Is podcast
Poslušalka je prosila za nasvet glede priprave pašta fižola. Sestra Nikolina pravi, da to enolončnico lahko naredimo iz stročjega fižola ali pa tistega v zrnju. Slednjega namočimo in (najbolje) naslednji dan skuhamo. Lahko dodamo še korenček, gomolj zelene, praženo čebulo, malo paprike. Nato pa v to juho zakuhamo drobne testenine ali nalomljen špagete. Lahko jih tudi skuhamo posebej in dodamo fižolovi juhi.
Poslušalka je prosila za nasvet glede priprave pašta fižola. Sestra Nikolina pravi, da to enolončnico lahko naredimo iz stročjega fižola ali pa tistega v zrnju. Slednjega namočimo in (najbolje) naslednji dan skuhamo. Lahko dodamo še korenček, gomolj zelene, praženo čebulo, malo paprike. Nato pa v to juho zakuhamo drobne testenine ali nalomljen špagete. Lahko jih tudi skuhamo posebej in dodamo fižolovi juhi.
Poslušalka je prosila za nasvet glede priprave pašta fižola. Sestra Nikolina pravi, da to enolončnico lahko naredimo iz stročjega fižola ali pa tistega v zrnju. Slednjega namočimo in (najbolje) naslednji dan skuhamo. Lahko dodamo še korenček, gomolj zelene, praženo čebulo, malo paprike. Nato pa v to juho zakuhamo drobne testenine ali nalomljen špagete. Lahko jih tudi skuhamo posebej in dodamo fižolovi juhi.
Tudi hrana lahko lepo pomaga pri ohranjanju zdravja in pri preprečevanju prehladov. Prehrana naj bo pestra, mešana, bogata s sadjem in zelenjavo. Hkrati poskrbimo, da bomo redno imeli obroke, ne da bo prvi obrok šele popoldne, na pragu večera. Pri sadju so na prvem mestu domača jabolka, sledijo pomaranče, mandarine, grenivke, zlasti rdeče, tudi kakšne fige, suhe slive ... Zelenjava naj bo sezonska: por, zelje - sveže ali kislo, kisla repa, sveža koleraba ... Zelo bogat s C vitaminom in železom je peteršilj. Svežega narežemo in damo na kruh, namazan z maslom. Sicer pa ga jedem dodajamo ob koncu priprave oziroma kuhanja, lahko ga postrežemo v posebni skodelici in si ga vsak po okusu dodaja. Zdravju koristita tudi česen in čebula, sploh sveža, presna. Čebulo naprimer lahko za malico narežemo in ponudimo k suhi salami. Lahko jo umešamo k skuti, pokapljamo z bučnim oljem ...
Tudi hrana lahko lepo pomaga pri ohranjanju zdravja in pri preprečevanju prehladov. Prehrana naj bo pestra, mešana, bogata s sadjem in zelenjavo. Hkrati poskrbimo, da bomo redno imeli obroke, ne da bo prvi obrok šele popoldne, na pragu večera. Pri sadju so na prvem mestu domača jabolka, sledijo pomaranče, mandarine, grenivke, zlasti rdeče, tudi kakšne fige, suhe slive ... Zelenjava naj bo sezonska: por, zelje - sveže ali kislo, kisla repa, sveža koleraba ... Zelo bogat s C vitaminom in železom je peteršilj. Svežega narežemo in damo na kruh, namazan z maslom. Sicer pa ga jedem dodajamo ob koncu priprave oziroma kuhanja, lahko ga postrežemo v posebni skodelici in si ga vsak po okusu dodaja. Zdravju koristita tudi česen in čebula, sploh sveža, presna. Čebulo naprimer lahko za malico narežemo in ponudimo k suhi salami. Lahko jo umešamo k skuti, pokapljamo z bučnim oljem ...
Poslušalka ima težavo pri peki piškotov, namesto da bi ostali hlebčki oziroma kupčki, se razlezejo v ploščice. To se dogaja pri breskvicah, razpokančkih pa tudi pri drugih. Kaj je narobe, kako bi to lahko preprečila? Sestra Nikolina meni, da je testo preveč vlažno ali pa da je v njem premalo moke oziroma škroba. Do tega lahko pride tudi, če damo preveč pecilnega praška ali soda bikarbone glede na količino moke. Še en vzrok je lahko: premalo ogreta pečica. Piškote pečemo pri 180 do 190 stopinjah Celzija.
