Juršincev blizu Ptuja. Dolga leta si prizadeva za ovrednotenje gospodinjstva, zato je ustanovila Muzej dediščine kraljic in Društva gospodinj, kjer v posebnih za to namenjenih prostorih ob godu sv. Marte tradicionalno pripravijo odmeven dogodek, udeleženke se učijo med drugim tudi kulinaričnih spretnosti. Marta Toplak je poleg številnih aktivnosti gospodinja na domači turistični kmetiji, predana žena ter mati. 

Nataša Ličen

spominživljenjeodnosidružbakmetijstvovzgojapogovor

Globine

VEČ ...|9. 7. 2024
O pravoslavju

Tokrat smo gostili upokojenega beograjskega nadškofa Stanislava Hočevarja. Spregovorili smo o glavnih značilnostih pravoslavja, ki sodi med tri glavne veje krščanstva. Gost je osvetlil razlike in skupne točke in zajel zgodovinske, teološke in kulturne vidike, ki oblikujejo odnos med katoliško in pravoslavno vero danes. 

O pravoslavju

Tokrat smo gostili upokojenega beograjskega nadškofa Stanislava Hočevarja. Spregovorili smo o glavnih značilnostih pravoslavja, ki sodi med tri glavne veje krščanstva. Gost je osvetlil razlike in skupne točke in zajel zgodovinske, teološke in kulturne vidike, ki oblikujejo odnos med katoliško in pravoslavno vero danes. 

Blaž Lesnik

duhovnostpravoslavna verapravoslavjekrščanstvoreligijakultura

Program zadnjega tedna

VEČ ...|24. 7. 2024
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 24. julij 2024 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 24. julij 2024 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Zgodbe za otroke

VEČ ...|18. 6. 2024
Nekje za ovinkom je vojna

Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.

Nekje za ovinkom je vojna

Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljicešmarnice 2024Na začetku je bila škatlasaška ocvirkCeljska Mohorjeva družba

Kulturni utrinki

VEČ ...|24. 7. 2024
100 let Alojza Rebula

V Šempolaju se je v nedeljo zvečer, 21. julija, pod naslovom Enkrat še videl bi rad Itako rodno ... odvila osrednja slovesnost v sklopu praznovanj ob 100-letnici pisateljevega rojstva »V Rebulovem vetru 1924–2024«. Nekaj vtisov s slovesnosti v Kulturnih utrinkih!

100 let Alojza Rebula

V Šempolaju se je v nedeljo zvečer, 21. julija, pod naslovom Enkrat še videl bi rad Itako rodno ... odvila osrednja slovesnost v sklopu praznovanj ob 100-letnici pisateljevega rojstva »V Rebulovem vetru 1924–2024«. Nekaj vtisov s slovesnosti v Kulturnih utrinkih!

Jože Bartolj

kulturaliteraturaAlojz Rebula

Spominjamo se

VEČ ...|24. 7. 2024
Spominjamo se dne 24. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 24. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|24. 7. 2024
Boranja

To je jed iz stročjega fižola in mesa, rečemo ji tudi zelenjavni golaž oziroma golaž s fižolom. Najprej damo pražit čebulo, dodamo narezano meso (goveje). Ko lepo zadiši in se že čisti, dodamo narezan mlad (ali iz skrinje) fižol, premešamo, začinimo (dodamo česen, sesekljano papriko), zalijemo in vse skupaj naj vre od mehkega. Če je govedina starejša, bo rabila malo več časa, zato je dobro, da meso že prej pokrito dušimo in ko je dovolj mehko, dodamo fižol. To potem rahlo zgostimo - kot rahli podmet, dodamo paradižnikovo mezgo, žlico smetane, žličko žlico moke in po potrebi zalijemo.  

Boranja

To je jed iz stročjega fižola in mesa, rečemo ji tudi zelenjavni golaž oziroma golaž s fižolom. Najprej damo pražit čebulo, dodamo narezano meso (goveje). Ko lepo zadiši in se že čisti, dodamo narezan mlad (ali iz skrinje) fižol, premešamo, začinimo (dodamo česen, sesekljano papriko), zalijemo in vse skupaj naj vre od mehkega. Če je govedina starejša, bo rabila malo več časa, zato je dobro, da meso že prej pokrito dušimo in ko je dovolj mehko, dodamo fižol. To potem rahlo zgostimo - kot rahli podmet, dodamo paradižnikovo mezgo, žlico smetane, žličko žlico moke in po potrebi zalijemo.  

Matjaž Merljak

kuhajmo

Življenje išče pot

VEČ ...|24. 7. 2024
Natikači naj med vožnjo ostanejo na plaži

Vsi vemo, da so natikači primernejši za plažo kakor za vožnjo avtomobila. Njihova uporaba sicer ni povsem nezakonita, vsekakor pa je nevarna. O tem in o primerni psihofizični kondiciji in zadostnem  pitju tekočine smo govorili z višjim svetovalcem  v sektorju za razvoj in varnost prometa Matjažem Korošakom. 

Natikači naj med vožnjo ostanejo na plaži

Vsi vemo, da so natikači primernejši za plažo kakor za vožnjo avtomobila. Njihova uporaba sicer ni povsem nezakonita, vsekakor pa je nevarna. O tem in o primerni psihofizični kondiciji in zadostnem  pitju tekočine smo govorili z višjim svetovalcem  v sektorju za razvoj in varnost prometa Matjažem Korošakom. 

s. Meta Potočnik

vročinavožnjanatikači