Ni meje za dobre ideje
Aleksandra Koprivnikar iz Zadruge Jarina, ki že več kot dvajset let povezuje slovenske kmete, šole in vrtce, je v sklopu blagovne znamke Sita Ula predstavila njihov nov produkt, liofilizirane juhe. Postopek, ki ga je v začetku dvajsetega stoletja razvil Jacques-Arsène d’Arsonval, je med drugo svetovno vojno omogočil shranjevanje življenjsko pomembnih zdravil brez hlajenja. V šestdesetih letih ga je NASA uporabila za pripravo hrane za astronavte. Od tam je tehnologija hitro našla pot v živilsko industrijo. Danes je vse bolj priljubljena, ker v primerjavi z mnogimi drugimi metodami bolje ohranja koristne snovi v živilih.
Ni meje za dobre ideje
Aleksandra Koprivnikar iz Zadruge Jarina, ki že več kot dvajset let povezuje slovenske kmete, šole in vrtce, je v sklopu blagovne znamke Sita Ula predstavila njihov nov produkt, liofilizirane juhe. Postopek, ki ga je v začetku dvajsetega stoletja razvil Jacques-Arsène d’Arsonval, je med drugo svetovno vojno omogočil shranjevanje življenjsko pomembnih zdravil brez hlajenja. V šestdesetih letih ga je NASA uporabila za pripravo hrane za astronavte. Od tam je tehnologija hitro našla pot v živilsko industrijo. Danes je vse bolj priljubljena, ker v primerjavi z mnogimi drugimi metodami bolje ohranja koristne snovi v živilih.
Ni meje za dobre ideje
Prejemnik naziva Inovativni kmet 2025 Aleš Čadež je opisal inovacijo ročnega in traktorskega sadilca za papirnate verižne lončke. Kot najboljšega v konkurenci so ga prepoznali pri Zvezi podeželske mladine Slovenije in Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Bil je tudi gost podkasta RAST in Kmetijske oddaje.
Ni meje za dobre ideje
Prejemnik naziva Inovativni kmet 2025 Aleš Čadež je opisal inovacijo ročnega in traktorskega sadilca za papirnate verižne lončke. Kot najboljšega v konkurenci so ga prepoznali pri Zvezi podeželske mladine Slovenije in Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Bil je tudi gost podkasta RAST in Kmetijske oddaje.
Ni meje za dobre ideje
V Beli krajini smo se srečali z menedžerko leta 2023, Marto Kelvišar, direktorico črnomaljske družbe Adria Dom. Kot poslovna voditeljica pri obljubah pritiska na zavoro in pri dejanjih dodaja plin. Poslovna zgodba montažnih oziroma mobilnih domov , ki jo s sodelavci piše, je navdihujoča.
Ni meje za dobre ideje
V Beli krajini smo se srečali z menedžerko leta 2023, Marto Kelvišar, direktorico črnomaljske družbe Adria Dom. Kot poslovna voditeljica pri obljubah pritiska na zavoro in pri dejanjih dodaja plin. Poslovna zgodba montažnih oziroma mobilnih domov , ki jo s sodelavci piše, je navdihujoča.
Ni meje za dobre ideje
V sklopu enaintridesetega festivala znanosti je bil med govorniki tudi dr. Dan Podjed. Govoril je kako v času umetne inteligence in digitalne preobrazbe ohraniti človečnost. Šola ima poleg ohranjanja znanja namen tudi ohraniti človečnost. Za slednje pa je nujno druženje iz oči v oči.
Ni meje za dobre ideje
V sklopu enaintridesetega festivala znanosti je bil med govorniki tudi dr. Dan Podjed. Govoril je kako v času umetne inteligence in digitalne preobrazbe ohraniti človečnost. Šola ima poleg ohranjanja znanja namen tudi ohraniti človečnost. Za slednje pa je nujno druženje iz oči v oči.
