Vrnitev odpisanih - Ivan Štuhec
Slovenski ljudski stranki, ki je razpadala pri živem telesu, je uspela nekaj, kar do sedaj ni uspelo nikomur. Vsi sprti so se nazaj povezali, izbrali staro-novega predsednika in pred očmi slovenske javnosti sklenili spravo ali pobotanje.

Ivan Štuhec

družbakomentarpolitika

3. 10. 2018
Vrnitev odpisanih - Ivan Štuhec
Slovenski ljudski stranki, ki je razpadala pri živem telesu, je uspela nekaj, kar do sedaj ni uspelo nikomur. Vsi sprti so se nazaj povezali, izbrali staro-novega predsednika in pred očmi slovenske javnosti sklenili spravo ali pobotanje.

Ivan Štuhec

VEČ ...|3. 10. 2018
Vrnitev odpisanih - Ivan Štuhec
Slovenski ljudski stranki, ki je razpadala pri živem telesu, je uspela nekaj, kar do sedaj ni uspelo nikomur. Vsi sprti so se nazaj povezali, izbrali staro-novega predsednika in pred očmi slovenske javnosti sklenili spravo ali pobotanje.

Ivan Štuhec

družbakomentarpolitika

VEČ ...|20. 1. 2021
Dr. Aleš Maver: Jubilant ustavljal prevelik napredek

Avtor v komentarju razmišlja o razvoju slovenske družbe v zadnjih desetih letih in to razmišljanje postavlja v kontekst okrogle obletnice Milana Kučana, ki jo je ta slavil pred dnevi. Ugotavlja, da je za številne Slovence Kučan porok stabilnosti, ker je bilo gosopodarskih in bivanjskih pretresov manj kot drugod po evropskem vzhodu. Vendar ta obenem s sabo prinaša ohranitev monopolov povojnih vladajočih struktur in rigidno razumevanje skupnostne preteklosti.

Dr. Aleš Maver: Jubilant ustavljal prevelik napredek

Avtor v komentarju razmišlja o razvoju slovenske družbe v zadnjih desetih letih in to razmišljanje postavlja v kontekst okrogle obletnice Milana Kučana, ki jo je ta slavil pred dnevi. Ugotavlja, da je za številne Slovence Kučan porok stabilnosti, ker je bilo gosopodarskih in bivanjskih pretresov manj kot drugod po evropskem vzhodu. Vendar ta obenem s sabo prinaša ohranitev monopolov povojnih vladajočih struktur in rigidno razumevanje skupnostne preteklosti.

Aleš Maver

Milan Kučan Časnik.si Antonio Salazar napredek družbeni monopol

Dr. Aleš Maver: Jubilant ustavljal prevelik napredek

Avtor v komentarju razmišlja o razvoju slovenske družbe v zadnjih desetih letih in to razmišljanje postavlja v kontekst okrogle obletnice Milana Kučana, ki jo je ta slavil pred dnevi. Ugotavlja, da je za številne Slovence Kučan porok stabilnosti, ker je bilo gosopodarskih in bivanjskih pretresov manj kot drugod po evropskem vzhodu. Vendar ta obenem s sabo prinaša ohranitev monopolov povojnih vladajočih struktur in rigidno razumevanje skupnostne preteklosti.

VEČ ...|20. 1. 2021
Dr. Aleš Maver: Jubilant ustavljal prevelik napredek

Avtor v komentarju razmišlja o razvoju slovenske družbe v zadnjih desetih letih in to razmišljanje postavlja v kontekst okrogle obletnice Milana Kučana, ki jo je ta slavil pred dnevi. Ugotavlja, da je za številne Slovence Kučan porok stabilnosti, ker je bilo gosopodarskih in bivanjskih pretresov manj kot drugod po evropskem vzhodu. Vendar ta obenem s sabo prinaša ohranitev monopolov povojnih vladajočih struktur in rigidno razumevanje skupnostne preteklosti.

Aleš Maver

Milan Kučan Časnik.si Antonio Salazar napredek družbeni monopol

VEČ ...|13. 1. 2021
Igor Podbrežnik: Globoka država brez slabe vesti, ko gre za obrambo privilegijev

Avtor v svojem komentajru piše o tem, kako nizko so se nekateri pripravljeni spustiti za to, da bi zrušili sedanjo vlado. Pod velikimi pritiski so sedaj poslanci SMC, pri čemer se je izpostavil poslanec Gregor Perič, ki ne želi zapustiti koalicije. Ker je to javno izrazil je zato še posebej oblegan; deležen tudi groženj in različnih podtikanj.

Igor Podbrežnik: Globoka država brez slabe vesti, ko gre za obrambo privilegijev

Avtor v svojem komentajru piše o tem, kako nizko so se nekateri pripravljeni spustiti za to, da bi zrušili sedanjo vlado. Pod velikimi pritiski so sedaj poslanci SMC, pri čemer se je izpostavil poslanec Gregor Perič, ki ne želi zapustiti koalicije. Ker je to javno izrazil je zato še posebej oblegan; deležen tudi groženj in različnih podtikanj.

Igor Podbrežnik

globoka država KUL SMC Gregor Perič SDS

Igor Podbrežnik: Globoka država brez slabe vesti, ko gre za obrambo privilegijev

Avtor v svojem komentajru piše o tem, kako nizko so se nekateri pripravljeni spustiti za to, da bi zrušili sedanjo vlado. Pod velikimi pritiski so sedaj poslanci SMC, pri čemer se je izpostavil poslanec Gregor Perič, ki ne želi zapustiti koalicije. Ker je to javno izrazil je zato še posebej oblegan; deležen tudi groženj in različnih podtikanj.

VEČ ...|13. 1. 2021
Igor Podbrežnik: Globoka država brez slabe vesti, ko gre za obrambo privilegijev

Avtor v svojem komentajru piše o tem, kako nizko so se nekateri pripravljeni spustiti za to, da bi zrušili sedanjo vlado. Pod velikimi pritiski so sedaj poslanci SMC, pri čemer se je izpostavil poslanec Gregor Perič, ki ne želi zapustiti koalicije. Ker je to javno izrazil je zato še posebej oblegan; deležen tudi groženj in različnih podtikanj.

Igor Podbrežnik

globoka država KUL SMC Gregor Perič SDS

VEČ ...|6. 1. 2021
Dr. Ivan Štuhec: Zakonca Hribar vedno bolj osamljena in naslonjena na Kučana

Zakonca Hribar sta se odrekla temeljnim dosežkom osamosvojitve in zato – ne po krivdi Janeza Janše in teologov, pač pa po svoji lastni – nikoli ne bosta imela statusa matere in očeta sodobne slovenske države, meni dr. Štuhec. V komentarju dr. Ivan Štuhec pretresa zadnje izjave zakoncev Hribar. Opredeljuje se do Hribarjeve teze glede splava; v razpravi o spravi polemizira z mnenjem, da imajo vsi pravico do pokopa, ne pa pravice do resnice in tudi rehabilitacije, če se izkaže, da je ta edina poštena. Pri analizi sedanjega političnega stanja pa poudarja, da je Janez Janša tisti, ki za razliko od nekaterih, spoštuje pravila demokracije.

Dr. Ivan Štuhec: Zakonca Hribar vedno bolj osamljena in naslonjena na Kučana

Zakonca Hribar sta se odrekla temeljnim dosežkom osamosvojitve in zato – ne po krivdi Janeza Janše in teologov, pač pa po svoji lastni – nikoli ne bosta imela statusa matere in očeta sodobne slovenske države, meni dr. Štuhec. V komentarju dr. Ivan Štuhec pretresa zadnje izjave zakoncev Hribar. Opredeljuje se do Hribarjeve teze glede splava; v razpravi o spravi polemizira z mnenjem, da imajo vsi pravico do pokopa, ne pa pravice do resnice in tudi rehabilitacije, če se izkaže, da je ta edina poštena. Pri analizi sedanjega političnega stanja pa poudarja, da je Janez Janša tisti, ki za razliko od nekaterih, spoštuje pravila demokracije.

Ivan Štuhec

splav sprava Tine Hribar Spomenka Hribar Janez Janša

Dr. Ivan Štuhec: Zakonca Hribar vedno bolj osamljena in naslonjena na Kučana

Zakonca Hribar sta se odrekla temeljnim dosežkom osamosvojitve in zato – ne po krivdi Janeza Janše in teologov, pač pa po svoji lastni – nikoli ne bosta imela statusa matere in očeta sodobne slovenske države, meni dr. Štuhec. V komentarju dr. Ivan Štuhec pretresa zadnje izjave zakoncev Hribar. Opredeljuje se do Hribarjeve teze glede splava; v razpravi o spravi polemizira z mnenjem, da imajo vsi pravico do pokopa, ne pa pravice do resnice in tudi rehabilitacije, če se izkaže, da je ta edina poštena. Pri analizi sedanjega političnega stanja pa poudarja, da je Janez Janša tisti, ki za razliko od nekaterih, spoštuje pravila demokracije.

VEČ ...|6. 1. 2021
Dr. Ivan Štuhec: Zakonca Hribar vedno bolj osamljena in naslonjena na Kučana

Zakonca Hribar sta se odrekla temeljnim dosežkom osamosvojitve in zato – ne po krivdi Janeza Janše in teologov, pač pa po svoji lastni – nikoli ne bosta imela statusa matere in očeta sodobne slovenske države, meni dr. Štuhec. V komentarju dr. Ivan Štuhec pretresa zadnje izjave zakoncev Hribar. Opredeljuje se do Hribarjeve teze glede splava; v razpravi o spravi polemizira z mnenjem, da imajo vsi pravico do pokopa, ne pa pravice do resnice in tudi rehabilitacije, če se izkaže, da je ta edina poštena. Pri analizi sedanjega političnega stanja pa poudarja, da je Janez Janša tisti, ki za razliko od nekaterih, spoštuje pravila demokracije.

Ivan Štuhec

splav sprava Tine Hribar Spomenka Hribar Janez Janša

VEČ ...|30. 12. 2020
Imamo samostojno državo, objem vsemogočne Partije pa še kar vztraja

Mitja Pucelj piše o vplivu, ki ga imajo komunisti nad nami, kljub temu, da je od plebiscita minilo že trideset let. V komentarju piše o doseganju zmage s pomočjo nasilja in vojne, pa tudi o moči propagande oz. agresivnega pošiljanja sporočil ter o vlogi medijev, pri čemer posebej izpostavlja vlogo RTV Slovenija. Poziva k prihodu na volišče, kjer skušamo voliti z razumom, ne po diktatu levičarjev. Meni, da je čas, da zahtevamo konec komunizma in demokracijo, kakršno si kot narod po skorajda 80-letni fizični in mentalni tiraniji, ki jo izvajajo komunisti, zaslužimo.

Imamo samostojno državo, objem vsemogočne Partije pa še kar vztraja

Mitja Pucelj piše o vplivu, ki ga imajo komunisti nad nami, kljub temu, da je od plebiscita minilo že trideset let. V komentarju piše o doseganju zmage s pomočjo nasilja in vojne, pa tudi o moči propagande oz. agresivnega pošiljanja sporočil ter o vlogi medijev, pri čemer posebej izpostavlja vlogo RTV Slovenija. Poziva k prihodu na volišče, kjer skušamo voliti z razumom, ne po diktatu levičarjev. Meni, da je čas, da zahtevamo konec komunizma in demokracijo, kakršno si kot narod po skorajda 80-letni fizični in mentalni tiraniji, ki jo izvajajo komunisti, zaslužimo.

Mitja Pucelj

politika zgodovina komunizem

Imamo samostojno državo, objem vsemogočne Partije pa še kar vztraja

Mitja Pucelj piše o vplivu, ki ga imajo komunisti nad nami, kljub temu, da je od plebiscita minilo že trideset let. V komentarju piše o doseganju zmage s pomočjo nasilja in vojne, pa tudi o moči propagande oz. agresivnega pošiljanja sporočil ter o vlogi medijev, pri čemer posebej izpostavlja vlogo RTV Slovenija. Poziva k prihodu na volišče, kjer skušamo voliti z razumom, ne po diktatu levičarjev. Meni, da je čas, da zahtevamo konec komunizma in demokracijo, kakršno si kot narod po skorajda 80-letni fizični in mentalni tiraniji, ki jo izvajajo komunisti, zaslužimo.

VEČ ...|30. 12. 2020
Imamo samostojno državo, objem vsemogočne Partije pa še kar vztraja

Mitja Pucelj piše o vplivu, ki ga imajo komunisti nad nami, kljub temu, da je od plebiscita minilo že trideset let. V komentarju piše o doseganju zmage s pomočjo nasilja in vojne, pa tudi o moči propagande oz. agresivnega pošiljanja sporočil ter o vlogi medijev, pri čemer posebej izpostavlja vlogo RTV Slovenija. Poziva k prihodu na volišče, kjer skušamo voliti z razumom, ne po diktatu levičarjev. Meni, da je čas, da zahtevamo konec komunizma in demokracijo, kakršno si kot narod po skorajda 80-letni fizični in mentalni tiraniji, ki jo izvajajo komunisti, zaslužimo.

Mitja Pucelj

politika zgodovina komunizem

VEČ ...|23. 12. 2020
Bogdan Vidmar: Zakaj molitev, post, darovanje in žrtev za domovino?

