Pomen družine in vloga starejših

Murskosoboški škof msgr. dr. Peter Štumpf je govoril tudi o vztrajnost zakoncev in neprecenljivi povezavi med starejšimi in otroki.

Peter Štumpf

duhovnost družina starejši vztrajnost zakonci

31. 12. 2023
Pomen družine in vloga starejših

Murskosoboški škof msgr. dr. Peter Štumpf je govoril tudi o vztrajnost zakoncev in neprecenljivi povezavi med starejšimi in otroki.

Peter Štumpf

VEČ ...|31. 12. 2023
Pomen družine in vloga starejših

Murskosoboški škof msgr. dr. Peter Štumpf je govoril tudi o vztrajnost zakoncev in neprecenljivi povezavi med starejšimi in otroki.

Peter Štumpf

duhovnostdružinastarejšivztrajnostzakonci

Duhovni nagovor

VEČ ...|31. 5. 2025
7. velikonočna nedelja

Nagovor je pripravil upokojeni ljubljanski nadškof msgr. dr. Anton Stres.

7. velikonočna nedelja

Nagovor je pripravil upokojeni ljubljanski nadškof msgr. dr. Anton Stres.

duhovnost

Duhovni nagovor

7. velikonočna nedelja

Nagovor je pripravil upokojeni ljubljanski nadškof msgr. dr. Anton Stres.

VEČ ...|31. 5. 2025
7. velikonočna nedelja

Nagovor je pripravil upokojeni ljubljanski nadškof msgr. dr. Anton Stres.

Anton Stres

duhovnost

Duhovni nagovor

VEČ ...|29. 5. 2025
Vnebohod

Nagovor ljubljanskega nadškofa ob prazniku vnebohoda.

Vnebohod

Nagovor ljubljanskega nadškofa ob prazniku vnebohoda.

duhovnost

Duhovni nagovor

Vnebohod

Nagovor ljubljanskega nadškofa ob prazniku vnebohoda.

VEČ ...|29. 5. 2025
Vnebohod

Nagovor ljubljanskega nadškofa ob prazniku vnebohoda.

Stanislav Zore

duhovnost

Duhovni nagovor

VEČ ...|24. 5. 2025
6. velikonočna nedelja

Mir vam zapuščam, svoj mir vam dajem. Vaše srce naj se ne vznemirja in ne plaši. (Jn 14,27)

Duhovni nagovor je pripravil ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore.

6. velikonočna nedelja

Mir vam zapuščam, svoj mir vam dajem. Vaše srce naj se ne vznemirja in ne plaši. (Jn 14,27)

Duhovni nagovor je pripravil ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore.

duhovnost

Duhovni nagovor

6. velikonočna nedelja

Mir vam zapuščam, svoj mir vam dajem. Vaše srce naj se ne vznemirja in ne plaši. (Jn 14,27)

Duhovni nagovor je pripravil ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore.

VEČ ...|24. 5. 2025
6. velikonočna nedelja

Mir vam zapuščam, svoj mir vam dajem. Vaše srce naj se ne vznemirja in ne plaši. (Jn 14,27)

Duhovni nagovor je pripravil ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore.

Stanislav Zore

duhovnost

Duhovni nagovor

VEČ ...|17. 5. 2025
5. velikonočna nedelja

Tokratni nagovor je pripravil ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore.

5. velikonočna nedelja

Tokratni nagovor je pripravil ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore.

duhovnost

Duhovni nagovor

5. velikonočna nedelja

Tokratni nagovor je pripravil ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore.

VEČ ...|17. 5. 2025
5. velikonočna nedelja

Tokratni nagovor je pripravil ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore.

Stanislav Zore

duhovnost

Duhovni nagovor

VEČ ...|10. 5. 2025
4. velikonočna nedelja

Vabljeni k poslušanju duhovnega nagovora na 4. velikonočno nedeljo. 

4. velikonočna nedelja

Vabljeni k poslušanju duhovnega nagovora na 4. velikonočno nedeljo. 

duhovnost

Duhovni nagovor

4. velikonočna nedelja

Vabljeni k poslušanju duhovnega nagovora na 4. velikonočno nedeljo. 

VEČ ...|10. 5. 2025
4. velikonočna nedelja

Vabljeni k poslušanju duhovnega nagovora na 4. velikonočno nedeljo. 

