V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali še zadnji tretji del spominov vosovskega likvidatorja Franca Stadlerja Pepeta, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Med drugim je podrobno opisal umor bana Marka Natlačena, ki ga je, preoblečen v duhovnika, izvedel 13. oktobra 1942. Pričevanje je komentiral dr. Damjan Hančič, ki je eden največjih poznavalcev revolucionarnega nasilja pri nas.
Iz pričevanja:
Ko je stopil Natlačen v prostor, se je žena oprostila in poslovila. Povedel sem, da sem poslan od tam in tam, da imam izredno važno obvestilo, da bi želel, da bi takoj dobil odgovor in ga tudi prenesel nazaj. S tem sem Marka italijanska prepričal, da je sem v redu, vedel sem se tudi kot duhovnik. Natlačen, je potem sedel za mizo, in takoj, ko je odprl pismo, je začel brati. V tistem sem pristopil, dva, tri korake do njega in oddal en strel v glavo, dva v vrat. V tistem trenutku je že završalo po hiši: Ajuto, italijansko skozi okno, ker je bila nasproti italijanska postojanka. V prostorih gimnazije je bila nameščena vojska in straža je bila ravno na nasprotni strani, malo odmaknjeno od strani Natlačenove hiše.
V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali še zadnji tretji del spominov vosovskega likvidatorja Franca Stadlerja Pepeta, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Med drugim je podrobno opisal umor bana Marka Natlačena, ki ga je, preoblečen v duhovnika, izvedel 13. oktobra 1942. Pričevanje je komentiral dr. Damjan Hančič, ki je eden največjih poznavalcev revolucionarnega nasilja pri nas.
Iz pričevanja:
Ko je stopil Natlačen v prostor, se je žena oprostila in poslovila. Povedel sem, da sem poslan od tam in tam, da imam izredno važno obvestilo, da bi želel, da bi takoj dobil odgovor in ga tudi prenesel nazaj. S tem sem Marka italijanska prepričal, da je sem v redu, vedel sem se tudi kot duhovnik. Natlačen, je potem sedel za mizo, in takoj, ko je odprl pismo, je začel brati. V tistem sem pristopil, dva, tri korake do njega in oddal en strel v glavo, dva v vrat. V tistem trenutku je že završalo po hiši: Ajuto, italijansko skozi okno, ker je bila nasproti italijanska postojanka. V prostorih gimnazije je bila nameščena vojska in straža je bila ravno na nasprotni strani, malo odmaknjeno od strani Natlačenove hiše.
spominpolitikaDamjan HančičFranc Stadler PepeRevolucionarno nasiljerevolucionarno nasilje v LjubljaniVOS OFVarnostno obveščevalna službavosovski likvidatorjiumor Marko Natlačen
Moja zgodba
Gost oddaje Moja zgodba je bil v. d. direktorja Muzeja slovenske osamosvojitve dr. Jože Dežman. V oddaji smo predstavili začetke in pobude za to, da Slovenci dobimo tak muzej, predstavili smo tudi scenarij stalne razstave in nenazadnje razložili zakaj v delu javnosti tak odpor proti muzeju. Oddaja je na voljo v audio in video obliki.
Moja zgodba
Gost oddaje Moja zgodba je bil v. d. direktorja Muzeja slovenske osamosvojitve dr. Jože Dežman. V oddaji smo predstavili začetke in pobude za to, da Slovenci dobimo tak muzej, predstavili smo tudi scenarij stalne razstave in nenazadnje razložili zakaj v delu javnosti tak odpor proti muzeju. Oddaja je na voljo v audio in video obliki.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba bomo objavili tri predavanja iz mednarodnega simpozija z naslovom »35 let potem – Ocene in analize prehoda v normalnost«, ki so ga junija pripravili v Muzeju Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve. Prisluhnili boste lahko akademiku dr. Janezu Juhantu, ki se je dotaknil predvsem krščanskih korenin slovenskega naroda, mag. Juriju Pavlu Emeršiču, ki je spregovoril o zgodovini in šolstvu ter dr. Matevžu Tomšiču, ki se je posvetil predvsem medijski sliki Slovenije.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba bomo objavili tri predavanja iz mednarodnega simpozija z naslovom »35 let potem – Ocene in analize prehoda v normalnost«, ki so ga junija pripravili v Muzeju Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve. Prisluhnili boste lahko akademiku dr. Janezu Juhantu, ki se je dotaknil predvsem krščanskih korenin slovenskega naroda, mag. Juriju Pavlu Emeršiču, ki je spregovoril o zgodovini in šolstvu ter dr. Matevžu Tomšiču, ki se je posvetil predvsem medijski sliki Slovenije.
