Letos je veliko drena, ima veliko vitamina C.
Poslušalka Majda je povedala, kako narediti marmelado. 1 kg drenovih plodov, 300 gramov sladkorja. Plodove operemo in posušimo - segrevamo na nizki temperaturi (60 stopinj) v pečici, da koščice odstopijo. Zmes spasiramo, dodamo sladkor in skuhamo do želene gostote. Po želji lahko dodamo jabolčno maso. Na koncu lahko dodamo muškatni orešček in limonino lupino. Dajemo v kozarce in ko se ohladi, zapremo. Druga poslušalka pa je povedala, kako narediti liker iz drena. 1 liter vode, 1,5 litra sadjevca, 5 dl 70 odstotnega alkohola, 3,5 kg svežega drena, 1 kg rjavega sladkorja, 1 žlička ekološke limone, 2 stroka cimeta, 1 strok vanilije, 1 zavitek vanilijeva sladkorja. To damo v večji kozarec in pustimo na toplem dobre 4 tedne. Precedimo skozi cedilo in gazo. Posebej zavremo vodo, dodamo začimbe in sladkor, ohladimo in pustimo stati 12 ur. Tako dodamo žganju, premešamo in pustimo stati še 3 ure, nato ga natočimo v čiste steklenice.
Letos je veliko drena, ima veliko vitamina C.
Poslušalka Majda je povedala, kako narediti marmelado. 1 kg drenovih plodov, 300 gramov sladkorja. Plodove operemo in posušimo - segrevamo na nizki temperaturi (60 stopinj) v pečici, da koščice odstopijo. Zmes spasiramo, dodamo sladkor in skuhamo do želene gostote. Po želji lahko dodamo jabolčno maso. Na koncu lahko dodamo muškatni orešček in limonino lupino. Dajemo v kozarce in ko se ohladi, zapremo. Druga poslušalka pa je povedala, kako narediti liker iz drena. 1 liter vode, 1,5 litra sadjevca, 5 dl 70 odstotnega alkohola, 3,5 kg svežega drena, 1 kg rjavega sladkorja, 1 žlička ekološke limone, 2 stroka cimeta, 1 strok vanilije, 1 zavitek vanilijeva sladkorja. To damo v večji kozarec in pustimo na toplem dobre 4 tedne. Precedimo skozi cedilo in gazo. Posebej zavremo vodo, dodamo začimbe in sladkor, ohladimo in pustimo stati 12 ur. Tako dodamo žganju, premešamo in pustimo stati še 3 ure, nato ga natočimo v čiste steklenice.
Letos je veliko drena, ima veliko vitamina C.
Poslušalka Majda je povedala, kako narediti marmelado. 1 kg drenovih plodov, 300 gramov sladkorja. Plodove operemo in posušimo - segrevamo na nizki temperaturi (60 stopinj) v pečici, da koščice odstopijo. Zmes spasiramo, dodamo sladkor in skuhamo do želene gostote. Po želji lahko dodamo jabolčno maso. Na koncu lahko dodamo muškatni orešček in limonino lupino. Dajemo v kozarce in ko se ohladi, zapremo. Druga poslušalka pa je povedala, kako narediti liker iz drena. 1 liter vode, 1,5 litra sadjevca, 5 dl 70 odstotnega alkohola, 3,5 kg svežega drena, 1 kg rjavega sladkorja, 1 žlička ekološke limone, 2 stroka cimeta, 1 strok vanilije, 1 zavitek vanilijeva sladkorja. To damo v večji kozarec in pustimo na toplem dobre 4 tedne. Precedimo skozi cedilo in gazo. Posebej zavremo vodo, dodamo začimbe in sladkor, ohladimo in pustimo stati 12 ur. Tako dodamo žganju, premešamo in pustimo stati še 3 ure, nato ga natočimo v čiste steklenice.