Radio Ognjišče

duhovnost

Duhovni nagovor

VEČ ...|3. 5. 2025
3. velikonočna nedelja

»Simon, Janezov sin, ali me ljubiš bolj kakor tile?« Rekel mu je: »Da, Gospod, ti veš, da te imam rad.« (Jn 21,15)

Duhovni nagovor je pripravil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore.

3. velikonočna nedelja

»Simon, Janezov sin, ali me ljubiš bolj kakor tile?« Rekel mu je: »Da, Gospod, ti veš, da te imam rad.« (Jn 21,15)

Duhovni nagovor je pripravil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore.

duhovnost

Duhovni nagovor

3. velikonočna nedelja

»Simon, Janezov sin, ali me ljubiš bolj kakor tile?« Rekel mu je: »Da, Gospod, ti veš, da te imam rad.« (Jn 21,15)

Duhovni nagovor je pripravil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore.

VEČ ...|3. 5. 2025
3. velikonočna nedelja

»Simon, Janezov sin, ali me ljubiš bolj kakor tile?« Rekel mu je: »Da, Gospod, ti veš, da te imam rad.« (Jn 21,15)

Duhovni nagovor je pripravil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore.

Stanislav Zore

duhovnost

Duhovni nagovor

VEČ ...|26. 4. 2025
Bela nedelja

Vabljeni k poslušanju duhovnega nagovora na belo nedeljo. 

Bela nedelja

Vabljeni k poslušanju duhovnega nagovora na belo nedeljo. 

duhovnost

Duhovni nagovor

Bela nedelja

Vabljeni k poslušanju duhovnega nagovora na belo nedeljo. 

VEČ ...|26. 4. 2025
Bela nedelja

Vabljeni k poslušanju duhovnega nagovora na belo nedeljo. 

Radio Ognjišče

duhovnost

Duhovni nagovor

VEČ ...|19. 4. 2025
Velika noč

“Aleluja. Naše velikonočno jagnje, Kristus, je bilo darovano, zato obhajamo praznik v Gospodu. Aleluja.”

Duhovni nagovor je pripravil celjski škof msgr. Stanislav Lipovšek.

Velika noč

“Aleluja. Naše velikonočno jagnje, Kristus, je bilo darovano, zato obhajamo praznik v Gospodu. Aleluja.”

Duhovni nagovor je pripravil celjski škof msgr. Stanislav Lipovšek.

duhovnost

Duhovni nagovor

Velika noč

“Aleluja. Naše velikonočno jagnje, Kristus, je bilo darovano, zato obhajamo praznik v Gospodu. Aleluja.”

Duhovni nagovor je pripravil celjski škof msgr. Stanislav Lipovšek.

VEČ ...|19. 4. 2025
Velika noč

“Aleluja. Naše velikonočno jagnje, Kristus, je bilo darovano, zato obhajamo praznik v Gospodu. Aleluja.”

Duhovni nagovor je pripravil celjski škof msgr. Stanislav Lipovšek.

Radio Ognjišče

duhovnost

Duhovni nagovor
Nedeljo in praznike nam s svojim nagovorom osvetlijo in poglobijo slovenski škofje.
Radio Ognjišče

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Za življenje

VEČ ...|31. 5. 2025
Na odnosih je treba delati vse življenje

Dr. Lucija Hrovat je doktorica znanosti iz zakonske in družinske terapije ter vzgojiteljica predšolskih otrok. Pogovarjali smo se o podpori otrok in mladih ob sklepu šolskega leta, zaključevanju ocen, kako jim biti v oporo, kako blažiti prevelike pritiske in ohranjati ravnovesje ob pretiranih pričakovanjih družbe, sovrstnikov, šolskega sistema, staršev, ... zakaj mladi izgubljajo smisel in si nekateri posamezniki strežejo po življenju?, pa tudi, kakšen naj bo odziv odraslih ob izbruhih mladih in ob njihovih duševnih izzivih? 

