Čaka nas reguliran dvig cen v smislu socialistične ekonomije
Že v svoji kolumni zadnji kolumni – Ukrepi Golobove vlade kot počasno kuhanje žabe sem napovedal, kaj nas čaka pod to vlado, mediji pa ji bodo suportiral.
V preteklih dneh in tednih smo v medijih poslušali bombastične napovedi, kako vlada dela in sprejema ukrepe za boj proti draginji. Super!
Ceno elektrike bo vlada zaustavila za visoko tarifi 0,118 evra, za nizko tarifo na 0,082 evra in za enotno tarifo na 0,098 evra. Superheroji bodo s tem znižali ali zaustavili inflacijo. V medijih pa o tem oh in sploh samo superativi. Vlada končno dela s polno paro …
Tako je svoj komentar za spletni portal Domovina.je začel dr. Štefan Šumah.
25. 7. 2022
Čaka nas reguliran dvig cen v smislu socialistične ekonomije
Že v svoji kolumni zadnji kolumni – Ukrepi Golobove vlade kot počasno kuhanje žabe sem napovedal, kaj nas čaka pod to vlado, mediji pa ji bodo suportiral.
V preteklih dneh in tednih smo v medijih poslušali bombastične napovedi, kako vlada dela in sprejema ukrepe za boj proti draginji. Super!
Ceno elektrike bo vlada zaustavila za visoko tarifi 0,118 evra, za nizko tarifo na 0,082 evra in za enotno tarifo na 0,098 evra. Superheroji bodo s tem znižali ali zaustavili inflacijo. V medijih pa o tem oh in sploh samo superativi. Vlada končno dela s polno paro …
Tako je svoj komentar za spletni portal Domovina.je začel dr. Štefan Šumah.
VEČ ...|25. 7. 2022
Čaka nas reguliran dvig cen v smislu socialistične ekonomije
Že v svoji kolumni zadnji kolumni – Ukrepi Golobove vlade kot počasno kuhanje žabe sem napovedal, kaj nas čaka pod to vlado, mediji pa ji bodo suportiral.
V preteklih dneh in tednih smo v medijih poslušali bombastične napovedi, kako vlada dela in sprejema ukrepe za boj proti draginji. Super!
Ceno elektrike bo vlada zaustavila za visoko tarifi 0,118 evra, za nizko tarifo na 0,082 evra in za enotno tarifo na 0,098 evra. Superheroji bodo s tem znižali ali zaustavili inflacijo. V medijih pa o tem oh in sploh samo superativi. Vlada končno dela s polno paro …
Tako je svoj komentar za spletni portal Domovina.je začel dr. Štefan Šumah.
Komentar Domovina.je
VEČ ...|31. 3. 2025
Aljuš Pertinač: Špetir v golobnjaku
Tokrat avtor osvetljuje delovanje ključnih političnih akterjev v Sloveniji. Razpravljamo o njihovih motivih, izzivih in vplivu na družbo, pri čemer ne skopari z analizo in kritičnim razmislekom. Prisluhnite, kako Aljuš Pertinač razkriva ozadja in razpravlja o tem, kaj to pomeni za prihodnost naše države.
Komentar Domovina.je
Aljuš Pertinač: Špetir v golobnjaku
Tokrat avtor osvetljuje delovanje ključnih političnih akterjev v Sloveniji. Razpravljamo o njihovih motivih, izzivih in vplivu na družbo, pri čemer ne skopari z analizo in kritičnim razmislekom. Prisluhnite, kako Aljuš Pertinač razkriva ozadja in razpravlja o tem, kaj to pomeni za prihodnost naše države.
VEČ ...|31. 3. 2025
Komentar Domovina.je
VEČ ...|19. 3. 2025
Erika Ašič: Sobodajalci, ki ne smejo oddajati sob, in zdravniki, ki ne smejo zdraviti
V tokratnem komentarju avtorica razmišlja, da v Sloveniji potekata trenutno vsaj dve pomembni stvari, ki kažeta na usmerjenost vladajoče koalicije, ki bi nas morali skrbeti. Gre za področji Zdravstva in turizma.