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je sestro Nikolino prosila za recept za dobre kekse, iz krhkega testa, ki se ga valja. V ½ kg moke dodamo ½ pecilnega praška in nato še 25 dag masla, ki ga z rokami čim bolje zdrobtinimo. Dodamo še 25 dag sladkorja v prahu, naribano limonino lupino, 2 jajci (ali pa 1 jajce in 2 rumenjaka), po želji še kakšno žlico smetane, mleka ali ruma. Testo ne sme biti trdo niti premehko, ampak fino. Postrgamo posodo, pokrijemo s pokrovko ali alu folijo in damo počivati na hladno (v shrambo ali hladilnik) vsaj za eno uro. Ko se testo odpočije, je tudi bolj prožno in ga lažje valjamo. Debelina naj bo 3 mm, izkrožimo oblike, kot jih želimo, odlagamo na peki papir, malo pomažemo z jajcem (ali samo z beljakom) in potresemo (z narezanimi lešniki, orehi, mandlji ...) in spečemo. Za boljši okus v testo, med moko zamešamo tudi 5 dag zmletih orehov ali lešnikov. Če želimo, piškote lahko tudi sestavimo, vmes namažemo marmelado ali kakšen lešnikov namaz. Odlagamo jih na ravno površino.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je sestro Nikolino prosila za recept za dobre kekse, iz krhkega testa, ki se ga valja. V ½ kg moke dodamo ½ pecilnega praška in nato še 25 dag masla, ki ga z rokami čim bolje zdrobtinimo. Dodamo še 25 dag sladkorja v prahu, naribano limonino lupino, 2 jajci (ali pa 1 jajce in 2 rumenjaka), po želji še kakšno žlico smetane, mleka ali ruma. Testo ne sme biti trdo niti premehko, ampak fino. Postrgamo posodo, pokrijemo s pokrovko ali alu folijo in damo počivati na hladno (v shrambo ali hladilnik) vsaj za eno uro. Ko se testo odpočije, je tudi bolj prožno in ga lažje valjamo. Debelina naj bo 3 mm, izkrožimo oblike, kot jih želimo, odlagamo na peki papir, malo pomažemo z jajcem (ali samo z beljakom) in potresemo (z narezanimi lešniki, orehi, mandlji ...) in spečemo. Za boljši okus v testo, med moko zamešamo tudi 5 dag zmletih orehov ali lešnikov. Če želimo, piškote lahko tudi sestavimo, vmes namažemo marmelado ali kakšen lešnikov namaz. Odlagamo jih na ravno površino.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Po elektronski pošti se je oglasila tudi poslušalka, ki bi rada shranila nekaj jagod. Namesto marmelade bi jih rada termično obdelala ... Sestra Nikolina iz jagod dela marmelado, nepredelane pa shranjuje tudi v skrinji in jih uporablja za razne sladice. Še boljše pa je, da se jih zmiksa, doda še kakšno kapljo limone in jih uporabi za sladoled, k pudingu ali sladice na žlico. Še ena možnost pa je jagodni sok, ki pa ga moramo sladkati, segreti do 90 °C in dobro zapreti v kozarčke.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Po elektronski pošti se je oglasila tudi poslušalka, ki bi rada shranila nekaj jagod. Namesto marmelade bi jih rada termično obdelala ... Sestra Nikolina iz jagod dela marmelado, nepredelane pa shranjuje tudi v skrinji in jih uporablja za razne sladice. Še boljše pa je, da se jih zmiksa, doda še kakšno kapljo limone in jih uporabi za sladoled, k pudingu ali sladice na žlico. Še ena možnost pa je jagodni sok, ki pa ga moramo sladkati, segreti do 90 °C in dobro zapreti v kozarčke.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalko zanima, kako lahko uporabi pečenega lososa, ki ji je ostal od včerajšnjega kosila. Sestra Nikolina pravi, da ga lahko uporabi v marinadi za solato, lahko pa naredi tudi toplo omako (npr. česnovo). K tej omaki lahko doda smetano, paradižnikovo omako ali kečap, nožev vrh gorčice in pirine moke.