Molitev za domovino je prošnja za spoznanje in moč za življenje. Prav je, da molimo tudi za vladarje, za politike, za odgovorne v družbi; velika milost za narod bi bila, da bi molili tudi oni. Avtor izpostavlja štiri izzive, ki so po njegovem mnenju ključni za obstoj in preživetje naše domovine in slovenskega naroda: družina, vzgoja, boj za svobodo govora in verska svoboda ter boj za realen pogled na svet in upoštevanje resnice.

Bogdan Vidmar: Zakaj molitev, post, darovanje in žrtev za domovino?

Molitev za domovino je prošnja za spoznanje in moč za življenje. Prav je, da molimo tudi za vladarje, za politike, za odgovorne v družbi; velika milost za narod bi bila, da bi molili tudi oni. Avtor izpostavlja štiri izzive, ki so po njegovem mnenju ključni za obstoj in preživetje naše domovine in slovenskega naroda: družina, vzgoja, boj za svobodo govora in verska svoboda ter boj za realen pogled na svet in upoštevanje resnice.

Bogdan Vidmar

domovina vera samostojnost

Bogdan Vidmar: Zakaj molitev, post, darovanje in žrtev za domovino?

Molitev za domovino je prošnja za spoznanje in moč za življenje. Prav je, da molimo tudi za vladarje, za politike, za odgovorne v družbi; velika milost za narod bi bila, da bi molili tudi oni. Avtor izpostavlja štiri izzive, ki so po njegovem mnenju ključni za obstoj in preživetje naše domovine in slovenskega naroda: družina, vzgoja, boj za svobodo govora in verska svoboda ter boj za realen pogled na svet in upoštevanje resnice.

VEČ ...|23. 12. 2020
Bogdan Vidmar: Zakaj molitev, post, darovanje in žrtev za domovino?

Molitev za domovino je prošnja za spoznanje in moč za življenje. Prav je, da molimo tudi za vladarje, za politike, za odgovorne v družbi; velika milost za narod bi bila, da bi molili tudi oni. Avtor izpostavlja štiri izzive, ki so po njegovem mnenju ključni za obstoj in preživetje naše domovine in slovenskega naroda: družina, vzgoja, boj za svobodo govora in verska svoboda ter boj za realen pogled na svet in upoštevanje resnice.

Bogdan Vidmar

domovina vera samostojnost

VEČ ...|16. 12. 2020
Jože Mlakar: Vidmar predlagal Tita za maršala, Erjavec rešuje izrojeno levico

S kakšno lahkoto se nekateri ljudje izjemne nadarjenosti, izobraženosti in razgledanosti podredijo primitivni ideologiji in se odpovedo lastnemu dostojanstvu.

Jože Mlakar: Vidmar predlagal Tita za maršala, Erjavec rešuje izrojeno levico

S kakšno lahkoto se nekateri ljudje izjemne nadarjenosti, izobraženosti in razgledanosti podredijo primitivni ideologiji in se odpovedo lastnemu dostojanstvu.

Jože Mlakar

politika komentar

Jože Mlakar: Vidmar predlagal Tita za maršala, Erjavec rešuje izrojeno levico

S kakšno lahkoto se nekateri ljudje izjemne nadarjenosti, izobraženosti in razgledanosti podredijo primitivni ideologiji in se odpovedo lastnemu dostojanstvu.

VEČ ...|16. 12. 2020
Jože Mlakar: Vidmar predlagal Tita za maršala, Erjavec rešuje izrojeno levico

S kakšno lahkoto se nekateri ljudje izjemne nadarjenosti, izobraženosti in razgledanosti podredijo primitivni ideologiji in se odpovedo lastnemu dostojanstvu.

Jože Mlakar

politika komentar

VEČ ...|9. 12. 2020
Lisjak se vrača, ampak …

Karla Erjavca sem sorazmerno dolgo sorazmerno spoštoval. Če sem ga, vsaj sam pri sebi, imenoval lisjaka, te oznake nisem razumel kot nekaj slabega. Dejansko so me njegove zmožnosti preživetja pogosto nagovorile.

Lisjak se vrača, ampak …

Karla Erjavca sem sorazmerno dolgo sorazmerno spoštoval. Če sem ga, vsaj sam pri sebi, imenoval lisjaka, te oznake nisem razumel kot nekaj slabega. Dejansko so me njegove zmožnosti preživetja pogosto nagovorile.

Aleš Maver

politika DeSUS Karel Erjavec

Lisjak se vrača, ampak …

Karla Erjavca sem sorazmerno dolgo sorazmerno spoštoval. Če sem ga, vsaj sam pri sebi, imenoval lisjaka, te oznake nisem razumel kot nekaj slabega. Dejansko so me njegove zmožnosti preživetja pogosto nagovorile.

VEČ ...|9. 12. 2020
Lisjak se vrača, ampak …

Karla Erjavca sem sorazmerno dolgo sorazmerno spoštoval. Če sem ga, vsaj sam pri sebi, imenoval lisjaka, te oznake nisem razumel kot nekaj slabega. Dejansko so me njegove zmožnosti preživetja pogosto nagovorile.

Aleš Maver

politika DeSUS Karel Erjavec

VEČ ...|2. 12. 2020
Frane Adam: Erupcija epidemije covid-19: kako rešiti, kar se rešiti da?

 Velik davek, ki ga pri nas zahteva erupcija epidemije covida-19 v njenem drugem valu, je rezultanta več faktorjev in okoliščin na različnih ravneh. Pomanjkljivi so tako sistemski ukrepi, kot tudi ni pravega odziva na te ukrepe s strani določenih družbenih skupin.

Frane Adam: Erupcija epidemije covid-19: kako rešiti, kar se rešiti da?

 Velik davek, ki ga pri nas zahteva erupcija epidemije covida-19 v njenem drugem valu, je rezultanta več faktorjev in okoliščin na različnih ravneh. Pomanjkljivi so tako sistemski ukrepi, kot tudi ni pravega odziva na te ukrepe s strani določenih družbenih skupin.

Frane Adam

komentar

Frane Adam: Erupcija epidemije covid-19: kako rešiti, kar se rešiti da?

 Velik davek, ki ga pri nas zahteva erupcija epidemije covida-19 v njenem drugem valu, je rezultanta več faktorjev in okoliščin na različnih ravneh. Pomanjkljivi so tako sistemski ukrepi, kot tudi ni pravega odziva na te ukrepe s strani določenih družbenih skupin.

VEČ ...|2. 12. 2020
Frane Adam: Erupcija epidemije covid-19: kako rešiti, kar se rešiti da?

 Velik davek, ki ga pri nas zahteva erupcija epidemije covida-19 v njenem drugem valu, je rezultanta več faktorjev in okoliščin na različnih ravneh. Pomanjkljivi so tako sistemski ukrepi, kot tudi ni pravega odziva na te ukrepe s strani določenih družbenih skupin.

Frane Adam

komentar

VEČ ...|25. 11. 2020
Andrej Muren: Podrejanje samovolji (neizvoljenih) bruseljskih birokratov je nevarna reč

Ni določeno, kdo bo presojal, ali država uveljavlja vladavino prava.

Kadar Janez Janša napiše malo daljše besedilo, običajno v Sloveniji pride do kravala. Tudi po njegovem pismu evropskim voditeljem je bilo tako. Ko je na njegovo pismo prišel pozitiven odgovor nemške kanclerke Angele Merkel, so se duhovi zgolj na videz nekoliko pomirili.

George Soros je s svojim škodljivim delovanjem, ki ga ne kaže podcenjevati, globalno nevaren, nevarna reč pa je tudi podrejanje manjših držav EU samovolji (neizvoljenih) bruseljskih birokratov. Zato je prav, da Slovenija dejavno sodeluje pri sklepanju evropskega dogovora ali kompromisa – kar je v bistvu predlagal Janša v svojem pismu evropskim voditeljem.

Andrej Muren: Podrejanje samovolji (neizvoljenih) bruseljskih birokratov je nevarna reč

Ni določeno, kdo bo presojal, ali država uveljavlja vladavino prava.

Kadar Janez Janša napiše malo daljše besedilo, običajno v Sloveniji pride do kravala. Tudi po njegovem pismu evropskim voditeljem je bilo tako. Ko je na njegovo pismo prišel pozitiven odgovor nemške kanclerke Angele Merkel, so se duhovi zgolj na videz nekoliko pomirili.

George Soros je s svojim škodljivim delovanjem, ki ga ne kaže podcenjevati, globalno nevaren, nevarna reč pa je tudi podrejanje manjših držav EU samovolji (neizvoljenih) bruseljskih birokratov. Zato je prav, da Slovenija dejavno sodeluje pri sklepanju evropskega dogovora ali kompromisa – kar je v bistvu predlagal Janša v svojem pismu evropskim voditeljem.

Andrej Muren

komentar

Andrej Muren: Podrejanje samovolji (neizvoljenih) bruseljskih birokratov je nevarna reč

Ni določeno, kdo bo presojal, ali država uveljavlja vladavino prava.

Kadar Janez Janša napiše malo daljše besedilo, običajno v Sloveniji pride do kravala. Tudi po njegovem pismu evropskim voditeljem je bilo tako. Ko je na njegovo pismo prišel pozitiven odgovor nemške kanclerke Angele Merkel, so se duhovi zgolj na videz nekoliko pomirili.

George Soros je s svojim škodljivim delovanjem, ki ga ne kaže podcenjevati, globalno nevaren, nevarna reč pa je tudi podrejanje manjših držav EU samovolji (neizvoljenih) bruseljskih birokratov. Zato je prav, da Slovenija dejavno sodeluje pri sklepanju evropskega dogovora ali kompromisa – kar je v bistvu predlagal Janša v svojem pismu evropskim voditeljem.

VEČ ...|25. 11. 2020
Andrej Muren: Podrejanje samovolji (neizvoljenih) bruseljskih birokratov je nevarna reč

Ni določeno, kdo bo presojal, ali država uveljavlja vladavino prava.

Kadar Janez Janša napiše malo daljše besedilo, običajno v Sloveniji pride do kravala. Tudi po njegovem pismu evropskim voditeljem je bilo tako. Ko je na njegovo pismo prišel pozitiven odgovor nemške kanclerke Angele Merkel, so se duhovi zgolj na videz nekoliko pomirili.

George Soros je s svojim škodljivim delovanjem, ki ga ne kaže podcenjevati, globalno nevaren, nevarna reč pa je tudi podrejanje manjših držav EU samovolji (neizvoljenih) bruseljskih birokratov. Zato je prav, da Slovenija dejavno sodeluje pri sklepanju evropskega dogovora ali kompromisa – kar je v bistvu predlagal Janša v svojem pismu evropskim voditeljem.

Andrej Muren

komentar

VEČ ...|18. 11. 2020
Ddr. Verena Vidrih Perko: Marsikaj v starem Rimu spominja na današnje odnose in razmere

Kot predstavnike inteligentne, visoko razvite, pa vendar umrljive vrste, bi nas morala mnogo bolj kot dolžina življenja skrbeti smiselna kakovost našega (skupne) življenja.

Ddr. Verena Vidrih Perko: Marsikaj v starem Rimu spominja na današnje odnose in razmere

Kot predstavnike inteligentne, visoko razvite, pa vendar umrljive vrste, bi nas morala mnogo bolj kot dolžina življenja skrbeti smiselna kakovost našega (skupne) življenja.

Verena Vidrih Perko

odnosi družba

Ddr. Verena Vidrih Perko: Marsikaj v starem Rimu spominja na današnje odnose in razmere

Kot predstavnike inteligentne, visoko razvite, pa vendar umrljive vrste, bi nas morala mnogo bolj kot dolžina življenja skrbeti smiselna kakovost našega (skupne) življenja.

VEČ ...|18. 11. 2020
Ddr. Verena Vidrih Perko: Marsikaj v starem Rimu spominja na današnje odnose in razmere

Kot predstavnike inteligentne, visoko razvite, pa vendar umrljive vrste, bi nas morala mnogo bolj kot dolžina življenja skrbeti smiselna kakovost našega (skupne) življenja.

Verena Vidrih Perko

odnosi družba

VEČ ...|11. 11. 2020
Domen Mezeg: Francija proti islamu ali uvod v spopad civilizacij

Francija ni več gospodar niti na lastnem pragu, to niso tudi Anglija in Španija ter drugi v Zahodni Evropi, v Vzhodni Evropi pa se zato zlaganemu multikulturalizmu in nezakonitim migracijam tako krčevito upirajo.

Domen Mezeg: Francija proti islamu ali uvod v spopad civilizacij

Francija ni več gospodar niti na lastnem pragu, to niso tudi Anglija in Španija ter drugi v Zahodni Evropi, v Vzhodni Evropi pa se zato zlaganemu multikulturalizmu in nezakonitim migracijam tako krčevito upirajo.

Domen Mezeg

komentar

Domen Mezeg: Francija proti islamu ali uvod v spopad civilizacij

Francija ni več gospodar niti na lastnem pragu, to niso tudi Anglija in Španija ter drugi v Zahodni Evropi, v Vzhodni Evropi pa se zato zlaganemu multikulturalizmu in nezakonitim migracijam tako krčevito upirajo.

VEČ ...|11. 11. 2020
Domen Mezeg: Francija proti islamu ali uvod v spopad civilizacij

Francija ni več gospodar niti na lastnem pragu, to niso tudi Anglija in Španija ter drugi v Zahodni Evropi, v Vzhodni Evropi pa se zato zlaganemu multikulturalizmu in nezakonitim migracijam tako krčevito upirajo.