Poslušalka ima težavo pri peki piškotov, namesto da bi ostali hlebčki oziroma kupčki, se razlezejo v ploščice. To se dogaja pri breskvicah, razpokančkih pa tudi pri drugih. Kaj je narobe, kako bi to lahko preprečila? Sestra Nikolina meni, da je testo preveč vlažno ali pa da je v njem premalo moke oziroma škroba. Do tega lahko pride tudi, če damo preveč pecilnega praška ali soda bikarbone glede na količino moke. Še en vzrok je lahko: premalo ogreta pečica. Piškote pečemo pri 180 do 190 stopinjah Celzija.
Poslušalka je vprašala, za kaj vse lahko uporabi meso iz goveje juhe. Sestra Nikolina je posredovala več idej. Lahko ga doda k mletemu mesu za pripravo polpetov ali pa pripravi nadev. Meso je treba zmleti, dodamo jajce, praženo čebulo, česen, peteršilj in jajce. Narediti mora lepo mazav nadev. In potem ga naloži na razvaljano testo (kot pri npr. jabolčnem zavitku) in speče. To bo kot glavna jed, zraven ponudimo še solato. Lahko pa se pripravijo tudi štrukeljci, ki se zakuhajo v juhi ...
Poslušalka je vprašala, za kaj vse lahko uporabi meso iz goveje juhe. Sestra Nikolina je posredovala več idej. Lahko ga doda k mletemu mesu za pripravo polpetov ali pa pripravi nadev. Meso je treba zmleti, dodamo jajce, praženo čebulo, česen, peteršilj in jajce. Narediti mora lepo mazav nadev. In potem ga naloži na razvaljano testo (kot pri npr. jabolčnem zavitku) in speče. To bo kot glavna jed, zraven ponudimo še solato. Lahko pa se pripravijo tudi štrukeljci, ki se zakuhajo v juhi ...
Sestra Nikolina je poslušalki, ki bi rada pripravila karamelizirane lešnike, svetovala, naj najprej v kozici med mešanjem raztopi sladkor. Ko postane rjave barve, naj doda lešnike in hitro povalja v pripravljeni snovi. Nato naj jih posuši na mrežici, pazi naj, da se ne bodo dotikali drug drugega.
Sestra Nikolina je poslušalki, ki bi rada pripravila karamelizirane lešnike, svetovala, naj najprej v kozici med mešanjem raztopi sladkor. Ko postane rjave barve, naj doda lešnike in hitro povalja v pripravljeni snovi. Nato naj jih posuši na mrežici, pazi naj, da se ne bodo dotikali drug drugega.
Za medenjake in druge piškote lahko pripravimo preprosto glazuro, za katero potrebujemo: 20 dag sladkorja v prahu in eno kavno žličko beljaka. K temu počasi prilivamo vrel limonin sok (ali nekakšno sladko tekočino), stalno mešamo in pripravimo gladko tekočino. V to pomakamo piškote ali pa tekočino prelivamo po njih. Če se tekočina začenja gostiti, hitro dodamo kakšno kapljo vroče vode in dobro pomešamo.
Za medenjake in druge piškote lahko pripravimo preprosto glazuro, za katero potrebujemo: 20 dag sladkorja v prahu in eno kavno žličko beljaka. K temu počasi prilivamo vrel limonin sok (ali nekakšno sladko tekočino), stalno mešamo in pripravimo gladko tekočino. V to pomakamo piškote ali pa tekočino prelivamo po njih. Če se tekočina začenja gostiti, hitro dodamo kakšno kapljo vroče vode in dobro pomešamo.