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalko zanima, kako lahko uporabi pečenega lososa, ki ji je ostal od včerajšnjega kosila. Sestra Nikolina pravi, da ga lahko uporabi v marinadi za solato, lahko pa naredi tudi toplo omako (npr. česnovo). K tej omaki lahko doda smetano, paradižnikovo omako ali kečap, nožev vrh gorčice in pirine moke.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Na sestro Nikolino se je obrnila poslušalka, ki je dobila večjo količino rdeče redkvice in jo zanima, na kakšen način bi jo lahko uporabila. Sestra ji je svetovala, naj jo tanko nariba na lističe in doda k zeleni solati ali pa ji doda samo malo marinade ali pa jogurtov preliv in bo dobila hladno solato.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Na sestro Nikolino se je obrnila poslušalka, ki je dobila večjo količino rdeče redkvice in jo zanima, na kakšen način bi jo lahko uporabila. Sestra ji je svetovala, naj jo tanko nariba na lističe in doda k zeleni solati ali pa ji doda samo malo marinade ali pa jogurtov preliv in bo dobila hladno solato.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je kupila preveč masla. Nameravala je peči pecivo za praznovanje, ampak zdaj to maslo je ostalo. Ga lahko da v skrinjo, jo zanima. Sestra Nikolina pravi, da seveda lahko. Priporoča ji tudi, da ga razdeli na količine, kot so v receptih za pecivo oziroma piškote. Ko bo maslo potrebovala, ga večer prej da v hladilnik ali v shrambo. Tako dejansko lahko maslo kupimo na zalogo in ga imamo vedno na dosegu.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je kupila preveč masla. Nameravala je peči pecivo za praznovanje, ampak zdaj to maslo je ostalo. Ga lahko da v skrinjo, jo zanima. Sestra Nikolina pravi, da seveda lahko. Priporoča ji tudi, da ga razdeli na količine, kot so v receptih za pecivo oziroma piškote. Ko bo maslo potrebovala, ga večer prej da v hladilnik ali v shrambo. Tako dejansko lahko maslo kupimo na zalogo in ga imamo vedno na dosegu.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalko je zanimalo, kako dolgo naj kuha hrenovke, ali jih lahko zamrzne in kako dolgo jih kuha v tem primeru in do kdaj je potrebno uporabiti tiste hrenovke, ki jih v trgovini prodajajo po zelo znižani ceni, tudi za polovico ceneje. Sestra Nikolina pravi, da priprava hrenovk ni nič težkega, a po drugi strani moramo biti skrbni oz. pazljivi. Hranimo jih na hladnem, kuhajo naj mirno približno 8 minut, saj rade počijo. Čas kuhanja pa je odvisen od vrste in debeline hrenovk. Zamrznjenih hrenovk ni treba odtajevati, ampak jih zmrznjene damo v vodo, počakamo do vrenja in nato jih kuhamo 8 do 10 minut. Sestra Nikolina še svetuje, da jih pripravljamo sproti, pogrevanje odsvetuje. Pritrdila je poslušalcu Jožetu, ki je vprašal, če je dobro hrenovko prepikati, da ne bi počila med kuhanjem. To svetuje tudi, če bomo hrenovke spekli. Za ta primer hrenovke lahko tudi zarežemo z nožem. Popečemo jih pokrito, najprej na eni strani, nato še na drugi. Lahko pa jih narežemo na krajše dele, vsak del na koncu malo zarežemo in spečemo.