Domen Mezeg

komentar

VEČ ...|4. 11. 2020
Politična levica deluje po načelu čim slabše za ljudi, tem bolje zanjo

Andrej Muren: Boj proti epidemiji je ideološko obarvan, saj politična levica poskuša zrušiti vlado Janeza Janše že od prvega dne njenega obstoja in je pripravljena uporabiti vsa sredstva za dosego svojega cilja. Videti je, kot da je vladna obramba pred epidemijo obenem tudi boj proti levici. V Evropi ni nikjer ničesar podobnega, povsod so različne stranke stopile skupaj in probleme rešujejo po svojih najboljših močeh.

Politična levica deluje po načelu čim slabše za ljudi, tem bolje zanjo

Andrej Muren: Boj proti epidemiji je ideološko obarvan, saj politična levica poskuša zrušiti vlado Janeza Janše že od prvega dne njenega obstoja in je pripravljena uporabiti vsa sredstva za dosego svojega cilja. Videti je, kot da je vladna obramba pred epidemijo obenem tudi boj proti levici. V Evropi ni nikjer ničesar podobnega, povsod so različne stranke stopile skupaj in probleme rešujejo po svojih najboljših močeh.

Andrej Muren

politika politična levica epidemija koronavirus

Politična levica deluje po načelu čim slabše za ljudi, tem bolje zanjo

Andrej Muren: Boj proti epidemiji je ideološko obarvan, saj politična levica poskuša zrušiti vlado Janeza Janše že od prvega dne njenega obstoja in je pripravljena uporabiti vsa sredstva za dosego svojega cilja. Videti je, kot da je vladna obramba pred epidemijo obenem tudi boj proti levici. V Evropi ni nikjer ničesar podobnega, povsod so različne stranke stopile skupaj in probleme rešujejo po svojih najboljših močeh.

VEČ ...|4. 11. 2020
Politična levica deluje po načelu čim slabše za ljudi, tem bolje zanjo

Andrej Muren: Boj proti epidemiji je ideološko obarvan, saj politična levica poskuša zrušiti vlado Janeza Janše že od prvega dne njenega obstoja in je pripravljena uporabiti vsa sredstva za dosego svojega cilja. Videti je, kot da je vladna obramba pred epidemijo obenem tudi boj proti levici. V Evropi ni nikjer ničesar podobnega, povsod so različne stranke stopile skupaj in probleme rešujejo po svojih najboljših močeh.

Andrej Muren

politika politična levica epidemija koronavirus

VEČ ...|28. 10. 2020
Aleš Maver: Edinost, sreča, sprava, pa kaj še …

V zadnjih tednih se nam spet zastavlja vprašanje pregovorne slovenske neenotnosti. Vsaj na prvi pogled se zdi, da je z izjemo Združenih držav Amerike malo držav, kjer bi celo ob hudi krizi zaradi koronavirusa družbene in politične razlike praviloma dobivale prednost pred učinkovitim skupnim prizadevanjem za omejitev pandemije.

Seveda odgovora na to, zakaj je pri nas (pa tudi kje drugje) drugi val po vsem videzu precej bolj “pasji” od prvega, ne kaže iskati zgolj v tradicionalni prepirljivosti. Kaže se, da so v podobnih težavah še nekatere druge srednjeevropske države, ki so jo v prvo odnesle razmeroma dobro, recimo Češka, tudi Slovaška in Hrvaška. Pri njih ni videti, da bi bile domače zamere tako zelo v ospredju kot na sončni strani Alp. Belgija, Francija in Luksemburg so po drugi strani z visokimi številkami “izstopali” že v prvo. Enako velja za Španijo, kjer so tradicionalne zamere podobno globoke kot v Sloveniji, le da so se v upiranju protikoronskim ukrepom bolj odlikovali desni, ker je vlada trenutno pač leva. Francija ima tudi dolgo zgodovino razdeljenosti, ki se vleče vsaj v leto 1789, ampak je težko reči, kolikšno vlogo igra ob spopadanju s pandemijo.

Celoten komentar najdete na spletnem portalu Časnik.

Aleš Maver: Edinost, sreča, sprava, pa kaj še …

V zadnjih tednih se nam spet zastavlja vprašanje pregovorne slovenske neenotnosti. Vsaj na prvi pogled se zdi, da je z izjemo Združenih držav Amerike malo držav, kjer bi celo ob hudi krizi zaradi koronavirusa družbene in politične razlike praviloma dobivale prednost pred učinkovitim skupnim prizadevanjem za omejitev pandemije.

Seveda odgovora na to, zakaj je pri nas (pa tudi kje drugje) drugi val po vsem videzu precej bolj “pasji” od prvega, ne kaže iskati zgolj v tradicionalni prepirljivosti. Kaže se, da so v podobnih težavah še nekatere druge srednjeevropske države, ki so jo v prvo odnesle razmeroma dobro, recimo Češka, tudi Slovaška in Hrvaška. Pri njih ni videti, da bi bile domače zamere tako zelo v ospredju kot na sončni strani Alp. Belgija, Francija in Luksemburg so po drugi strani z visokimi številkami “izstopali” že v prvo. Enako velja za Španijo, kjer so tradicionalne zamere podobno globoke kot v Sloveniji, le da so se v upiranju protikoronskim ukrepom bolj odlikovali desni, ker je vlada trenutno pač leva. Francija ima tudi dolgo zgodovino razdeljenosti, ki se vleče vsaj v leto 1789, ampak je težko reči, kolikšno vlogo igra ob spopadanju s pandemijo.

Celoten komentar najdete na spletnem portalu Časnik.

Aleš Maver

politika družba komentar koronavirus

Aleš Maver: Edinost, sreča, sprava, pa kaj še …

V zadnjih tednih se nam spet zastavlja vprašanje pregovorne slovenske neenotnosti. Vsaj na prvi pogled se zdi, da je z izjemo Združenih držav Amerike malo držav, kjer bi celo ob hudi krizi zaradi koronavirusa družbene in politične razlike praviloma dobivale prednost pred učinkovitim skupnim prizadevanjem za omejitev pandemije.

Seveda odgovora na to, zakaj je pri nas (pa tudi kje drugje) drugi val po vsem videzu precej bolj “pasji” od prvega, ne kaže iskati zgolj v tradicionalni prepirljivosti. Kaže se, da so v podobnih težavah še nekatere druge srednjeevropske države, ki so jo v prvo odnesle razmeroma dobro, recimo Češka, tudi Slovaška in Hrvaška. Pri njih ni videti, da bi bile domače zamere tako zelo v ospredju kot na sončni strani Alp. Belgija, Francija in Luksemburg so po drugi strani z visokimi številkami “izstopali” že v prvo. Enako velja za Španijo, kjer so tradicionalne zamere podobno globoke kot v Sloveniji, le da so se v upiranju protikoronskim ukrepom bolj odlikovali desni, ker je vlada trenutno pač leva. Francija ima tudi dolgo zgodovino razdeljenosti, ki se vleče vsaj v leto 1789, ampak je težko reči, kolikšno vlogo igra ob spopadanju s pandemijo.

Celoten komentar najdete na spletnem portalu Časnik.

VEČ ...|28. 10. 2020
Aleš Maver: Edinost, sreča, sprava, pa kaj še …

V zadnjih tednih se nam spet zastavlja vprašanje pregovorne slovenske neenotnosti. Vsaj na prvi pogled se zdi, da je z izjemo Združenih držav Amerike malo držav, kjer bi celo ob hudi krizi zaradi koronavirusa družbene in politične razlike praviloma dobivale prednost pred učinkovitim skupnim prizadevanjem za omejitev pandemije.

Seveda odgovora na to, zakaj je pri nas (pa tudi kje drugje) drugi val po vsem videzu precej bolj “pasji” od prvega, ne kaže iskati zgolj v tradicionalni prepirljivosti. Kaže se, da so v podobnih težavah še nekatere druge srednjeevropske države, ki so jo v prvo odnesle razmeroma dobro, recimo Češka, tudi Slovaška in Hrvaška. Pri njih ni videti, da bi bile domače zamere tako zelo v ospredju kot na sončni strani Alp. Belgija, Francija in Luksemburg so po drugi strani z visokimi številkami “izstopali” že v prvo. Enako velja za Španijo, kjer so tradicionalne zamere podobno globoke kot v Sloveniji, le da so se v upiranju protikoronskim ukrepom bolj odlikovali desni, ker je vlada trenutno pač leva. Francija ima tudi dolgo zgodovino razdeljenosti, ki se vleče vsaj v leto 1789, ampak je težko reči, kolikšno vlogo igra ob spopadanju s pandemijo.

Celoten komentar najdete na spletnem portalu Časnik.

Aleš Maver

politika družba komentar koronavirus

VEČ ...|21. 10. 2020
Dr. Žiga Turk: Lokavo izključevanje
Da so nasprotniki vlade v tem času predstavili alternativnega mandatarja in si nadeli ime Koalicija ustavnega loka, so na najboljši možen način demonstrirali svojo neustavnost in nedemokratičnost. To je dobro, razumljivo in tudi lokavo.
Dr. Žiga Turk: Lokavo izključevanje
Da so nasprotniki vlade v tem času predstavili alternativnega mandatarja in si nadeli ime Koalicija ustavnega loka, so na najboljši možen način demonstrirali svojo neustavnost in nedemokratičnost. To je dobro, razumljivo in tudi lokavo.

Žiga Turk

komentar koronavirus družba politika

Dr. Žiga Turk: Lokavo izključevanje
Da so nasprotniki vlade v tem času predstavili alternativnega mandatarja in si nadeli ime Koalicija ustavnega loka, so na najboljši možen način demonstrirali svojo neustavnost in nedemokratičnost. To je dobro, razumljivo in tudi lokavo.
VEČ ...|21. 10. 2020
Dr. Žiga Turk: Lokavo izključevanje
Da so nasprotniki vlade v tem času predstavili alternativnega mandatarja in si nadeli ime Koalicija ustavnega loka, so na najboljši možen način demonstrirali svojo neustavnost in nedemokratičnost. To je dobro, razumljivo in tudi lokavo.

Žiga Turk

komentar koronavirus družba politika

VEČ ...|14. 10. 2020
Aleš Maver: Damijanov “ustavni lok” namenjen izključevanju SDS iz demokratičnega procesa

Ena od bizarnejših, čeprav ne tudi čisto nepomembnih potez zadnjega opozicijskega predloga za zamenjavo vlade je lastno poimenovanje “Damijanovih štirih” za ustavni lok. Pojem “ustavni lok” sam je eden od snovalcev domnevne nove koalicije očitno uvozil iz Italije. Tam je senca te besedne zveze visela nad političnim prostorom skoraj petdeset let, od uvedbe republike leta 1946 do Berlusconijevega prihoda za vladno krmilo leta 1994. V “ustavnem loku” so bile vse stranke, ki so glasovale za republikansko ustavo. Tiste, ki niso, so bile po tej teoriji same po sebi izločene iz sodelovanja pri oblasti. V času, ko je bila ustava sprejeta, se je to nanašalo predvsem na monarhistične skupine. Čeprav je za ohranitev savojske dinastije na referendumu leta 1946 glasovalo (vsaj) 46 odstotkov Italijanov, politični predstavniki zamisli o italijanski kraljevini nikoli niso prelezli desetodstotne letvice na volitvah. Njihova moč je kar naprej pešala in do začetka sedemdesetih let so s političnega prizorišča povsem izginili.

Aleš Maver: Damijanov “ustavni lok” namenjen izključevanju SDS iz demokratičnega procesa

Ena od bizarnejših, čeprav ne tudi čisto nepomembnih potez zadnjega opozicijskega predloga za zamenjavo vlade je lastno poimenovanje “Damijanovih štirih” za ustavni lok. Pojem “ustavni lok” sam je eden od snovalcev domnevne nove koalicije očitno uvozil iz Italije. Tam je senca te besedne zveze visela nad političnim prostorom skoraj petdeset let, od uvedbe republike leta 1946 do Berlusconijevega prihoda za vladno krmilo leta 1994. V “ustavnem loku” so bile vse stranke, ki so glasovale za republikansko ustavo. Tiste, ki niso, so bile po tej teoriji same po sebi izločene iz sodelovanja pri oblasti. V času, ko je bila ustava sprejeta, se je to nanašalo predvsem na monarhistične skupine. Čeprav je za ohranitev savojske dinastije na referendumu leta 1946 glasovalo (vsaj) 46 odstotkov Italijanov, politični predstavniki zamisli o italijanski kraljevini nikoli niso prelezli desetodstotne letvice na volitvah. Njihova moč je kar naprej pešala in do začetka sedemdesetih let so s političnega prizorišča povsem izginili.

Aleš Maver

komentar

Aleš Maver: Damijanov “ustavni lok” namenjen izključevanju SDS iz demokratičnega procesa

Ena od bizarnejših, čeprav ne tudi čisto nepomembnih potez zadnjega opozicijskega predloga za zamenjavo vlade je lastno poimenovanje “Damijanovih štirih” za ustavni lok. Pojem “ustavni lok” sam je eden od snovalcev domnevne nove koalicije očitno uvozil iz Italije. Tam je senca te besedne zveze visela nad političnim prostorom skoraj petdeset let, od uvedbe republike leta 1946 do Berlusconijevega prihoda za vladno krmilo leta 1994. V “ustavnem loku” so bile vse stranke, ki so glasovale za republikansko ustavo. Tiste, ki niso, so bile po tej teoriji same po sebi izločene iz sodelovanja pri oblasti. V času, ko je bila ustava sprejeta, se je to nanašalo predvsem na monarhistične skupine. Čeprav je za ohranitev savojske dinastije na referendumu leta 1946 glasovalo (vsaj) 46 odstotkov Italijanov, politični predstavniki zamisli o italijanski kraljevini nikoli niso prelezli desetodstotne letvice na volitvah. Njihova moč je kar naprej pešala in do začetka sedemdesetih let so s političnega prizorišča povsem izginili.