Moja zgodba
Na dan Vseh svetnikov, ko je tudi državni praznik Dan spomina na mrtve, smo v oddaji Moja zgodba objavili posnetke letošnje spominske slovesnosti v Teharjah. Tam se je na prvo oktobrsko nedeljo v Spominskem parku zbralo romarsko občestvo, ki se je z molitvijo, evharistično daritvijo in kulturnim programom po njej, poklonilo žrtvam tamkajšnjega povojnega komunističnega uničevalnega taborišča. Slovesnost sta v vsebinskem smislu zaznamovala pridiga celjskega škofa Maksimilijana Matjaža in govor filozofa Jana Peršiča, člana odbora Nove Slovenske zaveze.
Moja zgodba
Na dan Vseh svetnikov, ko je tudi državni praznik Dan spomina na mrtve, smo v oddaji Moja zgodba objavili posnetke letošnje spominske slovesnosti v Teharjah. Tam se je na prvo oktobrsko nedeljo v Spominskem parku zbralo romarsko občestvo, ki se je z molitvijo, evharistično daritvijo in kulturnim programom po njej, poklonilo žrtvam tamkajšnjega povojnega komunističnega uničevalnega taborišča. Slovesnost sta v vsebinskem smislu zaznamovala pridiga celjskega škofa Maksimilijana Matjaža in govor filozofa Jana Peršiča, člana odbora Nove Slovenske zaveze.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba smo nadaljevali s predvajanjem pričevanj iz projekta Nazaj v Slovenijo, ki je bil sofinanciran s strani Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tokrat sta spregovorila Ana Maria in Marcos Gaser, argentinska Slovenca, ki že dve desetletji živita v Sloveniji, domovini svojih prednikov. Rodila sta se v Argentini, tam odraščala, se spoznala, poročila in si ustvarila družino, nato pa se odločila, da se skupaj s sinom in hčerko preselita v Slovenijo.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba smo nadaljevali s predvajanjem pričevanj iz projekta Nazaj v Slovenijo, ki je bil sofinanciran s strani Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tokrat sta spregovorila Ana Maria in Marcos Gaser, argentinska Slovenca, ki že dve desetletji živita v Sloveniji, domovini svojih prednikov. Rodila sta se v Argentini, tam odraščala, se spoznala, poročila in si ustvarila družino, nato pa se odločila, da se skupaj s sinom in hčerko preselita v Slovenijo.
Moja zgodba
Policija je v sodelovanju z ministrstvom za obrambo objavila javni poziv k sodelovanju svojcev pri identifikaciji posmrtnih ostankov, izkopanih iz med in povojnih morišč. O predvidenem postopku odvzema DNK vzorcev za identifikacijo so govorili: višji kriminalistični inšpektor specialist Damjan Miklič, sodna izvedenka iz Centra za forenzične raziskave Ministrstva za notranje zadeve prof. dr. Katja Drobnič in pa član vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč in sodelavec Nove Slovenske zaveze Peter Sušnik.