Poslušalka je prosila recept za piškote s čim manj sladkorja, torej za diabetike. Sestra Nikolina je povedala, da v vsakem receptu lahko zmanjšamo količino sladkorja. Če pa se odločimo za peko povsem brez sladkorja, piškot ne bodo taki, kot smo jih navajeni. Povedala je recept za piškote z zelo malo sladkorja. To so vanilijevi rogljički. Lahko jih pripravimo tudi brez jajc. Potrebujemo 25 dag masla, 10 dag sladkorja v prahu, ½ kg moke, 1 pecilni prašek, 1 vanilin sladkor, limonina lupina, 4 žlice mleka, 2 žlici kisle smetane, malo belega vina (če bomo delali brez smetane in vina, naj bo 6 žlici mleka). Maslo in sladkor dobro zmiksamo, dobiti moramo res kremasto maso. Dodamo mleko (in kislo smetano) in moko s pecilnim praškom ter arome in pustimo eno uro počivat (lahko tudi čez noč). Drugi recept: 25 dag moke, 14 dag masla, 6 dag sladkorja, 6 dag orehov, limonino lupino, cimet, ½ pecilnega praška, 2 žlici mleka in 1 jajce. Moko, pecilni prašek, limonino lupino, cimet in maslo zdrobtinimo z rokami, dodamo sladkor in mlete orehe (ali lešnike, mandlje) ter ostale sestavine in do konca zgnetemo testo. Tudi v tem primeru naj počiva. Tretji recept je ta t.i. mašinske kekse. Potrebujemo: 75 dag moke, ¾ pecilnega praška, 25 g masla, malo sladkorja, 3 jajca, kakšno žlico mleka, 2 žlici ruma. Naredimo dokaj krepko testo, ki ga nato oblikujemo s pomočjo ustreznega nastavka na mesoreznici.
Poslušalka je prosila recept za piškote s čim manj sladkorja, torej za diabetike. Sestra Nikolina je povedala, da v vsakem receptu lahko zmanjšamo količino sladkorja. Če pa se odločimo za peko povsem brez sladkorja, piškot ne bodo taki, kot smo jih navajeni. Povedala je recept za piškote z zelo malo sladkorja. To so vanilijevi rogljički. Lahko jih pripravimo tudi brez jajc. Potrebujemo 25 dag masla, 10 dag sladkorja v prahu, ½ kg moke, 1 pecilni prašek, 1 vanilin sladkor, limonina lupina, 4 žlice mleka, 2 žlici kisle smetane, malo belega vina (če bomo delali brez smetane in vina, naj bo 6 žlici mleka). Maslo in sladkor dobro zmiksamo, dobiti moramo res kremasto maso. Dodamo mleko (in kislo smetano) in moko s pecilnim praškom ter arome in pustimo eno uro počivat (lahko tudi čez noč). Drugi recept: 25 dag moke, 14 dag masla, 6 dag sladkorja, 6 dag orehov, limonino lupino, cimet, ½ pecilnega praška, 2 žlici mleka in 1 jajce. Moko, pecilni prašek, limonino lupino, cimet in maslo zdrobtinimo z rokami, dodamo sladkor in mlete orehe (ali lešnike, mandlje) ter ostale sestavine in do konca zgnetemo testo. Tudi v tem primeru naj počiva. Tretji recept je ta t.i. mašinske kekse. Potrebujemo: 75 dag moke, ¾ pecilnega praška, 25 g masla, malo sladkorja, 3 jajca, kakšno žlico mleka, 2 žlici ruma. Naredimo dokaj krepko testo, ki ga nato oblikujemo s pomočjo ustreznega nastavka na mesoreznici.
Enolončnica je dobra, močna, okusna juha. Ena takih je ješprenj, ki je odličen, tudi če je brez mesa. Ješprenj dobro operemo in namočimo. Nato ga (najbolje naslednji dan) v tej vodi tudi skuhamo do vrenja. To vodo odlijemo in zalijemo z vročo vodo ter dodamo kuhat še zelenjavo (na kocke narežemo korenje, korenino zelene, grah ... ). Zabelimo ga lahko s slanino, zaseko, ocvirki, dodamo lahko strt česen in malo kuhanega fižola. Okus bo dopolnil tudi zelen peteršilj. Ješprenj bo povsem drugega okusa, če se bo hkrati v njem skuhala še kranjska klobasa. V tem času lahko pripravljamo tudi že jedi na žico iz kisle repe ali zelja. Seveda ne gre brez krompirja, stlačenemu dodamo strt česen in zabelimo z vročimi ocvirki ali zaseko. Enolončnice lahko čakajo, lahko jih pogrevamo ...