VEČ ...|14. 10. 2020
Aleš Maver: Damijanov “ustavni lok” namenjen izključevanju SDS iz demokratičnega procesa

Ena od bizarnejših, čeprav ne tudi čisto nepomembnih potez zadnjega opozicijskega predloga za zamenjavo vlade je lastno poimenovanje “Damijanovih štirih” za ustavni lok. Pojem “ustavni lok” sam je eden od snovalcev domnevne nove koalicije očitno uvozil iz Italije. Tam je senca te besedne zveze visela nad političnim prostorom skoraj petdeset let, od uvedbe republike leta 1946 do Berlusconijevega prihoda za vladno krmilo leta 1994. V “ustavnem loku” so bile vse stranke, ki so glasovale za republikansko ustavo. Tiste, ki niso, so bile po tej teoriji same po sebi izločene iz sodelovanja pri oblasti. V času, ko je bila ustava sprejeta, se je to nanašalo predvsem na monarhistične skupine. Čeprav je za ohranitev savojske dinastije na referendumu leta 1946 glasovalo (vsaj) 46 odstotkov Italijanov, politični predstavniki zamisli o italijanski kraljevini nikoli niso prelezli desetodstotne letvice na volitvah. Njihova moč je kar naprej pešala in do začetka sedemdesetih let so s političnega prizorišča povsem izginili.

Aleš Maver

komentar

VEČ ...|7. 10. 2020
Janez Juhant: Tridesetletnica osamosvojitve je priložnost tudi za drugorazredne
Demokracija je izziv za vse, je prepričan Janez Juhant, po evangelijskih besedah pa to dosegajo le močne in odločne osebnosti, ne protestni nasilneži, ki jim je treba odločno reči ne, pač pa močni v duhu in resnici.
Janez Juhant: Tridesetletnica osamosvojitve je priložnost tudi za drugorazredne
Demokracija je izziv za vse, je prepričan Janez Juhant, po evangelijskih besedah pa to dosegajo le močne in odločne osebnosti, ne protestni nasilneži, ki jim je treba odločno reči ne, pač pa močni v duhu in resnici.

Janez Juhant

komentar

Janez Juhant: Tridesetletnica osamosvojitve je priložnost tudi za drugorazredne
Demokracija je izziv za vse, je prepričan Janez Juhant, po evangelijskih besedah pa to dosegajo le močne in odločne osebnosti, ne protestni nasilneži, ki jim je treba odločno reči ne, pač pa močni v duhu in resnici.
VEČ ...|7. 10. 2020
Janez Juhant: Tridesetletnica osamosvojitve je priložnost tudi za drugorazredne
Demokracija je izziv za vse, je prepričan Janez Juhant, po evangelijskih besedah pa to dosegajo le močne in odločne osebnosti, ne protestni nasilneži, ki jim je treba odločno reči ne, pač pa močni v duhu in resnici.

Janez Juhant

komentar

VEČ ...|30. 9. 2020
Jože Mlakar: Šolarji z maskami ali brez
Neodvisni strokovnjaki ne obstajajo. So samo drug od drugega odvisni in med seboj povezani učitelji, ravnatelji, zdravniki, pedagogi, socialni delavci, psihologi in upajmo, da tudi politiki. Da bi učitelji in ravnatelji stvari vzeli v svoje roke, potrebujejo najprej zaupanje. Zaupanje vlade in predsednika države Boruta Pahorja, zaupanje šolskega sindikata ter njegovega predsednika Branimirja Štruklja, zaupanje učencev, staršev in splošne javnosti.
Jože Mlakar: Šolarji z maskami ali brez
Neodvisni strokovnjaki ne obstajajo. So samo drug od drugega odvisni in med seboj povezani učitelji, ravnatelji, zdravniki, pedagogi, socialni delavci, psihologi in upajmo, da tudi politiki. Da bi učitelji in ravnatelji stvari vzeli v svoje roke, potrebujejo najprej zaupanje. Zaupanje vlade in predsednika države Boruta Pahorja, zaupanje šolskega sindikata ter njegovega predsednika Branimirja Štruklja, zaupanje učencev, staršev in splošne javnosti.

Jože Mlakar

koronavirus maske rušenje vlade šolstvo politika

Jože Mlakar: Šolarji z maskami ali brez
Neodvisni strokovnjaki ne obstajajo. So samo drug od drugega odvisni in med seboj povezani učitelji, ravnatelji, zdravniki, pedagogi, socialni delavci, psihologi in upajmo, da tudi politiki. Da bi učitelji in ravnatelji stvari vzeli v svoje roke, potrebujejo najprej zaupanje. Zaupanje vlade in predsednika države Boruta Pahorja, zaupanje šolskega sindikata ter njegovega predsednika Branimirja Štruklja, zaupanje učencev, staršev in splošne javnosti.
VEČ ...|30. 9. 2020
Jože Mlakar: Šolarji z maskami ali brez
Neodvisni strokovnjaki ne obstajajo. So samo drug od drugega odvisni in med seboj povezani učitelji, ravnatelji, zdravniki, pedagogi, socialni delavci, psihologi in upajmo, da tudi politiki. Da bi učitelji in ravnatelji stvari vzeli v svoje roke, potrebujejo najprej zaupanje. Zaupanje vlade in predsednika države Boruta Pahorja, zaupanje šolskega sindikata ter njegovega predsednika Branimirja Štruklja, zaupanje učencev, staršev in splošne javnosti.

Jože Mlakar

koronavirus maske rušenje vlade šolstvo politika

VEČ ...|23. 9. 2020
Ambrož Kodelja: Goriški komunisti nadzorovali in ovirali versko življenje
Na podlagi tega, kaj vse se je sukalo okrog gradnje cerkve v Novi Gorici in kaj vse se je dogajalo v zvezi z njo, smo tisti, ki smo to opazovali iz ozadja in se tedaj zgražali, že davno prišli do spoznanja, v kakšnih časih smo tedaj živeli – nekateri ne bodo tega nikoli spoznali – in kako nas je tedanji politični režim imel “na špagi”, obenem pa je marsikoga tudi krepko izrabljal.
Ambrož Kodelja: Goriški komunisti nadzorovali in ovirali versko življenje
Na podlagi tega, kaj vse se je sukalo okrog gradnje cerkve v Novi Gorici in kaj vse se je dogajalo v zvezi z njo, smo tisti, ki smo to opazovali iz ozadja in se tedaj zgražali, že davno prišli do spoznanja, v kakšnih časih smo tedaj živeli – nekateri ne bodo tega nikoli spoznali – in kako nas je tedanji politični režim imel “na špagi”, obenem pa je marsikoga tudi krepko izrabljal.

Ambrož Kodelja

človekove pravice Nova Gorica svoboda izpovedovanja vere zgodovina politika

Ambrož Kodelja: Goriški komunisti nadzorovali in ovirali versko življenje
Na podlagi tega, kaj vse se je sukalo okrog gradnje cerkve v Novi Gorici in kaj vse se je dogajalo v zvezi z njo, smo tisti, ki smo to opazovali iz ozadja in se tedaj zgražali, že davno prišli do spoznanja, v kakšnih časih smo tedaj živeli – nekateri ne bodo tega nikoli spoznali – in kako nas je tedanji politični režim imel “na špagi”, obenem pa je marsikoga tudi krepko izrabljal.
VEČ ...|23. 9. 2020
Ambrož Kodelja: Goriški komunisti nadzorovali in ovirali versko življenje
Na podlagi tega, kaj vse se je sukalo okrog gradnje cerkve v Novi Gorici in kaj vse se je dogajalo v zvezi z njo, smo tisti, ki smo to opazovali iz ozadja in se tedaj zgražali, že davno prišli do spoznanja, v kakšnih časih smo tedaj živeli – nekateri ne bodo tega nikoli spoznali – in kako nas je tedanji politični režim imel “na špagi”, obenem pa je marsikoga tudi krepko izrabljal.

Ambrož Kodelja

človekove pravice Nova Gorica svoboda izpovedovanja vere zgodovina politika

VEČ ...|16. 9. 2020
Mitja Pucelj: Različni vatli pri ocenjevanju ravnanja naših in vaših
Moramo se vprašati, ali smo sploh pripravljeni in izmožno vzpostaviti sistem, v katerem opravljamo merjenje družbenega dogajanja objektivno, ne pa subjektivno.
Mitja Pucelj: Različni vatli pri ocenjevanju ravnanja naših in vaših
Moramo se vprašati, ali smo sploh pripravljeni in izmožno vzpostaviti sistem, v katerem opravljamo merjenje družbenega dogajanja objektivno, ne pa subjektivno.

Mitja Pucelj

družba politika komentar

Mitja Pucelj: Različni vatli pri ocenjevanju ravnanja naših in vaših
Moramo se vprašati, ali smo sploh pripravljeni in izmožno vzpostaviti sistem, v katerem opravljamo merjenje družbenega dogajanja objektivno, ne pa subjektivno.
VEČ ...|16. 9. 2020
Mitja Pucelj: Različni vatli pri ocenjevanju ravnanja naših in vaših
Moramo se vprašati, ali smo sploh pripravljeni in izmožno vzpostaviti sistem, v katerem opravljamo merjenje družbenega dogajanja objektivno, ne pa subjektivno.

Mitja Pucelj

družba politika komentar

VEČ ...|9. 9. 2020
Ivan Štuhec: Ljubljanski biciklisti delujejo po Kučanovem konceptu
Ljubljanski biciklisti imajo dovolj razlogov za proteste, samo izbrali so si napačen naslov in napačne koncepte. Njihov zgodovinski dosežek bodo prazne zračnice, ker biciklirajo nebuloze.
Ivan Štuhec: Ljubljanski biciklisti delujejo po Kučanovem konceptu
Ljubljanski biciklisti imajo dovolj razlogov za proteste, samo izbrali so si napačen naslov in napačne koncepte. Njihov zgodovinski dosežek bodo prazne zračnice, ker biciklirajo nebuloze.

Ivan Štuhec

komentar

Ivan Štuhec: Ljubljanski biciklisti delujejo po Kučanovem konceptu
Ljubljanski biciklisti imajo dovolj razlogov za proteste, samo izbrali so si napačen naslov in napačne koncepte. Njihov zgodovinski dosežek bodo prazne zračnice, ker biciklirajo nebuloze.
VEČ ...|9. 9. 2020
Ivan Štuhec: Ljubljanski biciklisti delujejo po Kučanovem konceptu
Ljubljanski biciklisti imajo dovolj razlogov za proteste, samo izbrali so si napačen naslov in napačne koncepte. Njihov zgodovinski dosežek bodo prazne zračnice, ker biciklirajo nebuloze.

Ivan Štuhec

komentar

VEČ ...|2. 9. 2020
Janša ne razdvaja, ampak združuje, tudi levico
Niti Tanja Fajon niti Marjan Šarec nista zmožna povezati razdrobljene levice, pač pa je Janša tako rekoč edini združevalen element na prafaktorje razkosane levice. Čas je, da si dediči revolucije nalijejo čistega vina in se prenehajo pretvarjati sami pred seboj. Potreben je kanček resnicoljubnosti.
Janša ne razdvaja, ampak združuje, tudi levico
Niti Tanja Fajon niti Marjan Šarec nista zmožna povezati razdrobljene levice, pač pa je Janša tako rekoč edini združevalen element na prafaktorje razkosane levice. Čas je, da si dediči revolucije nalijejo čistega vina in se prenehajo pretvarjati sami pred seboj. Potreben je kanček resnicoljubnosti.

Domen Mezeg

politika antijanšizem janez janša

Janša ne razdvaja, ampak združuje, tudi levico
Niti Tanja Fajon niti Marjan Šarec nista zmožna povezati razdrobljene levice, pač pa je Janša tako rekoč edini združevalen element na prafaktorje razkosane levice. Čas je, da si dediči revolucije nalijejo čistega vina in se prenehajo pretvarjati sami pred seboj. Potreben je kanček resnicoljubnosti.
VEČ ...|2. 9. 2020
Janša ne razdvaja, ampak združuje, tudi levico
Niti Tanja Fajon niti Marjan Šarec nista zmožna povezati razdrobljene levice, pač pa je Janša tako rekoč edini združevalen element na prafaktorje razkosane levice. Čas je, da si dediči revolucije nalijejo čistega vina in se prenehajo pretvarjati sami pred seboj. Potreben je kanček resnicoljubnosti.