Na odnosih je treba delati vse življenje

Dr. Lucija Hrovat je doktorica znanosti iz zakonske in družinske terapije ter vzgojiteljica predšolskih otrok. Pogovarjali smo se o podpori otrok in mladih ob sklepu šolskega leta, zaključevanju ocen, kako jim biti v oporo, kako blažiti prevelike pritiske in ohranjati ravnovesje ob pretiranih pričakovanjih družbe, sovrstnikov, šolskega sistema, staršev, ... zakaj mladi izgubljajo smisel in si nekateri posamezniki strežejo po življenju?, pa tudi, kakšen naj bo odziv odraslih ob izbruhih mladih in ob njihovih duševnih izzivih? 

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostodnosipogovormladiizobraževanje

Komentar tedna

VEČ ...|30. 5. 2025
Tinina medvedka

Gotovo so konec aprila in začetek maja zaznamovali dogodki ob smrti papeža Frančiška ter izvolitev in nastop papeža Leona XIV. Tako pogreb pokojnega papeža in nastop novega rimskega škofa Leona sta privabila v Vatikan številne državne delegacije. Med njimi tudi slovensko. Pogreba sta se udeležila tako predsednica republike kot predsednik vlade s svojo partnerico.

Tinina medvedka

Gotovo so konec aprila in začetek maja zaznamovali dogodki ob smrti papeža Frančiška ter izvolitev in nastop papeža Leona XIV. Tako pogreb pokojnega papeža in nastop novega rimskega škofa Leona sta privabila v Vatikan številne državne delegacije. Med njimi tudi slovensko. Pogreba sta se udeležila tako predsednica republike kot predsednik vlade s svojo partnerico.

mag. Božo Rustja

komentar

Naš pogled

VEČ ...|27. 5. 2025
Drugorazrednost predsednice države ob največjem genocidu v zgodovini slovenskega naroda

V tem mesecu se v Sloveniji spominjamo največjega genocida v zgodovini slovenskega naroda. Predsednica republike Nataša Pirc Musar se bo na povabilo ministra za obrambo Boruta Sajovica, teden dni pred tradicionalno slovesnostjo v Kočevskem rogu, udeležila spominske slovesnosti, kjer se bo poklonila žrtvam na kraju spomina Jama pod Macesnovo gorico.

Vse bolj jasno je, da želi biti predsednica države Nataša Pirc Musar prvorazredna – a ne prvorazredna za vse, temveč samo za izbrane, tiste, ki so po njeni meri. Svojo vključevalnost si razlaga kot ekskluzivni klub ideološko všečnih, v katerega ne sodi vsak državljan, ampak le tisti, ki poklekne pred njenimi vrednotami.

Gremo lepo po vrsti. Predsednica, ki ji letos mandat vstopa v drugo polovico, se šele zdaj očitno zaveda, da ji voda teče v grlo, če ne želi končati mandata kot Danilo Türk, ki je delil državljane na prvo in drugo razredne. Do danes se Nataša Pirc Musar še ni zmogla, kot prva med državljani, pokloniti žrtvam komunizma. Ima polna usta obsodb fašizma, nacizma, Srebrenice in zdaj Gaze, a največjega povojnega genocida na Slovenskem – množičnih pobojev pred in v letu 1945 – se izogiba kot maček vode.

Mirno sedi z ideološkimi dediči krvnikov, jim podeljuje državna odlikovanja v imenu vseh državljanov – tudi tistih, katerih sorodniki so bili brez sodbe pobiti. Organizacijam, kot sta Nova slovenska zaveza in Združeni ob Lipi sprave, ki si leta prizadevajo za resnično, enakovredno in celostno spravo, pa obrne hrbet. Ne, ona gre raje po svoje. Po poti samovoljnosti in selektivnega spomina.

S svojim ravnanjem postaja predsednica, ki je s par zamahi – kot slon v trgovini s porcelanom – uničila dolgoletna prizadevanja njenega predhodnika Boruta Pahorja za spravo. Skupaj z vlado je, tudi za ceno obiska pri pokojnem papežu Frančišku izsilila »začasni pokop« žrtev iz Macesnove gorice, ne da bi prisluhnila željam tistih, ki si prizadevajo za njihov dostojen pokop v slovenski prestolnici.