Moja zgodba
Policija je v sodelovanju z ministrstvom za obrambo objavila javni poziv k sodelovanju svojcev pri identifikaciji posmrtnih ostankov, izkopanih iz med in povojnih morišč. O predvidenem postopku odvzema DNK vzorcev za identifikacijo so govorili: višji kriminalistični inšpektor specialist Damjan Miklič, sodna izvedenka iz Centra za forenzične raziskave Ministrstva za notranje zadeve prof. dr. Katja Drobnič in pa član vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč in sodelavec Nove Slovenske zaveze Peter Sušnik.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba smo objavili nekatere povzetke iz mednarodnega simpozija z naslovom »35 let potem – Ocene in analize prehoda v normalnost«, ki so ga junija pripravili v Muzeju Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve. Poslušate lahko nekatere uvodne besede dr. Andreje Valič Zver in Lojzeta Peterleta, ter prispevka primarija Janeza Remškarja in dr. Andreja Finka.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba smo objavili nekatere povzetke iz mednarodnega simpozija z naslovom »35 let potem – Ocene in analize prehoda v normalnost«, ki so ga junija pripravili v Muzeju Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve. Poslušate lahko nekatere uvodne besede dr. Andreje Valič Zver in Lojzeta Peterleta, ter prispevka primarija Janeza Remškarja in dr. Andreja Finka.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba smo prisluhnili Ani Malvini Porcelo Žakelj, predstavnici tretje generacije potomcev Slovencev iz Argentine, ki se je leta 2022 za stalno preselila v Slovenijo. Pogovor je nastal v okviru projekta Nazaj v Slovenijo, ki ga je Študijski center za narodno spravo izvajal v sodelovanju z Uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba smo prisluhnili Ani Malvini Porcelo Žakelj, predstavnici tretje generacije potomcev Slovencev iz Argentine, ki se je leta 2022 za stalno preselila v Slovenijo. Pogovor je nastal v okviru projekta Nazaj v Slovenijo, ki ga je Študijski center za narodno spravo izvajal v sodelovanju z Uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Moja zgodba
Predstavljamo knjigo dr. Željka Oseta »Akademski svet pod nadzorom«, ki raziskuje politični nadzor slovenskega akademskega sveta v letih 1946–1951. Delo obravnava politično nadzorovanje slovenskih znanstvenikov v prvih letih po drugi svetovni vojni in vlogo t. i. karakteristik pri kadrovanju, napredovanju in oblikovanju nove akademske elite v Sloveniji.
Moja zgodba
Predstavljamo knjigo dr. Željka Oseta »Akademski svet pod nadzorom«, ki raziskuje politični nadzor slovenskega akademskega sveta v letih 1946–1951. Delo obravnava politično nadzorovanje slovenskih znanstvenikov v prvih letih po drugi svetovni vojni in vlogo t. i. karakteristik pri kadrovanju, napredovanju in oblikovanju nove akademske elite v Sloveniji.
Moja zgodba
Oddaja nastaja v sodelovanju med Muzejem novejše zgodovine Slovenije, Študijskim centrom za narodno spravo, Komisijo vlade republike Slovenije za izvajanje zakona o popravi krivic in radiem Ognjišče. Gre za raziskovalno, dokumentacijsko središče, v katerem odkrivamo, zapisujemo, snemamo, raziskujemo in predstavljamo življenjske usode, ki jih je na različne načine prizadel totalitarni teror 20. stoletja in njegove posledice na slovenskem ozemlju, med izseljenci, zdomci, emigranti in imigranti, med domačini in prišleki. V središču dialoške pozornosti so vsi, ki so uspeli preseči travmatske udarce usode s svojo odločitvijo za spravno konverzijo, odpuščanje, za aktivno preseganje zla in tragedij s spravno ljubeznijo. Drugi del ohranjanja zgodovinskega spomina se dotika zgodb, zapisov in dokumentacije o vseh, ki so kakorkoli prispevali k razvoju slovenske suverenosti, državnosti. Urednika oddaj sta Jože Bartolj in Jože Dežman, poleg Dežmana pa oddaje pripravljajo še Majda Pučnik Rudl, Irena Uršič, Monika Kokalj Kočevar, Marta Keršič in Mirjam Dujo Jurjevčič. Več o oddaji: Spletna stran oddaje Moja zgodba
Globine
Kaj pomeni ime Ezekiel in zakaj je bil ta prerok postavljen za stražarja ljudstvu v težkih časih babilonskega izgnanstva? S škofom dr. Jurijem Bizjakom smo odkrivali knjigo preroka Ezekiela. Kako lahko starodavna sporočila o osebni odgovornosti, zvestobi lastni vesti ter reki žive vode, ki teče izpod templja, nagovarjajo naše življenje danes? Oddajo si lahko ogledate na YouTube kanalu.