Domen Mezeg

politika antijanšizem janez janša

VEČ ...|26. 8. 2020
Igor Podbrežnik: Jamnikova mati in Radonjić prepričana, da Novič ni moril, a to pravosodja ne ustavi
Klemen Jaklič, ki ga kolegi sodniki vedno povozijo in mu je dovoljeno pisati ločena menja, v zadevi Novič ni obupal. Verjame, da na koncu vedno zmaga resnica. Kaj pa Novič, kdo mu lahko povrne ime, uničeno življenje, na silo zaključeno znanstveno kariero. In vsem njegovim domačim, ki z njim preživljajo vse te preizkušnje in krivice? Kaj pa gospa Jamnik, mama žrtve skrbno načrtovanega umora, ki je prepričana, da morilec ni Novič. Ji bo zdravje še služilo do dne, ko bo lahko zvedela, kdo je v resnici morilec njenega sina.
Igor Podbrežnik: Jamnikova mati in Radonjić prepričana, da Novič ni moril, a to pravosodja ne ustavi
Klemen Jaklič, ki ga kolegi sodniki vedno povozijo in mu je dovoljeno pisati ločena menja, v zadevi Novič ni obupal. Verjame, da na koncu vedno zmaga resnica. Kaj pa Novič, kdo mu lahko povrne ime, uničeno življenje, na silo zaključeno znanstveno kariero. In vsem njegovim domačim, ki z njim preživljajo vse te preizkušnje in krivice? Kaj pa gospa Jamnik, mama žrtve skrbno načrtovanega umora, ki je prepričana, da morilec ni Novič. Ji bo zdravje še služilo do dne, ko bo lahko zvedela, kdo je v resnici morilec njenega sina.

Igor Podbrežnik

pravo komentar

Igor Podbrežnik: Jamnikova mati in Radonjić prepričana, da Novič ni moril, a to pravosodja ne ustavi
Klemen Jaklič, ki ga kolegi sodniki vedno povozijo in mu je dovoljeno pisati ločena menja, v zadevi Novič ni obupal. Verjame, da na koncu vedno zmaga resnica. Kaj pa Novič, kdo mu lahko povrne ime, uničeno življenje, na silo zaključeno znanstveno kariero. In vsem njegovim domačim, ki z njim preživljajo vse te preizkušnje in krivice? Kaj pa gospa Jamnik, mama žrtve skrbno načrtovanega umora, ki je prepričana, da morilec ni Novič. Ji bo zdravje še služilo do dne, ko bo lahko zvedela, kdo je v resnici morilec njenega sina.
VEČ ...|26. 8. 2020
Igor Podbrežnik: Jamnikova mati in Radonjić prepričana, da Novič ni moril, a to pravosodja ne ustavi
Klemen Jaklič, ki ga kolegi sodniki vedno povozijo in mu je dovoljeno pisati ločena menja, v zadevi Novič ni obupal. Verjame, da na koncu vedno zmaga resnica. Kaj pa Novič, kdo mu lahko povrne ime, uničeno življenje, na silo zaključeno znanstveno kariero. In vsem njegovim domačim, ki z njim preživljajo vse te preizkušnje in krivice? Kaj pa gospa Jamnik, mama žrtve skrbno načrtovanega umora, ki je prepričana, da morilec ni Novič. Ji bo zdravje še služilo do dne, ko bo lahko zvedela, kdo je v resnici morilec njenega sina.

Igor Podbrežnik

pravo komentar

VEČ ...|19. 8. 2020
Aleš Maver: Oprosti, Belorusija
Priznam, nad Belorusijo sem obupal kar precej let nazaj. Ko sem jo leta 2011 obiskal, sem tam videl marsikaj, česar si brez ostanka nisem znal razložiti. Kljub izrazito sovjetski sceni sem dobil občutek, da ljudje vsaj v mestih živijo solidno. Upanja, da bi se Belorusi kaj veliko pred njegovo smrtjo znebili dolgoletnega predsednika Aljaksandra Lukašenke, pa vsaj glede na tedaj videno nisem več gojil.Celotni komentar je objavljen na spletni strani Casnik.si.
Aleš Maver: Oprosti, Belorusija
Priznam, nad Belorusijo sem obupal kar precej let nazaj. Ko sem jo leta 2011 obiskal, sem tam videl marsikaj, česar si brez ostanka nisem znal razložiti. Kljub izrazito sovjetski sceni sem dobil občutek, da ljudje vsaj v mestih živijo solidno. Upanja, da bi se Belorusi kaj veliko pred njegovo smrtjo znebili dolgoletnega predsednika Aljaksandra Lukašenke, pa vsaj glede na tedaj videno nisem več gojil.Celotni komentar je objavljen na spletni strani Casnik.si.

Aleš Maver

politika komentar tujina

Aleš Maver: Oprosti, Belorusija
Priznam, nad Belorusijo sem obupal kar precej let nazaj. Ko sem jo leta 2011 obiskal, sem tam videl marsikaj, česar si brez ostanka nisem znal razložiti. Kljub izrazito sovjetski sceni sem dobil občutek, da ljudje vsaj v mestih živijo solidno. Upanja, da bi se Belorusi kaj veliko pred njegovo smrtjo znebili dolgoletnega predsednika Aljaksandra Lukašenke, pa vsaj glede na tedaj videno nisem več gojil.Celotni komentar je objavljen na spletni strani Casnik.si.
VEČ ...|19. 8. 2020
Aleš Maver: Oprosti, Belorusija
Priznam, nad Belorusijo sem obupal kar precej let nazaj. Ko sem jo leta 2011 obiskal, sem tam videl marsikaj, česar si brez ostanka nisem znal razložiti. Kljub izrazito sovjetski sceni sem dobil občutek, da ljudje vsaj v mestih živijo solidno. Upanja, da bi se Belorusi kaj veliko pred njegovo smrtjo znebili dolgoletnega predsednika Aljaksandra Lukašenke, pa vsaj glede na tedaj videno nisem več gojil.Celotni komentar je objavljen na spletni strani Casnik.si.

Aleš Maver

politika komentar tujina

VEČ ...|12. 8. 2020
Andrej Tomelj: Baragovo semenišče in cerkev v Križankah nista tržaški Narodni dom
Demokratična Italija je po stotih letih storila zavezujoč korak in ne samo z besedami, temveč z dejanjem simbolično poravnala zgodovinski dolg do zdesetkane in še vedno bolj ali manj razdeljene slovenske manjšine. Po navdušenju ob vračanju Narodnega doma tržaškim Slovencem ob stoletnici njegovega požiga so se začela pojavljati razmišljanja kritičnih opazovalcev in poznavalcev razmer v Trstu. Odpira se vrsta vprašanj, na katera še ni odgovorov.
Andrej Tomelj: Baragovo semenišče in cerkev v Križankah nista tržaški Narodni dom
Demokratična Italija je po stotih letih storila zavezujoč korak in ne samo z besedami, temveč z dejanjem simbolično poravnala zgodovinski dolg do zdesetkane in še vedno bolj ali manj razdeljene slovenske manjšine. Po navdušenju ob vračanju Narodnega doma tržaškim Slovencem ob stoletnici njegovega požiga so se začela pojavljati razmišljanja kritičnih opazovalcev in poznavalcev razmer v Trstu. Odpira se vrsta vprašanj, na katera še ni odgovorov.

Andrej Tomelj

komentar družba

Andrej Tomelj: Baragovo semenišče in cerkev v Križankah nista tržaški Narodni dom
Demokratična Italija je po stotih letih storila zavezujoč korak in ne samo z besedami, temveč z dejanjem simbolično poravnala zgodovinski dolg do zdesetkane in še vedno bolj ali manj razdeljene slovenske manjšine. Po navdušenju ob vračanju Narodnega doma tržaškim Slovencem ob stoletnici njegovega požiga so se začela pojavljati razmišljanja kritičnih opazovalcev in poznavalcev razmer v Trstu. Odpira se vrsta vprašanj, na katera še ni odgovorov.
VEČ ...|12. 8. 2020
Andrej Tomelj: Baragovo semenišče in cerkev v Križankah nista tržaški Narodni dom
Demokratična Italija je po stotih letih storila zavezujoč korak in ne samo z besedami, temveč z dejanjem simbolično poravnala zgodovinski dolg do zdesetkane in še vedno bolj ali manj razdeljene slovenske manjšine. Po navdušenju ob vračanju Narodnega doma tržaškim Slovencem ob stoletnici njegovega požiga so se začela pojavljati razmišljanja kritičnih opazovalcev in poznavalcev razmer v Trstu. Odpira se vrsta vprašanj, na katera še ni odgovorov.

Andrej Tomelj

komentar družba

VEČ ...|5. 8. 2020
Domen Mezeg: Milan Kučan, dovolite nam višegrajske sanje
Četudi si Kučan in imaš zveze v politiki, gospodarstvu, sodstvu in javnih občilih ter mnogi vztrepetajo, ko odpreš usta, še ne pomeni, da si Vsemogočni. Država, v kateri je naš prvi predsednik Kučan odrastel in mu je bila tako zelo pri srcu, ima na pokopališču zgodovine svoj sijajen nagrobnik. Mnogi se spominjajo njenega kratkotrajnega obstoja, mladi pa ta spomenik vse manj obiskujejo. Z generacijami tone v pozabo in vse bolj postaja domena zgodovinarjev. Žal.
Domen Mezeg: Milan Kučan, dovolite nam višegrajske sanje
Četudi si Kučan in imaš zveze v politiki, gospodarstvu, sodstvu in javnih občilih ter mnogi vztrepetajo, ko odpreš usta, še ne pomeni, da si Vsemogočni. Država, v kateri je naš prvi predsednik Kučan odrastel in mu je bila tako zelo pri srcu, ima na pokopališču zgodovine svoj sijajen nagrobnik. Mnogi se spominjajo njenega kratkotrajnega obstoja, mladi pa ta spomenik vse manj obiskujejo. Z generacijami tone v pozabo in vse bolj postaja domena zgodovinarjev. Žal.

Domen Mezeg

komentar družba politika

Domen Mezeg: Milan Kučan, dovolite nam višegrajske sanje
Četudi si Kučan in imaš zveze v politiki, gospodarstvu, sodstvu in javnih občilih ter mnogi vztrepetajo, ko odpreš usta, še ne pomeni, da si Vsemogočni. Država, v kateri je naš prvi predsednik Kučan odrastel in mu je bila tako zelo pri srcu, ima na pokopališču zgodovine svoj sijajen nagrobnik. Mnogi se spominjajo njenega kratkotrajnega obstoja, mladi pa ta spomenik vse manj obiskujejo. Z generacijami tone v pozabo in vse bolj postaja domena zgodovinarjev. Žal.
VEČ ...|5. 8. 2020
Domen Mezeg: Milan Kučan, dovolite nam višegrajske sanje
Četudi si Kučan in imaš zveze v politiki, gospodarstvu, sodstvu in javnih občilih ter mnogi vztrepetajo, ko odpreš usta, še ne pomeni, da si Vsemogočni. Država, v kateri je naš prvi predsednik Kučan odrastel in mu je bila tako zelo pri srcu, ima na pokopališču zgodovine svoj sijajen nagrobnik. Mnogi se spominjajo njenega kratkotrajnega obstoja, mladi pa ta spomenik vse manj obiskujejo. Z generacijami tone v pozabo in vse bolj postaja domena zgodovinarjev. Žal.

Domen Mezeg

komentar družba politika

VEČ ...|29. 7. 2020
Ob obletnici izbruha prve svetovne vojne
V teh dneh se spominjamo začetka prve svetovne vojne, zato naj omenimo, da je avstrijski zunanji minister Brechtold napisal Srbiji ultimat, ki ga ta ni mogla sprejeti.To je gotovo eno od dejstev, ki niso tako znana kot sam sarajevski atentat.

Ena izmed modrosti zgodovine je, da se vojne ne končajo tako, kot so si zamislili tisti, ki so jih začeli. Mnogi vladarji so to sicer vedeli, a bili so prepričani, da bo pri njih drugače; da bo prav njihova vojaška avantura izjema, ki bo potrdila sicer trdno pravilo.

Medtem ko je bil Franc Ferdinand nasprotnik vojne s Srbijo, to ni veljalo za mnoge na dunajskem dvoru. Vrhovni poveljnik generalštaba (Franz Conrad) je bil eden izmed tistih, ki je že leta 1913 predlagal zasedbo Srbije, pač po vzoru tega, kako so si priključili Bosno.

Conrad je zunanjega ministra Brechtolda nagovarjal k vojni, medtem ko je Franc Ferdinand ministru pisal, da Rusija ob tem ne bi mirno stala ob strani. Morebitna zmaga bi pomenila mnogo žrtev; pridobili bi nekaj nasadov sliv in kozjih pašnikov, za povrhu pa še precej ubijalskih upornikov.

Celotni komentar je objavljen na spletni strani Casnik.si.
Ob obletnici izbruha prve svetovne vojne
V teh dneh se spominjamo začetka prve svetovne vojne, zato naj omenimo, da je avstrijski zunanji minister Brechtold napisal Srbiji ultimat, ki ga ta ni mogla sprejeti.To je gotovo eno od dejstev, ki niso tako znana kot sam sarajevski atentat.

Ena izmed modrosti zgodovine je, da se vojne ne končajo tako, kot so si zamislili tisti, ki so jih začeli. Mnogi vladarji so to sicer vedeli, a bili so prepričani, da bo pri njih drugače; da bo prav njihova vojaška avantura izjema, ki bo potrdila sicer trdno pravilo.

Medtem ko je bil Franc Ferdinand nasprotnik vojne s Srbijo, to ni veljalo za mnoge na dunajskem dvoru. Vrhovni poveljnik generalštaba (Franz Conrad) je bil eden izmed tistih, ki je že leta 1913 predlagal zasedbo Srbije, pač po vzoru tega, kako so si priključili Bosno.