Na naše vprašanje ali se bo udeležila slovenski v Kočevskem Rogu, ki jo 7. junija pripravlja Nova Slovenska zaveza so med drugim odgovorili, da je že ob začetku letošnjega leta potrdila udeležbo na 80. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Ljubelj, ki bo na isti dan ob 10. uri in kjer bo tudi slavnostna govornica. Zato je nemogoče, da bi se udeležila obeh. Ob tem pa ni pokazala niti kančka želje, da  bi si prizadevala, da bi bila ena ali druga slovesnost malo prilagojena, da bi se lahko udeležila obeh slovesnosti. Zanimiv je tudi izgovor: kajti že več desetletij je slovesnost v Kočevskem Rogu postavljena v ta čas.

Njeno govorjenje o spravi je tako kot ogledalo, ki odseva samo njen obraz – ne pa obraze vseh Slovencev. Sramotno. Žalostno. In predvsem – globoko ponižujoče do vseh, ki so zaradi komunizma izgubili življenje, dostojanstvo ali resnico, prav tako pa ponižujoče tudi do vseh, ki si iskreno prizadevajo za spravo med Slovenci. Predsednica, ki ima polna usta pravičnosti, a ne zmore niti enega iskrenega stavka obsodbe komunističnih zločinov, ne združuje – temveč razdvaja. In to ne z močjo resnice, ampak s silo selektivnega spomina.

Da je mera polna pa vidimo tudi pri njenem nedržavotvornem delu, ko že nekaj časa blokira delovanje demokratičnih institucij. Do danes še ni našla primernega in za dvotretjinsko večino sprejemljivega kandidata ali kandidatke za varuha človekovih pravic. Če so v njen ožji izbor izmed 14-ih prijavljenih kandidatov prišli zgolj trije, o ostalih sploh ni pojasnila, zakaj jih ne predlaga – med temi so tudi ugleda imena kot sta denimo nevrolog dr. Zvezdan Pirtovšek in nekdanja varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, pa sedaj želi na to mesto kandidatko, ki se sploh ni prijavila za to mesto. Nekako se vse bolj izrisuje, da si pač želi na tem mestu nekoga, ki bo delal zgolj njej po všeči.

Neuspešna je tudi pri kandidaturi za guvernerja Banke Slovenije. Naša država je tako v Evropski centralni banki brez glasovalnih pravic in to v času, ko se evropska unija sooča s poslabšano finančno sliko, naše države pa pri ukrepih ni zraven. Žalostno.

Kaj kmalu pa bo jasno, koga bo izbrala na kmalu izpraznjena mesta ustavnih sodnikov. Dve imeni bo morala ponuditi. Bo tokrat bolj taktna ali pa bo tudi tukaj ustavnemu sodišču pomagala s še bolj ideološko skrajno levimi kandidati in tako pomagala pri razgradnji pravne države? 

Mislim, da sem naštel kar nekaj zadev, ki jasno kažejo, da predsednica ni kos nalogi, ki bi jo morala opravljati. Ne povezuje, si za povezovanje ne prizadeva, še več, namesto dialoga vnaša razdor, namesto sprave dodatne delitve. Bi bil čas, da bi odstopila ali pa morebiti sklicala predsedničin forum na temo svojega vladanja? Na to si odgovorite sami!
 

Drugorazrednost predsednice države ob največjem genocidu v zgodovini slovenskega naroda

V tem mesecu se v Sloveniji spominjamo največjega genocida v zgodovini slovenskega naroda. Predsednica republike Nataša Pirc Musar se bo na povabilo ministra za obrambo Boruta Sajovica, teden dni pred tradicionalno slovesnostjo v Kočevskem rogu, udeležila spominske slovesnosti, kjer se bo poklonila žrtvam na kraju spomina Jama pod Macesnovo gorico.

Vse bolj jasno je, da želi biti predsednica države Nataša Pirc Musar prvorazredna – a ne prvorazredna za vse, temveč samo za izbrane, tiste, ki so po njeni meri. Svojo vključevalnost si razlaga kot ekskluzivni klub ideološko všečnih, v katerega ne sodi vsak državljan, ampak le tisti, ki poklekne pred njenimi vrednotami.