Komentar Domovina.je
Erika Ašič: Sobodajalci, ki ne smejo oddajati sob, in zdravniki, ki ne smejo zdraviti
V tokratnem komentarju avtorica razmišlja, da v Sloveniji potekata trenutno vsaj dve pomembni stvari, ki kažeta na usmerjenost vladajoče koalicije, ki bi nas morali skrbeti. Gre za področji Zdravstva in turizma.
VEČ ...|19. 3. 2025
Komentar Domovina.je
VEČ ...|17. 3. 2025
Dr. Andrej Fink: Ali hočemo varnost?
Komentar na portalu Domovina.je je tokrat prispeval dr. Andrej Fink. Sprašuje se ali si želimo varnost. Med drugim je zapisal: »Nevarnosti so pred vrati in so otipljiva stvarnost. Vse evropske države jih vidijo. Samo pri nas v Sloveniji smo tako nespametni, da nočemo razumeti odvračalnega pomena razumnega oboroževanja in se odpovedujemo legitimni obrambi pod lažno pretvezo, da dajemo prednost znanosti, kulturi, zdravju, šolstvu, takemu in drugačnemu blagostanju.«
Komentar Domovina.je
Dr. Andrej Fink: Ali hočemo varnost?
Komentar na portalu Domovina.je je tokrat prispeval dr. Andrej Fink. Sprašuje se ali si želimo varnost. Med drugim je zapisal: »Nevarnosti so pred vrati in so otipljiva stvarnost. Vse evropske države jih vidijo. Samo pri nas v Sloveniji smo tako nespametni, da nočemo razumeti odvračalnega pomena razumnega oboroževanja in se odpovedujemo legitimni obrambi pod lažno pretvezo, da dajemo prednost znanosti, kulturi, zdravju, šolstvu, takemu in drugačnemu blagostanju.«
VEČ ...|17. 3. 2025
Komentar Domovina.je
VEČ ...|12. 3. 2025
Nenad Glücks: Izigravali smo ZDA, zdaj še Evropsko unijo
Potem ko je dal ameriški predsednik Donald Trump evropskim državam jasno vedeti, da ne morejo več računati na varnostni dežnik ZDA pred agresivno Putinovo Rusijo, je na ravni Evropske unije prišlo ne le do hitre streznitve, pač pa do velikopoteznih načrtov za vlaganje v evropsko obrambo. Žal v Sloveniji do streznitve še ni prišlo.
Tako je svoj komentar začel Nenad Glücks. Celotno besedilo si lahko preberete tudi Domovina.je.
Komentar Domovina.je
Nenad Glücks: Izigravali smo ZDA, zdaj še Evropsko unijo
Potem ko je dal ameriški predsednik Donald Trump evropskim državam jasno vedeti, da ne morejo več računati na varnostni dežnik ZDA pred agresivno Putinovo Rusijo, je na ravni Evropske unije prišlo ne le do hitre streznitve, pač pa do velikopoteznih načrtov za vlaganje v evropsko obrambo. Žal v Sloveniji do streznitve še ni prišlo.
Tako je svoj komentar začel Nenad Glücks. Celotno besedilo si lahko preberete tudi Domovina.je.
VEČ ...|12. 3. 2025
Komentar Domovina.je
VEČ ...|10. 3. 2025
Andrej Tomelj: Izbrisani
Avtor razkriva zgodovino izbrisov, ki so se dogajali v različnih obdobjih in pod različnimi oblastniki. Zakaj smo iz kolektivnega spomina izbrisali pomembne dogodke in osebnosti? Kaj nam to pove o naši zgodovini in identiteti?