Conrad je zunanjega ministra Brechtolda nagovarjal k vojni, medtem ko je Franc Ferdinand ministru pisal, da Rusija ob tem ne bi mirno stala ob strani. Morebitna zmaga bi pomenila mnogo žrtev; pridobili bi nekaj nasadov sliv in kozjih pašnikov, za povrhu pa še precej ubijalskih upornikov.

Celotni komentar je objavljen na spletni strani Casnik.si.

Tine Golež

komentar

Ob obletnici izbruha prve svetovne vojne
V teh dneh se spominjamo začetka prve svetovne vojne, zato naj omenimo, da je avstrijski zunanji minister Brechtold napisal Srbiji ultimat, ki ga ta ni mogla sprejeti.To je gotovo eno od dejstev, ki niso tako znana kot sam sarajevski atentat.

Ena izmed modrosti zgodovine je, da se vojne ne končajo tako, kot so si zamislili tisti, ki so jih začeli. Mnogi vladarji so to sicer vedeli, a bili so prepričani, da bo pri njih drugače; da bo prav njihova vojaška avantura izjema, ki bo potrdila sicer trdno pravilo.

Medtem ko je bil Franc Ferdinand nasprotnik vojne s Srbijo, to ni veljalo za mnoge na dunajskem dvoru. Vrhovni poveljnik generalštaba (Franz Conrad) je bil eden izmed tistih, ki je že leta 1913 predlagal zasedbo Srbije, pač po vzoru tega, kako so si priključili Bosno.

Conrad je zunanjega ministra Brechtolda nagovarjal k vojni, medtem ko je Franc Ferdinand ministru pisal, da Rusija ob tem ne bi mirno stala ob strani. Morebitna zmaga bi pomenila mnogo žrtev; pridobili bi nekaj nasadov sliv in kozjih pašnikov, za povrhu pa še precej ubijalskih upornikov.

Celotni komentar je objavljen na spletni strani Casnik.si.
VEČ ...|29. 7. 2020
Ob obletnici izbruha prve svetovne vojne
V teh dneh se spominjamo začetka prve svetovne vojne, zato naj omenimo, da je avstrijski zunanji minister Brechtold napisal Srbiji ultimat, ki ga ta ni mogla sprejeti.To je gotovo eno od dejstev, ki niso tako znana kot sam sarajevski atentat.

Ena izmed modrosti zgodovine je, da se vojne ne končajo tako, kot so si zamislili tisti, ki so jih začeli. Mnogi vladarji so to sicer vedeli, a bili so prepričani, da bo pri njih drugače; da bo prav njihova vojaška avantura izjema, ki bo potrdila sicer trdno pravilo.

Medtem ko je bil Franc Ferdinand nasprotnik vojne s Srbijo, to ni veljalo za mnoge na dunajskem dvoru. Vrhovni poveljnik generalštaba (Franz Conrad) je bil eden izmed tistih, ki je že leta 1913 predlagal zasedbo Srbije, pač po vzoru tega, kako so si priključili Bosno.

Conrad je zunanjega ministra Brechtolda nagovarjal k vojni, medtem ko je Franc Ferdinand ministru pisal, da Rusija ob tem ne bi mirno stala ob strani. Morebitna zmaga bi pomenila mnogo žrtev; pridobili bi nekaj nasadov sliv in kozjih pašnikov, za povrhu pa še precej ubijalskih upornikov.

Celotni komentar je objavljen na spletni strani Casnik.si.

Tine Golež

komentar

VEČ ...|22. 7. 2020
Žiga Turk: Vnuki
Pred dobrim tednom je Janez Janša tvitnil naslednje: »Pokola v Srebrenici ne bi bilo, če bi na ozemlju bivše Jugoslavije po njenem razpadu počistili s komunistično ideologijo in obsodili povojne poboje v Sloveniji in drugod.« In pripel daljši članek o tem, kako smo na ozemlju SFRJ razčiščevali s svojo preteklostjo (vir), ki ga je napisal že pred več kot desetimi leti. Tvit je sprožil plaz zgražanja na družbenih omrežjih, zgage so ga potvorjenega izvozile v Bosno, od tam pa se je zgražanje vrnilo v slovenska sredstva množičnega obveščanja. Vredno razmisleka pri vsem skupaj je, zakaj je okrog tega tak škandal.
Žiga Turk: Vnuki
Pred dobrim tednom je Janez Janša tvitnil naslednje: »Pokola v Srebrenici ne bi bilo, če bi na ozemlju bivše Jugoslavije po njenem razpadu počistili s komunistično ideologijo in obsodili povojne poboje v Sloveniji in drugod.« In pripel daljši članek o tem, kako smo na ozemlju SFRJ razčiščevali s svojo preteklostjo (vir), ki ga je napisal že pred več kot desetimi leti. Tvit je sprožil plaz zgražanja na družbenih omrežjih, zgage so ga potvorjenega izvozile v Bosno, od tam pa se je zgražanje vrnilo v slovenska sredstva množičnega obveščanja. Vredno razmisleka pri vsem skupaj je, zakaj je okrog tega tak škandal.

Žiga Turk

komentar

Žiga Turk: Vnuki
Pred dobrim tednom je Janez Janša tvitnil naslednje: »Pokola v Srebrenici ne bi bilo, če bi na ozemlju bivše Jugoslavije po njenem razpadu počistili s komunistično ideologijo in obsodili povojne poboje v Sloveniji in drugod.« In pripel daljši članek o tem, kako smo na ozemlju SFRJ razčiščevali s svojo preteklostjo (vir), ki ga je napisal že pred več kot desetimi leti. Tvit je sprožil plaz zgražanja na družbenih omrežjih, zgage so ga potvorjenega izvozile v Bosno, od tam pa se je zgražanje vrnilo v slovenska sredstva množičnega obveščanja. Vredno razmisleka pri vsem skupaj je, zakaj je okrog tega tak škandal.
VEČ ...|22. 7. 2020
Žiga Turk: Vnuki
Pred dobrim tednom je Janez Janša tvitnil naslednje: »Pokola v Srebrenici ne bi bilo, če bi na ozemlju bivše Jugoslavije po njenem razpadu počistili s komunistično ideologijo in obsodili povojne poboje v Sloveniji in drugod.« In pripel daljši članek o tem, kako smo na ozemlju SFRJ razčiščevali s svojo preteklostjo (vir), ki ga je napisal že pred več kot desetimi leti. Tvit je sprožil plaz zgražanja na družbenih omrežjih, zgage so ga potvorjenega izvozile v Bosno, od tam pa se je zgražanje vrnilo v slovenska sredstva množičnega obveščanja. Vredno razmisleka pri vsem skupaj je, zakaj je okrog tega tak škandal.

Žiga Turk

komentar

VEČ ...|15. 7. 2020
Kar se ni posrečilo Kolindi in Türku, je uresničil Andrzej Duda
Mogoče je bil pa ves cirkus, ki je obdajal poljske predsedniške volitve, nekoliko pretiran. Dobro, trmasto vztrajanje vladajoče stranke, naj bo glasovanje sredi najhujšega otepanja s koronavirusom, je bilo neumno. Ampak sicer se ni zgodilo nič zelo posebnega.Andrzej Duda je res zmagal z minimalno razliko. Nazadnje se je števec ustavil pri 51 odstotkih. Toda prvič je za predsednika srednje- in vzhodnoevropske sploh ni samoumevno, da zmaga tudi v drugo, pa naj velja še za tako priljubljenega. O tem bi lahko marsikaj povedali Danilo Türk, Ivo Josipović, Kolinda Grabar Kitarović in Dudov predhodnik Bronislaw Komorowski. Tudi presedniki, ki so mandat ponovili, denimo Borut Pahor in Miloš Zeman, so se prerinili skozi šivankino uho prav tako kot Duda.Drugič je bila izjemno tesna večina poljskih glasovanj o predsedniku. Pred petimi leti je Duda, takrat res kot outsider, slavil z 51,5 odstotka glasov. Aleksander Kwasniewski je leta 1995 proti Walensi, ki je bil tokrat glasen podpornik Dudovega protikandidata Rafala Trzaskowskega, zbral nekaj manj kot 52 odstotkov, Bronislaw Komorowski leta 2010 proti Jaroslawu Kaczynskemu 53 in Lech Kaczynski pet let prej proti Donaldu Tusku 54 odstotkov. Edini res prepričljivi zmagovalec po letu 1990 je bil Kwasniewski, ko je v drugo leta 2000 slavil že v prvem krogu. Ravno tako je bilo za vse volitve značilno vidno nasprotje med zahodom in vzhodom države in med velikimi mesti in drugimi deli. V prvih so se bolje odrezali liberalnejši, v drugih konservativnejši kandidati. Letos ni bilo drugače.Da so ljudje tokratnim volitvam vseeno pripisovali nekoliko večji pomen, kaže predvsem volilna udeležba. Da se je povsem približala sedemdesetim odstotkom, je za poljske razmere izjemno. In priča o večji polariziranosti volilnega telesa od običajne.Tudi sicer je volilni boj potekal v bolj črno-belih tonih kot večina drugih, vse od tistega leta 1995, v katerem sta se udarila tedanji protikomunistični junak Walensa in postkomunist Kwasniewski. Varšavski Rafal Trzaskowski se je od tradicionalnih poljskih svetinj skušal distancirati veliko bolj, kot sta to počela Donald Tusk in Bronislaw Komorowski, čeprav sta prihajala iz iste stranke, Državljanske platforme. Kot sem tudi na Časniku že opozarjal, je drsenje Državljanske platforme proti levi in v smer socialnega liberalizma zahodnoevropskega tipa v veliki meri posledica neugodne okoliščine, da se vladajoča stranka Zakon in pravičnost prodaja kot edina branilka osrednjih poljskih svetinj, narodne samobitnosti in poljskega katolištva, ki so bile praviloma skupne večini Poljakov ne glede na strankarsko pripadnost.Duda je torej sicer zmagal, vendar je njegov mandat šibkejši kot v prvo, saj tokrat ni nastopil kot novinec, temveč kot sorazmerno priljubljeni dosedanji predsednik. Čaka ga težka naloga, da se po polariziranem predvolilnem boju izkaže za predsednika vseh Poljakov. Trzaskowski se je po drugi strani v predsedniški tekmi uveljavil kot nekak naravni vodja opozicije. Izziv zanj je, kako se upreti sirenskim glasovom z evropskega zahoda in pokazati, da je mogoč tudi liberalizem srednje- in vzhodnoevropskega tipa. Liberalizem, ki bo ob družbenih vprašanjih zmogel več prave samozavesti in spoštovanja izročil, kot je zmorejo zahodnoevropski kolegi, ki so danes sicer najglasnejši častilci varšavskega župana.
Kar se ni posrečilo Kolindi in Türku, je uresničil Andrzej Duda
Mogoče je bil pa ves cirkus, ki je obdajal poljske predsedniške volitve, nekoliko pretiran. Dobro, trmasto vztrajanje vladajoče stranke, naj bo glasovanje sredi najhujšega otepanja s koronavirusom, je bilo neumno. Ampak sicer se ni zgodilo nič zelo posebnega.Andrzej Duda je res zmagal z minimalno razliko. Nazadnje se je števec ustavil pri 51 odstotkih. Toda prvič je za predsednika srednje- in vzhodnoevropske sploh ni samoumevno, da zmaga tudi v drugo, pa naj velja še za tako priljubljenega. O tem bi lahko marsikaj povedali Danilo Türk, Ivo Josipović, Kolinda Grabar Kitarović in Dudov predhodnik Bronislaw Komorowski. Tudi presedniki, ki so mandat ponovili, denimo Borut Pahor in Miloš Zeman, so se prerinili skozi šivankino uho prav tako kot Duda.Drugič je bila izjemno tesna večina poljskih glasovanj o predsedniku. Pred petimi leti je Duda, takrat res kot outsider, slavil z 51,5 odstotka glasov. Aleksander Kwasniewski je leta 1995 proti Walensi, ki je bil tokrat glasen podpornik Dudovega protikandidata Rafala Trzaskowskega, zbral nekaj manj kot 52 odstotkov, Bronislaw Komorowski leta 2010 proti Jaroslawu Kaczynskemu 53 in Lech Kaczynski pet let prej proti Donaldu Tusku 54 odstotkov. Edini res prepričljivi zmagovalec po letu 1990 je bil Kwasniewski, ko je v drugo leta 2000 slavil že v prvem krogu. Ravno tako je bilo za vse volitve značilno vidno nasprotje med zahodom in vzhodom države in med velikimi mesti in drugimi deli. V prvih so se bolje odrezali liberalnejši, v drugih konservativnejši kandidati. Letos ni bilo drugače.Da so ljudje tokratnim volitvam vseeno pripisovali nekoliko večji pomen, kaže predvsem volilna udeležba. Da se je povsem približala sedemdesetim odstotkom, je za poljske razmere izjemno. In priča o večji polariziranosti volilnega telesa od običajne.Tudi sicer je volilni boj potekal v bolj črno-belih tonih kot večina drugih, vse od tistega leta 1995, v katerem sta se udarila tedanji protikomunistični junak Walensa in postkomunist Kwasniewski. Varšavski Rafal Trzaskowski se je od tradicionalnih poljskih svetinj skušal distancirati veliko bolj, kot sta to počela Donald Tusk in Bronislaw Komorowski, čeprav sta prihajala iz iste stranke, Državljanske platforme. Kot sem tudi na Časniku že opozarjal, je drsenje Državljanske platforme proti levi in v smer socialnega liberalizma zahodnoevropskega tipa v veliki meri posledica neugodne okoliščine, da se vladajoča stranka Zakon in pravičnost prodaja kot edina branilka osrednjih poljskih svetinj, narodne samobitnosti in poljskega katolištva, ki so bile praviloma skupne večini Poljakov ne glede na strankarsko pripadnost.Duda je torej sicer zmagal, vendar je njegov mandat šibkejši kot v prvo, saj tokrat ni nastopil kot novinec, temveč kot sorazmerno priljubljeni dosedanji predsednik. Čaka ga težka naloga, da se po polariziranem predvolilnem boju izkaže za predsednika vseh Poljakov. Trzaskowski se je po drugi strani v predsedniški tekmi uveljavil kot nekak naravni vodja opozicije. Izziv zanj je, kako se upreti sirenskim glasovom z evropskega zahoda in pokazati, da je mogoč tudi liberalizem srednje- in vzhodnoevropskega tipa. Liberalizem, ki bo ob družbenih vprašanjih zmogel več prave samozavesti in spoštovanja izročil, kot je zmorejo zahodnoevropski kolegi, ki so danes sicer najglasnejši častilci varšavskega župana.