Gremo lepo po vrsti. Predsednica, ki ji letos mandat vstopa v drugo polovico, se šele zdaj očitno zaveda, da ji voda teče v grlo, če ne želi končati mandata kot Danilo Türk, ki je delil državljane na prvo in drugo razredne. Do danes se Nataša Pirc Musar še ni zmogla, kot prva med državljani, pokloniti žrtvam komunizma. Ima polna usta obsodb fašizma, nacizma, Srebrenice in zdaj Gaze, a največjega povojnega genocida na Slovenskem – množičnih pobojev pred in v letu 1945 – se izogiba kot maček vode.

Mirno sedi z ideološkimi dediči krvnikov, jim podeljuje državna odlikovanja v imenu vseh državljanov – tudi tistih, katerih sorodniki so bili brez sodbe pobiti. Organizacijam, kot sta Nova slovenska zaveza in Združeni ob Lipi sprave, ki si leta prizadevajo za resnično, enakovredno in celostno spravo, pa obrne hrbet. Ne, ona gre raje po svoje. Po poti samovoljnosti in selektivnega spomina.

S svojim ravnanjem postaja predsednica, ki je s par zamahi – kot slon v trgovini s porcelanom – uničila dolgoletna prizadevanja njenega predhodnika Boruta Pahorja za spravo. Skupaj z vlado je, tudi za ceno obiska pri pokojnem papežu Frančišku izsilila »začasni pokop« žrtev iz Macesnove gorice, ne da bi prisluhnila željam tistih, ki si prizadevajo za njihov dostojen pokop v slovenski prestolnici.

Na naše vprašanje ali se bo udeležila slovenski v Kočevskem Rogu, ki jo 7. junija pripravlja Nova Slovenska zaveza so med drugim odgovorili, da je že ob začetku letošnjega leta potrdila udeležbo na 80. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Ljubelj, ki bo na isti dan ob 10. uri in kjer bo tudi slavnostna govornica. Zato je nemogoče, da bi se udeležila obeh. Ob tem pa ni pokazala niti kančka želje, da  bi si prizadevala, da bi bila ena ali druga slovesnost malo prilagojena, da bi se lahko udeležila obeh slovesnosti. Zanimiv je tudi izgovor: kajti že več desetletij je slovesnost v Kočevskem Rogu postavljena v ta čas.

Njeno govorjenje o spravi je tako kot ogledalo, ki odseva samo njen obraz – ne pa obraze vseh Slovencev. Sramotno. Žalostno. In predvsem – globoko ponižujoče do vseh, ki so zaradi komunizma izgubili življenje, dostojanstvo ali resnico, prav tako pa ponižujoče tudi do vseh, ki si iskreno prizadevajo za spravo med Slovenci. Predsednica, ki ima polna usta pravičnosti, a ne zmore niti enega iskrenega stavka obsodbe komunističnih zločinov, ne združuje – temveč razdvaja. In to ne z močjo resnice, ampak s silo selektivnega spomina.

Da je mera polna pa vidimo tudi pri njenem nedržavotvornem delu, ko že nekaj časa blokira delovanje demokratičnih institucij. Do danes še ni našla primernega in za dvotretjinsko večino sprejemljivega kandidata ali kandidatke za varuha človekovih pravic. Če so v njen ožji izbor izmed 14-ih prijavljenih kandidatov prišli zgolj trije, o ostalih sploh ni pojasnila, zakaj jih ne predlaga – med temi so tudi ugleda imena kot sta denimo nevrolog dr. Zvezdan Pirtovšek in nekdanja varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, pa sedaj želi na to mesto kandidatko, ki se sploh ni prijavila za to mesto. Nekako se vse bolj izrisuje, da si pač želi na tem mestu nekoga, ki bo delal zgolj njej po všeči.

Neuspešna je tudi pri kandidaturi za guvernerja Banke Slovenije. Naša država je tako v Evropski centralni banki brez glasovalnih pravic in to v času, ko se evropska unija sooča s poslabšano finančno sliko, naše države pa pri ukrepih ni zraven. Žalostno.

Kaj kmalu pa bo jasno, koga bo izbrala na kmalu izpraznjena mesta ustavnih sodnikov. Dve imeni bo morala ponuditi. Bo tokrat bolj taktna ali pa bo tudi tukaj ustavnemu sodišču pomagala s še bolj ideološko skrajno levimi kandidati in tako pomagala pri razgradnji pravne države? 