Slišali boste, kako so nam vladali Habsburžani in zakaj danes o tem ne najdemo skoraj nobenih obeležij. Odkrijte tudi zgodbe o izbrisanih vladarjih in preteklih obdobjih, ki so za vedno izginila iz naših spominov.
Prisluhnite razmišljanju Andreja Tomelja o tem, kdo je bil izbrisan, kdo namenoma pozabljen in zakaj. Ne zamudite te priložnosti, da bolje razumete našo preteklost in se poglobite v skrivnosti, ki so bile dolgo skrite pred našimi očmi.
Komentar Domovina.je
Andrej Tomelj: Izbrisani
Avtor razkriva zgodovino izbrisov, ki so se dogajali v različnih obdobjih in pod različnimi oblastniki. Zakaj smo iz kolektivnega spomina izbrisali pomembne dogodke in osebnosti? Kaj nam to pove o naši zgodovini in identiteti?
Slišali boste, kako so nam vladali Habsburžani in zakaj danes o tem ne najdemo skoraj nobenih obeležij. Odkrijte tudi zgodbe o izbrisanih vladarjih in preteklih obdobjih, ki so za vedno izginila iz naših spominov.
Prisluhnite razmišljanju Andreja Tomelja o tem, kdo je bil izbrisan, kdo namenoma pozabljen in zakaj. Ne zamudite te priložnosti, da bolje razumete našo preteklost in se poglobite v skrivnosti, ki so bile dolgo skrite pred našimi očmi.
VEČ ...|10. 3. 2025
Komentar Domovina.je
VEČ ...|5. 3. 2025
Erika Ašič: Dobri učitelji naj bodo pravilo in ne izjema
Brali smo komentar z naslovom Dobri učitelji naj bodo pravilo in ne izjema. V njem je avtorica razmišljala o razmerah v šolstvu. Meni, da sistem otroke ukaluplja in ne spodbuja razvoja njihovih talentov in sposobnosti. Le najboljše iz otrok znajo izvleči le nekateri učitelji, ki so prava redkost pa bi jih moralo biti čim več.
Komentar Domovina.je
Erika Ašič: Dobri učitelji naj bodo pravilo in ne izjema
Brali smo komentar z naslovom Dobri učitelji naj bodo pravilo in ne izjema. V njem je avtorica razmišljala o razmerah v šolstvu. Meni, da sistem otroke ukaluplja in ne spodbuja razvoja njihovih talentov in sposobnosti. Le najboljše iz otrok znajo izvleči le nekateri učitelji, ki so prava redkost pa bi jih moralo biti čim več.
VEČ ...|5. 3. 2025
Priporočamo
|
Aktualno
Komentar tedna
VEČ ...|28. 3. 2025
Helena Jaklitsch: Otrok kot tržno blago
Vsako leto se 25. marca spomnimo naših mam. Taka je navada v Sloveniji, v nekaterih drugih državah praznujejo dan mamic kakšen drug dan. V Argentini na primer na tretjo nedeljo v mesecu oktobru, na Švedskem konec maja. Ampak na koncu ni pomemben datum …
Naš gost
VEČ ...|29. 3. 2025
Paralimpijec Dejan Fabčič
Gostili smo uspešnega parašportnika, nosilca bronastega odličja s paralimpijskih iger v Parizu, zdravnika interne medicine, očeta, zborovskega pevca in srčnega sogovornika, ki z zgledi kaže, da so cilji, o katerih sanjamo, dosegljivi. Spoznajte Dejana Fabčiča.
Kmetijska oddaja
VEČ ...|30. 3. 2025
Dve pozitivni zgodbi žensk, ki sta ponosni na svoj stan in aktualna kmetijska problematika
Ob minulem materinskem prazniku smo pred mikrofon povabili tri sogovornice, vse so kmetice in to tudi s ponosom povedo. V tokratni Kmetijski oddaji smo prisluhnili dvema. Irena Orešnik, tudi ena od kandidatk za Slovenko leta in Eva Vrevc Jenko zatrjujeta, da je biti kmetica lepo in da, kakor se postaviš sam, tako te vidijo drugi! V zaključnem delu kmetijske oddaje smo nekaj minut namenili še aktualnemu in zelo vročemu dogajanju na področju kmetijstva, ki smo ga obravnavali v 7 epizodi podkasta RAST.