Aleš Maver

Andrzej Duda liberalizem Poljska Rafal Trzaskowski politika svet

Kar se ni posrečilo Kolindi in Türku, je uresničil Andrzej Duda
Mogoče je bil pa ves cirkus, ki je obdajal poljske predsedniške volitve, nekoliko pretiran. Dobro, trmasto vztrajanje vladajoče stranke, naj bo glasovanje sredi najhujšega otepanja s koronavirusom, je bilo neumno. Ampak sicer se ni zgodilo nič zelo posebnega.Andrzej Duda je res zmagal z minimalno razliko. Nazadnje se je števec ustavil pri 51 odstotkih. Toda prvič je za predsednika srednje- in vzhodnoevropske sploh ni samoumevno, da zmaga tudi v drugo, pa naj velja še za tako priljubljenega. O tem bi lahko marsikaj povedali Danilo Türk, Ivo Josipović, Kolinda Grabar Kitarović in Dudov predhodnik Bronislaw Komorowski. Tudi presedniki, ki so mandat ponovili, denimo Borut Pahor in Miloš Zeman, so se prerinili skozi šivankino uho prav tako kot Duda.Drugič je bila izjemno tesna večina poljskih glasovanj o predsedniku. Pred petimi leti je Duda, takrat res kot outsider, slavil z 51,5 odstotka glasov. Aleksander Kwasniewski je leta 1995 proti Walensi, ki je bil tokrat glasen podpornik Dudovega protikandidata Rafala Trzaskowskega, zbral nekaj manj kot 52 odstotkov, Bronislaw Komorowski leta 2010 proti Jaroslawu Kaczynskemu 53 in Lech Kaczynski pet let prej proti Donaldu Tusku 54 odstotkov. Edini res prepričljivi zmagovalec po letu 1990 je bil Kwasniewski, ko je v drugo leta 2000 slavil že v prvem krogu. Ravno tako je bilo za vse volitve značilno vidno nasprotje med zahodom in vzhodom države in med velikimi mesti in drugimi deli. V prvih so se bolje odrezali liberalnejši, v drugih konservativnejši kandidati. Letos ni bilo drugače.Da so ljudje tokratnim volitvam vseeno pripisovali nekoliko večji pomen, kaže predvsem volilna udeležba. Da se je povsem približala sedemdesetim odstotkom, je za poljske razmere izjemno. In priča o večji polariziranosti volilnega telesa od običajne.Tudi sicer je volilni boj potekal v bolj črno-belih tonih kot večina drugih, vse od tistega leta 1995, v katerem sta se udarila tedanji protikomunistični junak Walensa in postkomunist Kwasniewski. Varšavski Rafal Trzaskowski se je od tradicionalnih poljskih svetinj skušal distancirati veliko bolj, kot sta to počela Donald Tusk in Bronislaw Komorowski, čeprav sta prihajala iz iste stranke, Državljanske platforme. Kot sem tudi na Časniku že opozarjal, je drsenje Državljanske platforme proti levi in v smer socialnega liberalizma zahodnoevropskega tipa v veliki meri posledica neugodne okoliščine, da se vladajoča stranka Zakon in pravičnost prodaja kot edina branilka osrednjih poljskih svetinj, narodne samobitnosti in poljskega katolištva, ki so bile praviloma skupne večini Poljakov ne glede na strankarsko pripadnost.Duda je torej sicer zmagal, vendar je njegov mandat šibkejši kot v prvo, saj tokrat ni nastopil kot novinec, temveč kot sorazmerno priljubljeni dosedanji predsednik. Čaka ga težka naloga, da se po polariziranem predvolilnem boju izkaže za predsednika vseh Poljakov. Trzaskowski se je po drugi strani v predsedniški tekmi uveljavil kot nekak naravni vodja opozicije. Izziv zanj je, kako se upreti sirenskim glasovom z evropskega zahoda in pokazati, da je mogoč tudi liberalizem srednje- in vzhodnoevropskega tipa. Liberalizem, ki bo ob družbenih vprašanjih zmogel več prave samozavesti in spoštovanja izročil, kot je zmorejo zahodnoevropski kolegi, ki so danes sicer najglasnejši častilci varšavskega župana.
VEČ ...|15. 7. 2020
Kar se ni posrečilo Kolindi in Türku, je uresničil Andrzej Duda
Mogoče je bil pa ves cirkus, ki je obdajal poljske predsedniške volitve, nekoliko pretiran. Dobro, trmasto vztrajanje vladajoče stranke, naj bo glasovanje sredi najhujšega otepanja s koronavirusom, je bilo neumno. Ampak sicer se ni zgodilo nič zelo posebnega.Andrzej Duda je res zmagal z minimalno razliko. Nazadnje se je števec ustavil pri 51 odstotkih. Toda prvič je za predsednika srednje- in vzhodnoevropske sploh ni samoumevno, da zmaga tudi v drugo, pa naj velja še za tako priljubljenega. O tem bi lahko marsikaj povedali Danilo Türk, Ivo Josipović, Kolinda Grabar Kitarović in Dudov predhodnik Bronislaw Komorowski. Tudi presedniki, ki so mandat ponovili, denimo Borut Pahor in Miloš Zeman, so se prerinili skozi šivankino uho prav tako kot Duda.Drugič je bila izjemno tesna večina poljskih glasovanj o predsedniku. Pred petimi leti je Duda, takrat res kot outsider, slavil z 51,5 odstotka glasov. Aleksander Kwasniewski je leta 1995 proti Walensi, ki je bil tokrat glasen podpornik Dudovega protikandidata Rafala Trzaskowskega, zbral nekaj manj kot 52 odstotkov, Bronislaw Komorowski leta 2010 proti Jaroslawu Kaczynskemu 53 in Lech Kaczynski pet let prej proti Donaldu Tusku 54 odstotkov. Edini res prepričljivi zmagovalec po letu 1990 je bil Kwasniewski, ko je v drugo leta 2000 slavil že v prvem krogu. Ravno tako je bilo za vse volitve značilno vidno nasprotje med zahodom in vzhodom države in med velikimi mesti in drugimi deli. V prvih so se bolje odrezali liberalnejši, v drugih konservativnejši kandidati. Letos ni bilo drugače.Da so ljudje tokratnim volitvam vseeno pripisovali nekoliko večji pomen, kaže predvsem volilna udeležba. Da se je povsem približala sedemdesetim odstotkom, je za poljske razmere izjemno. In priča o večji polariziranosti volilnega telesa od običajne.Tudi sicer je volilni boj potekal v bolj črno-belih tonih kot večina drugih, vse od tistega leta 1995, v katerem sta se udarila tedanji protikomunistični junak Walensa in postkomunist Kwasniewski. Varšavski Rafal Trzaskowski se je od tradicionalnih poljskih svetinj skušal distancirati veliko bolj, kot sta to počela Donald Tusk in Bronislaw Komorowski, čeprav sta prihajala iz iste stranke, Državljanske platforme. Kot sem tudi na Časniku že opozarjal, je drsenje Državljanske platforme proti levi in v smer socialnega liberalizma zahodnoevropskega tipa v veliki meri posledica neugodne okoliščine, da se vladajoča stranka Zakon in pravičnost prodaja kot edina branilka osrednjih poljskih svetinj, narodne samobitnosti in poljskega katolištva, ki so bile praviloma skupne večini Poljakov ne glede na strankarsko pripadnost.Duda je torej sicer zmagal, vendar je njegov mandat šibkejši kot v prvo, saj tokrat ni nastopil kot novinec, temveč kot sorazmerno priljubljeni dosedanji predsednik. Čaka ga težka naloga, da se po polariziranem predvolilnem boju izkaže za predsednika vseh Poljakov. Trzaskowski se je po drugi strani v predsedniški tekmi uveljavil kot nekak naravni vodja opozicije. Izziv zanj je, kako se upreti sirenskim glasovom z evropskega zahoda in pokazati, da je mogoč tudi liberalizem srednje- in vzhodnoevropskega tipa. Liberalizem, ki bo ob družbenih vprašanjih zmogel več prave samozavesti in spoštovanja izročil, kot je zmorejo zahodnoevropski kolegi, ki so danes sicer najglasnejši častilci varšavskega župana.

Aleš Maver

Andrzej Duda liberalizem Poljska Rafal Trzaskowski politika svet

VEČ ...|8. 7. 2020
Dr. Ivan Štuhec: Janšizem, kaj je to?
Na zadnjih volitvah je Janez Janša dobil relativno večino, čeprav so večinski mediji dan in noč »nabijali«, kdo vse z njim ne gre v koalicijo. Janez Janša je tudi danes edini politik v slovenskem parlamentu, ki se je dal izvoliti na vseh dosedanjih volitvah. Tega niso naredili ne Milan Kučan ne Spomenka Hribar ne Niko Toš niti Drago Kos, ki si jemljejo pravico, da kot nekoč v socializmu kot nikoli izvoljeni politiki kreirajo slovensko politiko.
Dr. Ivan Štuhec: Janšizem, kaj je to?
Na zadnjih volitvah je Janez Janša dobil relativno večino, čeprav so večinski mediji dan in noč »nabijali«, kdo vse z njim ne gre v koalicijo. Janez Janša je tudi danes edini politik v slovenskem parlamentu, ki se je dal izvoliti na vseh dosedanjih volitvah. Tega niso naredili ne Milan Kučan ne Spomenka Hribar ne Niko Toš niti Drago Kos, ki si jemljejo pravico, da kot nekoč v socializmu kot nikoli izvoljeni politiki kreirajo slovensko politiko.

Ivan Štuhec

politika protesti Janez Janša

Dr. Ivan Štuhec: Janšizem, kaj je to?
Na zadnjih volitvah je Janez Janša dobil relativno večino, čeprav so večinski mediji dan in noč »nabijali«, kdo vse z njim ne gre v koalicijo. Janez Janša je tudi danes edini politik v slovenskem parlamentu, ki se je dal izvoliti na vseh dosedanjih volitvah. Tega niso naredili ne Milan Kučan ne Spomenka Hribar ne Niko Toš niti Drago Kos, ki si jemljejo pravico, da kot nekoč v socializmu kot nikoli izvoljeni politiki kreirajo slovensko politiko.
VEČ ...|8. 7. 2020
Dr. Ivan Štuhec: Janšizem, kaj je to?
Na zadnjih volitvah je Janez Janša dobil relativno večino, čeprav so večinski mediji dan in noč »nabijali«, kdo vse z njim ne gre v koalicijo. Janez Janša je tudi danes edini politik v slovenskem parlamentu, ki se je dal izvoliti na vseh dosedanjih volitvah. Tega niso naredili ne Milan Kučan ne Spomenka Hribar ne Niko Toš niti Drago Kos, ki si jemljejo pravico, da kot nekoč v socializmu kot nikoli izvoljeni politiki kreirajo slovensko politiko.

Ivan Štuhec

politika protesti Janez Janša

VEČ ...|1. 7. 2020
Jože Možina: Razkrinkanje politične zlorabe represivnih organov pomembnejše od Hojsove ministrske kariere
Poteze ministra Hojsa in posledično premiera Janše niso znak politične krize, ampak akt za njeno ublažitev tudi kot poteza politične zrelosti. Hkrati je to deklarativni signal koaliciji, da se je »fronta« sedanje vlade, ki je obkrožena z virusno krizo, mediji in opozicijo, dejansko razširila še na odkrit spopad z globoko državo. O njenem obstoju vsaj malo poučeni ne dvomijo več. Posebej dve koalicijski stranki, SMC in DeSUS, doživljata poskuse discipliniranja, ko se nomenklatura do njiju obnaša, kot da sta to njena politična satelita, ne pa samostojna politična subjekta. Če bo strankama to politično samostojnost uspelo ohraniti, se bosta dejansko okrepili in z njima tudi vlada.
Jože Možina: Razkrinkanje politične zlorabe represivnih organov pomembnejše od Hojsove ministrske kariere
Poteze ministra Hojsa in posledično premiera Janše niso znak politične krize, ampak akt za njeno ublažitev tudi kot poteza politične zrelosti. Hkrati je to deklarativni signal koaliciji, da se je »fronta« sedanje vlade, ki je obkrožena z virusno krizo, mediji in opozicijo, dejansko razširila še na odkrit spopad z globoko državo. O njenem obstoju vsaj malo poučeni ne dvomijo več. Posebej dve koalicijski stranki, SMC in DeSUS, doživljata poskuse discipliniranja, ko se nomenklatura do njiju obnaša, kot da sta to njena politična satelita, ne pa samostojna politična subjekta. Če bo strankama to politično samostojnost uspelo ohraniti, se bosta dejansko okrepili in z njima tudi vlada.