Mislim, da sem naštel kar nekaj zadev, ki jasno kažejo, da predsednica ni kos nalogi, ki bi jo morala opravljati. Ne povezuje, si za povezovanje ne prizadeva, še več, namesto dialoga vnaša razdor, namesto sprave dodatne delitve. Bi bil čas, da bi odstopila ali pa morebiti sklicala predsedničin forum na temo svojega vladanja? Na to si odgovorite sami!
 

Alen Salihović

komentarpobojikomunizemfašizemnacizempredsednica države

Svetovalnica

VEČ ...|30. 5. 2025
Narcisistične zlorabe

Spregovorili smo o problematiki narcistične zlorabe, v našem studiu je o tem spregovorila doc. dr. Urška Battelino, psihoanalitična psihoterapevtka z večletnimi izkušnjami dela z izvajalci in žrtvami narcistične zlorabe. 

Narcisistične zlorabe

Spregovorili smo o problematiki narcistične zlorabe, v našem studiu je o tem spregovorila doc. dr. Urška Battelino, psihoanalitična psihoterapevtka z večletnimi izkušnjami dela z izvajalci in žrtvami narcistične zlorabe. 

Radio Ognjišče, Tanja Dominko

svetovanje

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|26. 5. 2025
P. Branko Cestnik

Čas je bil za novo spoznanje in odganjanje predsodkov. Na aktualni utrip doma in v svetu smo pogledali v pogovoru s p. Brankom Cestnikom. Spregovorili smo tudi o izvolitvi novega papeža in o njegovih prvih korakih, smernicah, ki si jih je zadal. 

P. Branko Cestnik

Čas je bil za novo spoznanje in odganjanje predsodkov. Na aktualni utrip doma in v svetu smo pogledali v pogovoru s p. Brankom Cestnikom. Spregovorili smo tudi o izvolitvi novega papeža in o njegovih prvih korakih, smernicah, ki si jih je zadal. 

Alen Salihovič

politikabranko cestnikpapež Leon XVI.

Rožni venec

VEČ ...|1. 6. 2025
Častitljivi del dne 1. 6.

Molitev je vodil ljubljanski nadškof Stanislav Zore.

Častitljivi del dne 1. 6.

Molitev je vodil ljubljanski nadškof Stanislav Zore.

Radio Ognjišče

Sobotni duhovni večer

VEČ ...|31. 5. 2025
Pred 7. velikonočno nedeljo

Ob sklepu šmarnične pobožnosti smo v duhovnem večeru slišali Marijine pesmi, s katerimi smo prosili za Marijino varstvo in pomoč. Slišali smo duhovni nagovor, ki ga je za 7. velikonočno nedeljo pripravil nadškof Marjan Turnšek. Sledila je molitev prvih nedeljskih večernic in rožnega venca, s katerim smo molili za vse ustvarjalce medijskih vsebin, saj je jutrišnja nedelja posvečena medijem. Mariji v čast pa smo zapeli tudi lavretanske litanije. Zadnje dejanje večera je bila molitev POT LUČI.

Pred 7. velikonočno nedeljo

Ob sklepu šmarnične pobožnosti smo v duhovnem večeru slišali Marijine pesmi, s katerimi smo prosili za Marijino varstvo in pomoč. Slišali smo duhovni nagovor, ki ga je za 7. velikonočno nedeljo pripravil nadškof Marjan Turnšek. Sledila je molitev prvih nedeljskih večernic in rožnega venca, s katerim smo molili za vse ustvarjalce medijskih vsebin, saj je jutrišnja nedelja posvečena medijem. Mariji v čast pa smo zapeli tudi lavretanske litanije. Zadnje dejanje večera je bila molitev POT LUČI.

Franci Trstenjak

odnosidružinaduhovnost

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|31. 5. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 31. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 31. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Naš gost

VEČ ...|31. 5. 2025
Federico Potočnik

Naš gost je bil mladi zdravnik imunolog Federico Potočnik, ki je z nami delil misli o življenju v Argentini in Sloveniji, o zdravniškem poklicu ter o pogledu na politično stvarnost v domovini.

Federico Potočnik

Naš gost je bil mladi zdravnik imunolog Federico Potočnik, ki je z nami delil misli o življenju v Argentini in Sloveniji, o zdravniškem poklicu ter o pogledu na politično stvarnost v domovini.

Mateja Subotičanec

spominživljenje