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalko je zanimalo, kako dolgo naj kuha hrenovke, ali jih lahko zamrzne in kako dolgo jih kuha v tem primeru in do kdaj je potrebno uporabiti tiste hrenovke, ki jih v trgovini prodajajo po zelo znižani ceni, tudi za polovico ceneje. Sestra Nikolina pravi, da priprava hrenovk ni nič težkega, a po drugi strani moramo biti skrbni oz. pazljivi. Hranimo jih na hladnem, kuhajo naj mirno približno 8 minut, saj rade počijo. Čas kuhanja pa je odvisen od vrste in debeline hrenovk. Zamrznjenih hrenovk ni treba odtajevati, ampak jih zmrznjene damo v vodo, počakamo do vrenja in nato jih kuhamo 8 do 10 minut. Sestra Nikolina še svetuje, da jih pripravljamo sproti, pogrevanje odsvetuje. Pritrdila je poslušalcu Jožetu, ki je vprašal, če je dobro hrenovko prepikati, da ne bi počila med kuhanjem. To svetuje tudi, če bomo hrenovke spekli. Za ta primer hrenovke lahko tudi zarežemo z nožem. Popečemo jih pokrito, najprej na eni strani, nato še na drugi. Lahko pa jih narežemo na krajše dele, vsak del na koncu malo zarežemo in spečemo.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Kje vse lahko v kuhinji uporabljamo svinjsko mast, je zanimalo našega poslušalca. Sestra Nikolina pravi, da jo lahko uporabimo vsepovsod: na svinjski masi lahki cvremo, pražimo, opečemo meso … Jedi bodo imele drugačen, za mnoge boljši okus. Mast odmerjamo po žlicah, ne v velikih količinah. Svinjsko salo pa uporabljamo tudi za piškote, tudi za valjane kekse, mašinske - strojne piškote. Salo je odlično tudi za mazanje modelov ...
Kuhajmo s sestro Nikolino
Kje vse lahko v kuhinji uporabljamo svinjsko mast, je zanimalo našega poslušalca. Sestra Nikolina pravi, da jo lahko uporabimo vsepovsod: na svinjski masi lahki cvremo, pražimo, opečemo meso … Jedi bodo imele drugačen, za mnoge boljši okus. Mast odmerjamo po žlicah, ne v velikih količinah. Svinjsko salo pa uporabljamo tudi za piškote, tudi za valjane kekse, mašinske - strojne piškote. Salo je odlično tudi za mazanje modelov ...
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka bi rada pripravila sočno krompirjevo solato, da bi tako porabila meso, ki je ostalo od prazničnega kosila. Sestra Nikolina ji je svetovala, naj skuha krompir v olupkih, ga čim bolj vročega olupi, tanko nareže in takoj zabeli z oljem. Malo naj premeša in pokrije, da se olje vsrka v krompir in ga tako zmehča. Posebej naj pripravi marinado (kis, sol in poper), k tej solati doda tudi narezano čebulo in narezane kisle kumarice. Vse skupaj naj premeša in pusti, da se solata marinira, da se okusi premešajo med seboj. Lahko jo naredi tudi z jogurtnim prelivom: lonček jogurta, 2 žlici smetane, limonin sok, malo kisa, žličko majoneze ali gorčice. Tak preliv lahko uporabi za marsikatero kuhano solato, bodisi iz testenin, riža ali kaše.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka bi rada pripravila sočno krompirjevo solato, da bi tako porabila meso, ki je ostalo od prazničnega kosila. Sestra Nikolina ji je svetovala, naj skuha krompir v olupkih, ga čim bolj vročega olupi, tanko nareže in takoj zabeli z oljem. Malo naj premeša in pokrije, da se olje vsrka v krompir in ga tako zmehča. Posebej naj pripravi marinado (kis, sol in poper), k tej solati doda tudi narezano čebulo in narezane kisle kumarice. Vse skupaj naj premeša in pusti, da se solata marinira, da se okusi premešajo med seboj. Lahko jo naredi tudi z jogurtnim prelivom: lonček jogurta, 2 žlici smetane, limonin sok, malo kisa, žličko majoneze ali gorčice. Tak preliv lahko uporabi za marsikatero kuhano solato, bodisi iz testenin, riža ali kaše.