Ni meje za dobre ideje
Podjetje Kamčič je družinsko podjetje z 40 letno tradicijo razvoja, proizvodnje, montaže in testiranja zahtevnejše laboratorijske in procesne opreme. Z izdelki, rešitvami in uslugami so prisotni v vseh panogah industrije, kjer se uporabljajo aplikacije z natančnim krmiljenjem temperature, relativne zračne vlage, tlaka, vakuuma ali koncentracije plinov. Pogovarjali smo se z direktorjem Gorazdom Kambičem.
Ni meje za dobre ideje
Podjetje Kamčič je družinsko podjetje z 40 letno tradicijo razvoja, proizvodnje, montaže in testiranja zahtevnejše laboratorijske in procesne opreme. Z izdelki, rešitvami in uslugami so prisotni v vseh panogah industrije, kjer se uporabljajo aplikacije z natančnim krmiljenjem temperature, relativne zračne vlage, tlaka, vakuuma ali koncentracije plinov. Pogovarjali smo se z direktorjem Gorazdom Kambičem.
Ni meje za dobre ideje
Konec septembra se je na Centru za energetsko učinkovitost Inštituta Jožef Štefan odvil drugi seminar z naslovom »Uporaba tehnologije geografskih informacijskih sistemov za energetsko načrtovanje«. Blaž Lesnik se je pogovarjal z dr. Juretom Čižman z Inštituta Jožef Štefan in vodjo seminarja dr. Tomažem Šturmom.
Ni meje za dobre ideje
Konec septembra se je na Centru za energetsko učinkovitost Inštituta Jožef Štefan odvil drugi seminar z naslovom »Uporaba tehnologije geografskih informacijskih sistemov za energetsko načrtovanje«. Blaž Lesnik se je pogovarjal z dr. Juretom Čižman z Inštituta Jožef Štefan in vodjo seminarja dr. Tomažem Šturmom.
Ni meje za dobre ideje
V sklopu predstavitve nove številke revije Outsider, kjer med drugim predstavljajo tudi številne inovativnosti s področja arhitekturnega ustvarjanja, je pri Plečnikovi Trafiki na Vegovi, ozadje pogovora s tržaškim pražarjem predstavil Aleš Gabrijelčič.
Ni meje za dobre ideje
V sklopu predstavitve nove številke revije Outsider, kjer med drugim predstavljajo tudi številne inovativnosti s področja arhitekturnega ustvarjanja, je pri Plečnikovi Trafiki na Vegovi, ozadje pogovora s tržaškim pražarjem predstavil Aleš Gabrijelčič.
Ni meje za dobre ideje
Dr. Edvar Kobal je predsednik uprave slovenske znanstvene fundacije in direktor letos že 31. slovenskega festivala znanosti Iz narave v raziskovalni laboratorij.
Ni meje za dobre ideje
Dr. Edvar Kobal je predsednik uprave slovenske znanstvene fundacije in direktor letos že 31. slovenskega festivala znanosti Iz narave v raziskovalni laboratorij.

Slovencem po svetu in domovini
Zavod RS za zaposlovanje v sodelovanju z veleposlaništvom naše države v Buenos Airesu v Argentini v tem tednu pripravlja dogodke z naslovom Življenje in delo v Sloveniji. Predstaviti želijo priložnosti na slovenskem trgu dela ter s pomočjo celovitih in verodostojnih informacij omogočiti podporo pri morebitnem vključevanju v matično domovino, v delovno in življenjsko okolje v Sloveniji. Predstavili se bodo ugledni slovenski delodajalci in njihove potrebe s področja zdravstva in socialnega varstva, obiskovalci pa bodo imeli priložnost za osebno predstavitev in neposreden pogovor s sodelujočimi delodajalci. V Buenos Airesu bodo tri srečanja jutri popoldne po lokalnem času, v Mendozi pa to soboto v dopoldanskem času.
Globine
V moški družbi smo odprli vprašanje o tem, kako se moški pogovarjamo o življenju, smislu, dvomih, strahovih, izgubah... V družbi, kjer je moškost pogosto povezana z močjo, z željo po nadzoru po eni strani in po drugi zadržanostjo, smo se vprašali, kje in kdaj si moški dovolimo biti ranljivi. Kako je z iskrenimi pogovori v družbi ateistov in kakšen okvir dajejo moške skupine znotraj Cerkve? Z nami sta bila ateist Simon Rigač in jezuit p. Damjan Ristić. Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče!