Spoznanje več, predsodek manj
Tokrat sta se nam v studiu pridružila župan Dolenjskih Toplic Franc Vovk, ki se ni potegoval za nov mandat, in podžupanja občine Dobrova Polhov Gradec dr. Irena Bačlija Brajnik s Fakultete za družbene vede. Govorili smo o lokalnih volitvah, komentirali nekatere rezultate in se posvetili županski funkciji nasploh.
Srečanja
Katehumeni so iskalci Boga, ljudje, ki so v krščanstvu našli dovolj privlačnosti, da so se vključili v proces priprave na zakramente. Naši gostje - Nejc Škoberne, Erik Smej in Bernard Prešern - so jih prejeli letos. Dva v zrelih letih, eden kot mlajši odrasli. Za vse je značilno, da so odločitev sprejeli predvsem z razumom in s poslušanjem različnih krščanskih govorcev. Pomembni so bili tudi odnosi in sprejetost, ki so jo našli v skupnosti katehumenata.
Slovencem po svetu in domovini
Ministrica Suzana Lep Šimenko je včeraj v Ljubljani na posebni slovesnosti podelila nagrade in priznanja 24. natečaja Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu za diplomska, magistrska in doktorska dela o zamejstvu in izseljenstvu. Nagrajencem se je zahvalila za njihovo radovednost, vztrajnost in predanost ter poudarila: »S svojimi raziskavami ne ohranjate le spomina na preteklost, ampak nam pomagate tudi bolje razumeti sedanjost in graditi mostove za prihodnost.« Nagrade so prejeli: Matevž Hrženjak, Dominik Janez Herle in Nika Gantar za področje izseljenstva ter Milan Obid, Janoš Gruden in Ana Kristina Smrtnik-Einspieler za področje zamejstva. Nekaj del je prejelo posebno priznanje. Urad v 24 letih natečaja prejel že 444 del, ki predstavljajo dragoceno zakladnico znanja o slovenskih skupnostih.
Pogovor o
V oddaji je bila naša gostja predsednica Računskega sodišča Jana Ahčin, ki je ponosna, da je na tej funkciji preživela že različne vlade. Pravi, da ji je delo s številkami v veselje, a jo jezi, ker se na mnogih ravneh z denarjem ne ravna gospodarno. Spregovorila je tudi o tem, katera je prava pot pri načrtovanju projekta, kaj se zgodi, ko Računsko sodišče odkrije nepravilnosti, kako pridni so v ustanovah pri odpravljanju napak in kako je s tem v nekaterih drugih državah.
Otok
Tokrat smo slišali poezijo pesnice Nore Iuga iz njene zbirke Deklica s tisoč gubami.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Sveta maša
Sveto mašo je daroval Marko Rijavec, pel je Duo mir.
Pogovor o
V oddaji je bila naša gostja predsednica Računskega sodišča Jana Ahčin, ki je ponosna, da je na tej funkciji preživela že različne vlade. Pravi, da ji je delo s številkami v veselje, a jo jezi, ker se na mnogih ravneh z denarjem ne ravna gospodarno. Spregovorila je tudi o tem, katera je prava pot pri načrtovanju projekta, kaj se zgodi, ko Računsko sodišče odkrije nepravilnosti, kako pridni so v ustanovah pri odpravljanju napak in kako je s tem v nekaterih drugih državah.