Enolončnica je dobra, močna, okusna juha. Ena takih je ješprenj, ki je odličen, tudi če je brez mesa. Ješprenj dobro operemo in namočimo. Nato ga (najbolje naslednji dan) v tej vodi tudi skuhamo do vrenja. To vodo odlijemo in zalijemo z vročo vodo ter dodamo kuhat še zelenjavo (na kocke narežemo korenje, korenino zelene, grah ... ). Zabelimo ga lahko s slanino, zaseko, ocvirki, dodamo lahko strt česen in malo kuhanega fižola. Okus bo dopolnil tudi zelen peteršilj. Ješprenj bo povsem drugega okusa, če se bo hkrati v njem skuhala še kranjska klobasa. V tem času lahko pripravljamo tudi že jedi na žico iz kisle repe ali zelja. Seveda ne gre brez krompirja, stlačenemu dodamo strt česen in zabelimo z vročimi ocvirki ali zaseko. Enolončnice lahko čakajo, lahko jih pogrevamo ...
Prisluhnite odgovorom sestre Nikoline na vaša kuharska vprašanja. Z njo sodelujemo že od leta 2006. Sedem let je pripravljala oddaje in rubrike z recepti, nato pa sodelovala v naših kontaktnih oddajah, od leta 2017 sodeluje v oddaji Svetovalnica. Sestra Nikolina Rop je Šolska sestra svetega Frančiška Kristusa Kralja, ki je pri založbi Družina izdala več kuharskih knjig, vodila je kuharske tečaje v Repnjah pri Vodicah in na Brezjah. Arhiv minulih oddaj in rubrik: http://oddaje.ognjisce.si/kuhajmo/
Pred vrati je jubilejno leto 2025. Prvo sveto leto je že leta 1300 uvedel Bonifacij VIII. Gre za celoletni poudarek, ki ga želi dati Cerkev v duhovnem in družbenem življenju. Kako lahko posameznik vstopi skozi svoja duhovna sveta vrata in kakšne priložnosti se odpirajo ob svetoletnem romanju upanja? O tem smo se pogovarjali s frančiškanom in rektorjem bazilike na Brezjah p. dr. Robertom Bahčičem.
Z gostom smo se ustavili pri prvem poročilu o vladavini prava v ustanovah EU. To kaže, da tudi najvišje ustanove evropske povezave niso imune pred kršitvami. Na podoben način bi lahko presojali tudi vladavino prava v najvišjih ustanovah naše države. V oddaji se bomo dotaknili tudi aktualnih zunanjepolitičnih tem od nove komisije EU in sestavljanja Trumpove vladne ekipe v ZDA, do vojnih žarišč v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu.
Slovenija naj Avstrijo še naprej opozarja na dosledno izvrševanje 7. člena Avstrijske državne pogodbe, ki določa obveznosti do slovenske manjšine. Slovenski državni zbor pa naj sprejme deklaracijo o ohranitvi in krepitvi avtohtone slovenske narodne skupnosti v Avstriji. To sta priporočili, ki ju je na včerajšnji seji sprejela državnozborska komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Pri obravnavi položaja se je seznanila z informacijami pristojnega ministrstva in vladnega urada. Državna sekretarka na uradu Vesna Humar je med odprtimi vprašanji omenila dvojezično sodstvo in dvojezično šolstvo. Po poročanju STA je Marko Oraže iz Narodnega sveta koroških Slovencev povedal, da imajo rojaki občutek, da se Avstrijci na uradniški ravni zavedajo potreb narodnih skupnosti, a se zadeve prelagajo z zvezne na deželno raven in ni prave volje. Spomnil je na zadnji vladni program, ki je bil zelo naklonjen slovenski skupnosti, a je bilo uresničenega le malo. Dejal je še, da so predstavniki slovenske manjšine aktivno sodelovali s predlogi za program nove vlade, ki je še v pripravi.
V prvem delu lahko slišite nekaj najbolj zanimivih odgovorov kmeta Petra Apata v prvi epizodi podkasta RAST, ki je sanjsko službo vodje razvoja v visoko tehnološkem podjetju zamenjal za vodenje domače kmetije. Predstavili pa smo tudi dva raziskovalna projekta, povezana z živinorejo in izpusti.
Pričakovanje, ki ga danes želimo preskočiti, je bila tema oddaje s frančiškanom in kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom. Beseda je tekla tudi o odnosih, ki se bogatijo, ko jih živimo ter o sporočilu luči in upanja tudi za tiste, ki so ga izgubili.
V tokratni oddaji smo prebirali poezijo pesnika Jožeta Snoja. Prelistali smo zbirko S tihožitja in distonije.
Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.
Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si