Kmetijska oddaja
Z mag. Jožetom Moharjem smo se pogovarjali o zaskrbljujočem dogajanju na EU trgu krompirja in slišali, kaj je do zloma pripeljalo in kaj to pomeni za Slovenijo in naše pridelovalce.
Svetovalnica
Z dr. Leonido Zalokar, direktorico Strokovnega centra Planina za otroke in mladostnike, smo govorili o psihopatih, o njihovem vedenju in o tem, kako jih prepoznati. Naša gostja je namreč ena od ustanoviteljic Inštituta za preučevanje in raziskovanje psihopatije. Slišali smo, kakšni so izračuni, koliko je v Sloveniji otrok, ki stopajo po poti do psihopatskega vedenja in kaj je zanj značilno. Povedala je tudi, ali je sploh poskrbljeno za njihovo obravnavo.
Naš gost
Dr. Tatjana Avšič Županc je letošnja Zoisova nagrajenka za življenjsko delo in izjemno zanimiva sogovornica, zaljubljena v mikrobiologijo, zlasti virologijo. V oddaji Naš gost smo izvedeli veliko o njenem zanimivem delu, ki se vedno začne v naravi in nadaljuje v laboratoriju. Odgovorila je tudi na vprašanje, kako ravna ob zavedanju, da so virusi del našega življenja.
Kulturni utrinki
V Zavodu sv. Stanislava je že na ogled slikarska razstava z naslovom SLIKE akademskega slikarja, profesorja na Pedagoški fakulteti dr. Jurija Selana, ki je tudi nekdanji dijak Škofijske klasične gimnazije. Uradno odprtje bo v četrtek, 20. novembra, ob 18.00 v dvorani Matija Tomca. Razstavo so postavili ob godu sv. Stanislava in 120-letnici Zavoda sv. Stanislava.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalko je zanimalo, kaj dela narobe pri pripravi ajdovega kruha. Večkrat ga premeša in lepo vzhaja, ko pa ga damo v pečico, se sesede skorja, je lepo zapečena sredica, pa kot bi bila surova. Sestra Nikolina je svetovala, naj ajdovi moki doda še malo pšenične (krušne ali bele) ali pirine moke (razmerje 3 : 1). Ajdovo moko je treba popariti s slano vodo, da dobi kot en suhi žganec. V jamico strese še pšenično ali pirino moko, doda kvas in pusti da vzhaja. Nato meša, po žlicah še dodaja tekočino (voda, mleko, sirotka), doda še 2 žlici maščobe. Testo bo zelo lepljivo. Treba ga je temeljito pregnesti, da ga čim bolj obdelamo, da postane mehko. S pomočjo kartice testo postrga s sten posode, očisti še roke in čez skledo pokrije s prtom. Vzhaja do podvojene količine, nato ga lahko še enkrat pregnete (z mokrimi rokami bo bolje) ali pa ga že da v škatlast model – na dno damo peki papir. Če ga nalagamo v plasteh, lahko vmes potresemo grobo narezane orehe ali drugo zrnje. V modelu naj bo do polovice višine, saj znova vzhaja. Vmes segrejemo pečico, da bo vročina lepo zajela testo. Peče se približno 40 minut. V nadaljevanju je svoj recept za ajdov kruh z nami delila še ena poslušalka. Ta pa pripravlja kruh z dodatkom navadnega tekočega jogurta.
Zakladi naše dediščine
Afrodita Hebar Kljun že trideset let ustvarja s čipkami. Povedla bo, kako se je srečala z njo in zakaj jo še vedno navdihuje. Vključena je tudi v Združenje slovenskih klekljaric. Njegovo osnovno poslanstvo je ohranjanje čipkarstva, širjenje znanja in spodbujanje razvoja na tem področju. S tem namenom organiziramo razstave, klekljarske natečaje in izdajamo klekljarsko revijo Čipkarski bilten.