Slovencem po svetu in domovini
Prireditve pod naslovom Dobrodošli doma 2025 se v tem tednu nadaljujejo. V Gledališki dvorani Gimnazije Nova Gorica bo nocoj predstava Teatra Na rampi z avstrijske Koroške, in sicer Ljudski demokratični cirkus Sakešvili. To je zelo iskrivo in duhovito besedilo, za katerega je Rok Vilčnik leta 2016 prejel Grumovo nagrado za najboljše dramsko besedilo. V galeriji ARS v Gorici bodo jutri za štirinajst dni na ogled postavili razstavi Razmejitev brez omejitev in Narava in mir. Pri prvi bodo razstavljene slike, ki so jih ustvarili slovenski umetniki iz sveta in domovine na letošnji likovni koloniji na Mostu na Soči, z drugo pa se predstavlja umetnica Irena Hribar Schmidt iz Kanade. Dobrodošli doma 2025 se bo sklenil v četrtek v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici z Argentinskim večerom, ki bo praznik povezovanja slovenske in argentinske kulture ob 80-letnici odhoda povojnih Slovencev iz domovine. Nastopili bodo: Folklorna skupina Pristava, Maturanti iz Argentine RAST 54, Gledališka skupina Slovenska vas ter glasbena skupina La Zorka.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 01. julij 2025 ob 05-ih
Pogovor o
V prazničnem Pogovoru o smo gostili nekdanjega predsednika državnega sveta in aktualnega predsednika Lovske zveze Slovenije Alojza Kovšco. Z njim smo se pogovarjali o razdeljeni slovenski politiki, novih strankah, vojnih območjih, naši vlogi v EU in svetu, pa tudi o napadih medvedov.
Naš gost
Prof. dr. Marija Strojnik (Scholl) razvija tehnike optičnega inženiringa, vključno z infrardečimi in interferometričnimi metodami v podporo rešitvam različnih izzivov. Eden izmed teh je predlog za iskanje planetov zunaj našega sončnega sistema. Je prva ženska, ki je doktorirala na Fakulteti za optično znanost Univerze v Arizoni. Magistrirala je iz fizike, optike in inženiringa. Je častna članica več organizacij, od letos tudi Inženirske akademije Slovenije. Prejela je nagrado za zasnovo, implementacijo in demonstracijo avtonomne tehnike za inteligentno optično navigacijo, ki je bila prvič uporabljena pri Nasini misiji na Saturn. Letos je prejela Richardsonove medalje za inženirske dosežke ameriškega optičnega društva. Bila je urednica znanstvenih revij. Je članica Mehiške akademije znanosti in umetnosti ter zaslužna mehiška narodna znanstvenica.
Sol in luč
Eden največjih slovenskih psihologov, dr. Anton Trstenjak, je svojo zadnjo knjigo posvetil vprašanju temeljnih značilnosti slovenskega naroda, ki se je ohranjal skozi stoletja s kvaliteto.
»S to svojo knjigo gledam v slovensko preteklost, da bi zanesljiveje upali v prihodnost,« je zapisal v uvodu. Letos mineva trideset let od izzida knjige, zato smo se odločili, da vnovič prisluhnemo oddaji v kateri boste slišali tudi avtorja samega, ko je v pogovoru za Radio Ognjišče med drugim govoril prav o tej knjigi.
Kulturni utrinki
Slovenski etnografski muzej je na Krakovskem nasipu v Ljubljani pripravil gostujočo razstavo z naslovom Podobe naroda na razglednicah Maksima Gasparija. Razstava, ki bo na ogled do konca julija, prikazuje izbor izjemne zbirke Gasparijevih razglednic. Mestna galerija Nova Gorica pa vabi v petek, 4. julija na odprtje razstave Vladimirja Makuca ob 100 letnici njegovega rojstva.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Zakladi naše dediščine
Radomira Antič ustvarja šopke iz naravnega suhega cvetja, prihaja iz Brežic. Njeni izdelki so prepoznavni po certifikatu Obrtne zbornice Slovenije. Navdih sta ji bili tudi mama in stara mama, je samoukinja, z ustvarjanjem šopkov je začela že kot študentka.
Svetovalnica
Naša gostja je bila Miša Pušenjak, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor, ki je pregovorila o julijskih izzivih vrtnarjenja.