Spoznanje več, predsodek manj
VEČ ...|31. 3. 2025
Dr. Renato Podbersič in Romana Bider
Gosta sta bila zgodovinar dr. Renato Podbersič in ustanoviteljica Civilne pobude Vseposvojitev Romana Bider. Letos obeležujemo Leto spomina ob 80-letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev. To je bila tudi tema tokratne oddaje Spoznanje več predsodek manj.
Svetovalnica
VEČ ...|1. 4. 2025
Učenje branja
Dr. Nina Novak je učiteljica, magistrica in doktorica pedagoških znanosti, ki je imela kot otrok težave z usvajanjem bralnih veščin. To je nanjo tako vplivalo, da je skušala branje na čim bolj učinkovit in prijazen način približati mnogim generacijam. Zakaj in katere so metode, boste izvedeli v tokratni oddaji.
Večer za zakonce in družine
VEČ ...|1. 4. 2025
Paola in Walter Grudina - zgodba njunega odrešenja
Paola Bertolini Grudina, ilustratorka, ki je podobam iz Svetega pisma vdihnila življenje, in njen mož, Walter Grudina, prav tako ilustrator in grafični oblikovalec, sta se našla kot močno ranjena človeka. Nekaterih ran sta se zavedala - med njimi Walterjevega odraščanja brez očeta in matere v rejniških družinah - druge so bile globoke potlačene. Vse te travme pa so po letih zakona privrele na dan z vso silovitostjo. Najprej njegove, nato njene, ki so bile še veliko hujše in so trajale kar osem let njenega otroštva. Bog ju je po svoji in njuni medsebojni ljubezni odrešil in tako so tudi ilustracije, ki prikazujejo zgodovino odrešenja, neke vrste sad njunega odrešenja. Če je Paola v šestih dneh joka in neskončne bolečine, ko je travma prišla na dan z možem ob sebi stala pred vrati pekla, je potem v zadnjih šestih dneh življenja, potem ko se je kar devet let borila z rakom, skupaj z možem stala pred vrati nebes. Izpolnila se ji je želja, da je umrla v njegovem oblemu. Njunemu globokemu pričevanju ste lahko prisluhnili v tokratni oddaji.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
VEČ ...|1. 4. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 1. 4.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
VEČ ...|1. 4. 2025
Spomin na Vauhnika, Golca in Požarja
Ena najbolj skrivnostnih slovenskih osebnosti sredine 20. stoletja je Vladimir Vauhnik. Včeraj je minilo 70 let od njegove smrti v Buenos Airesu v Argentini. Med prvo svetovno vojno je služil v slovitem 17. pehotnem polku, nato se je kot Maistrov borec boril za severno mejo. Bil je vojaški ataše in obveščevalec, ima tudi vzdevek »slovenski James Bond«. Njegovo življenjsko zgodbo bodo jutri zvečer predstavili v Parku vojaške zgodovine v Pivki, in sicer publicist in raziskovalec Ivo Jevnikar, Vauhnikova nečakinja in pranečak Štefka Mikluš in Viktor Vauhnik. V petek pa se bodo v Rižarni v Trstu s položitvijo cvetja in molitvijo pred krajem, kjer je stal krematorij, spomnili tudi Vauhnikovega pomembnega sodelavca Jožeta Golca in njegovega kurirja Rafaela Požarja, ki sta delovala v korist zahodnih zaveznikov. Čeprav sta bila aretirana jeseni 1944, so ju nacisti umorili in sežgali v tržaški Rižarni 4. aprila 1945 kot zadnja člana njune nekomunistične protinacistične skupine.