Jože Možina

komentar družba politika

Jože Možina: Razkrinkanje politične zlorabe represivnih organov pomembnejše od Hojsove ministrske kariere
Poteze ministra Hojsa in posledično premiera Janše niso znak politične krize, ampak akt za njeno ublažitev tudi kot poteza politične zrelosti. Hkrati je to deklarativni signal koaliciji, da se je »fronta« sedanje vlade, ki je obkrožena z virusno krizo, mediji in opozicijo, dejansko razširila še na odkrit spopad z globoko državo. O njenem obstoju vsaj malo poučeni ne dvomijo več. Posebej dve koalicijski stranki, SMC in DeSUS, doživljata poskuse discipliniranja, ko se nomenklatura do njiju obnaša, kot da sta to njena politična satelita, ne pa samostojna politična subjekta. Če bo strankama to politično samostojnost uspelo ohraniti, se bosta dejansko okrepili in z njima tudi vlada.
VEČ ...|1. 7. 2020
Jože Možina: Razkrinkanje politične zlorabe represivnih organov pomembnejše od Hojsove ministrske kariere
Poteze ministra Hojsa in posledično premiera Janše niso znak politične krize, ampak akt za njeno ublažitev tudi kot poteza politične zrelosti. Hkrati je to deklarativni signal koaliciji, da se je »fronta« sedanje vlade, ki je obkrožena z virusno krizo, mediji in opozicijo, dejansko razširila še na odkrit spopad z globoko državo. O njenem obstoju vsaj malo poučeni ne dvomijo več. Posebej dve koalicijski stranki, SMC in DeSUS, doživljata poskuse discipliniranja, ko se nomenklatura do njiju obnaša, kot da sta to njena politična satelita, ne pa samostojna politična subjekta. Če bo strankama to politično samostojnost uspelo ohraniti, se bosta dejansko okrepili in z njima tudi vlada.

Jože Možina

komentar družba politika

VEČ ...|24. 6. 2020
Andrej M. Poznič: Praznični komentar ob dnevu državnosti
Ko bi bil Poncij Pilat vedel, da bo njegovo umivanje rok postalo simbol bega pred odgovornostjo, Bog ve, kaj bi naredil? Imel je, strahopetec, vso oblast, da Jezusa oprosti ali da križati. Spoznal je njegovo nedolžnost, a je popustil pred drhaljo, ki jo je podpihovala takratna judovska elita. Preprosto se je zbal po pravici soditi. Klavrna podoba, ki jo je zapustil v zgodovini, je postala simbol vseh tistih, ki bi lahko kaj storili, pa se bojijo in pobegnejo pred odgovornostjo. Marjan Šarec npr. je strahopetec in je vrgel puško v koruzo, a ne pravimo »da si je umil roke«, ker pač vsi vemo, da je bila njegova oblast navidezna in je lahko igral predsednika vlade, kolikor časa se je držal scenarija, ki mu ga je pisala globoka država.Pravimo pa, da si umije roke tisti, ki zavestno pogleda stran. Takih pa je, priznajmo si, mnogo preveč. Marsikdaj tudi sami spadamo v kategorijo umivalcev rok.Molk je včasih ponaredek miru
Andrej M. Poznič: Praznični komentar ob dnevu državnosti
Ko bi bil Poncij Pilat vedel, da bo njegovo umivanje rok postalo simbol bega pred odgovornostjo, Bog ve, kaj bi naredil? Imel je, strahopetec, vso oblast, da Jezusa oprosti ali da križati. Spoznal je njegovo nedolžnost, a je popustil pred drhaljo, ki jo je podpihovala takratna judovska elita. Preprosto se je zbal po pravici soditi. Klavrna podoba, ki jo je zapustil v zgodovini, je postala simbol vseh tistih, ki bi lahko kaj storili, pa se bojijo in pobegnejo pred odgovornostjo. Marjan Šarec npr. je strahopetec in je vrgel puško v koruzo, a ne pravimo »da si je umil roke«, ker pač vsi vemo, da je bila njegova oblast navidezna in je lahko igral predsednika vlade, kolikor časa se je držal scenarija, ki mu ga je pisala globoka država.Pravimo pa, da si umije roke tisti, ki zavestno pogleda stran. Takih pa je, priznajmo si, mnogo preveč. Marsikdaj tudi sami spadamo v kategorijo umivalcev rok.Molk je včasih ponaredek miru

Andrej M. Poznič

komentar

Andrej M. Poznič: Praznični komentar ob dnevu državnosti
Ko bi bil Poncij Pilat vedel, da bo njegovo umivanje rok postalo simbol bega pred odgovornostjo, Bog ve, kaj bi naredil? Imel je, strahopetec, vso oblast, da Jezusa oprosti ali da križati. Spoznal je njegovo nedolžnost, a je popustil pred drhaljo, ki jo je podpihovala takratna judovska elita. Preprosto se je zbal po pravici soditi. Klavrna podoba, ki jo je zapustil v zgodovini, je postala simbol vseh tistih, ki bi lahko kaj storili, pa se bojijo in pobegnejo pred odgovornostjo. Marjan Šarec npr. je strahopetec in je vrgel puško v koruzo, a ne pravimo »da si je umil roke«, ker pač vsi vemo, da je bila njegova oblast navidezna in je lahko igral predsednika vlade, kolikor časa se je držal scenarija, ki mu ga je pisala globoka država.Pravimo pa, da si umije roke tisti, ki zavestno pogleda stran. Takih pa je, priznajmo si, mnogo preveč. Marsikdaj tudi sami spadamo v kategorijo umivalcev rok.Molk je včasih ponaredek miru
VEČ ...|24. 6. 2020
Andrej M. Poznič: Praznični komentar ob dnevu državnosti
Ko bi bil Poncij Pilat vedel, da bo njegovo umivanje rok postalo simbol bega pred odgovornostjo, Bog ve, kaj bi naredil? Imel je, strahopetec, vso oblast, da Jezusa oprosti ali da križati. Spoznal je njegovo nedolžnost, a je popustil pred drhaljo, ki jo je podpihovala takratna judovska elita. Preprosto se je zbal po pravici soditi. Klavrna podoba, ki jo je zapustil v zgodovini, je postala simbol vseh tistih, ki bi lahko kaj storili, pa se bojijo in pobegnejo pred odgovornostjo. Marjan Šarec npr. je strahopetec in je vrgel puško v koruzo, a ne pravimo »da si je umil roke«, ker pač vsi vemo, da je bila njegova oblast navidezna in je lahko igral predsednika vlade, kolikor časa se je držal scenarija, ki mu ga je pisala globoka država.Pravimo pa, da si umije roke tisti, ki zavestno pogleda stran. Takih pa je, priznajmo si, mnogo preveč. Marsikdaj tudi sami spadamo v kategorijo umivalcev rok.Molk je včasih ponaredek miru

Andrej M. Poznič

komentar

VEČ ...|17. 6. 2020
Ivan Štuhec: Zdrava bodi, moja lepa domovina
Na spominski slovesnosti ob 75. obletnici povojnih pobojev in 30. obletnici prve spominske maše v Rogu je v soboto, 6. junija, pri Macesnovi gorici oktet Cerkvenega mešanega pevskega zbora Andreja Vavkna iz župnije Cerklje na Gorenjskem na koncu zapel Mavovo pesem Moja domovina, katere refren se glasi: »Zdrava bodi, moja lepa domovina, moja lepa domovina.« Gre za pesem, ki so jo peli domobranski vojaki kot svojo himno. Po vojni je bila prepovedana, čeprav je njena vsebina zgolj in izključno domovinska.
Ivan Štuhec: Zdrava bodi, moja lepa domovina
Na spominski slovesnosti ob 75. obletnici povojnih pobojev in 30. obletnici prve spominske maše v Rogu je v soboto, 6. junija, pri Macesnovi gorici oktet Cerkvenega mešanega pevskega zbora Andreja Vavkna iz župnije Cerklje na Gorenjskem na koncu zapel Mavovo pesem Moja domovina, katere refren se glasi: »Zdrava bodi, moja lepa domovina, moja lepa domovina.« Gre za pesem, ki so jo peli domobranski vojaki kot svojo himno. Po vojni je bila prepovedana, čeprav je njena vsebina zgolj in izključno domovinska.

Ivan Štuhec

domovina družba zgodovina komentar

Ivan Štuhec: Zdrava bodi, moja lepa domovina
Na spominski slovesnosti ob 75. obletnici povojnih pobojev in 30. obletnici prve spominske maše v Rogu je v soboto, 6. junija, pri Macesnovi gorici oktet Cerkvenega mešanega pevskega zbora Andreja Vavkna iz župnije Cerklje na Gorenjskem na koncu zapel Mavovo pesem Moja domovina, katere refren se glasi: »Zdrava bodi, moja lepa domovina, moja lepa domovina.« Gre za pesem, ki so jo peli domobranski vojaki kot svojo himno. Po vojni je bila prepovedana, čeprav je njena vsebina zgolj in izključno domovinska.
VEČ ...|17. 6. 2020
Ivan Štuhec: Zdrava bodi, moja lepa domovina
Na spominski slovesnosti ob 75. obletnici povojnih pobojev in 30. obletnici prve spominske maše v Rogu je v soboto, 6. junija, pri Macesnovi gorici oktet Cerkvenega mešanega pevskega zbora Andreja Vavkna iz župnije Cerklje na Gorenjskem na koncu zapel Mavovo pesem Moja domovina, katere refren se glasi: »Zdrava bodi, moja lepa domovina, moja lepa domovina.« Gre za pesem, ki so jo peli domobranski vojaki kot svojo himno. Po vojni je bila prepovedana, čeprav je njena vsebina zgolj in izključno domovinska.

Ivan Štuhec

domovina družba zgodovina komentar

VEČ ...|10. 6. 2020
Janez Juhant: Janez Juhant nacionalni televiziji in radiu očita dvojna merila
Zaradi nadaljevanja destruktivnega delovanja RTV Slovenija se oglašam javno. Del novinarjev oz. vodstva na RTV Slovenija po oceni precejšnjega dela javnosti deluje nacionalnostrateško po meri razdiralne politike sedanje opozicije, brez posluha za krizni čas, zavajajoče, nesorazmerno, ne v interesu celotne nacionalne skupnosti niti ne spodbuja tvornega strateškega dialoga za narod in državo.
Janez Juhant: Janez Juhant nacionalni televiziji in radiu očita dvojna merila
Zaradi nadaljevanja destruktivnega delovanja RTV Slovenija se oglašam javno. Del novinarjev oz. vodstva na RTV Slovenija po oceni precejšnjega dela javnosti deluje nacionalnostrateško po meri razdiralne politike sedanje opozicije, brez posluha za krizni čas, zavajajoče, nesorazmerno, ne v interesu celotne nacionalne skupnosti niti ne spodbuja tvornega strateškega dialoga za narod in državo.

dr. Janez Juhant

komentar družba politika

Janez Juhant: Janez Juhant nacionalni televiziji in radiu očita dvojna merila
Zaradi nadaljevanja destruktivnega delovanja RTV Slovenija se oglašam javno. Del novinarjev oz. vodstva na RTV Slovenija po oceni precejšnjega dela javnosti deluje nacionalnostrateško po meri razdiralne politike sedanje opozicije, brez posluha za krizni čas, zavajajoče, nesorazmerno, ne v interesu celotne nacionalne skupnosti niti ne spodbuja tvornega strateškega dialoga za narod in državo.
VEČ ...|10. 6. 2020
Janez Juhant: Janez Juhant nacionalni televiziji in radiu očita dvojna merila
Zaradi nadaljevanja destruktivnega delovanja RTV Slovenija se oglašam javno. Del novinarjev oz. vodstva na RTV Slovenija po oceni precejšnjega dela javnosti deluje nacionalnostrateško po meri razdiralne politike sedanje opozicije, brez posluha za krizni čas, zavajajoče, nesorazmerno, ne v interesu celotne nacionalne skupnosti niti ne spodbuja tvornega strateškega dialoga za narod in državo.

dr. Janez Juhant

komentar družba politika

VEČ ...|3. 6. 2020
Novinarji brez meja: Janša je najmočnejši slovenski politik
V preteklem tednu se je ugledna organizacija Novinarji brez meja razpisala o slovenskem predsedniku vlade Janezu Janši. Ne bom se spuščal v različne vidike njihove “analize”, pač pa se bom ustavil zgolj ob njihovi oznaki, ki me je najbolj razvedrila. Poročilo organizacije Janšo neženirano razglaša za “najmočnejšega slovenskega politika”.
Novinarji brez meja: Janša je najmočnejši slovenski politik
V preteklem tednu se je ugledna organizacija Novinarji brez meja razpisala o slovenskem predsedniku vlade Janezu Janši. Ne bom se spuščal v različne vidike njihove “analize”, pač pa se bom ustavil zgolj ob njihovi oznaki, ki me je najbolj razvedrila. Poročilo organizacije Janšo neženirano razglaša za “najmočnejšega slovenskega politika”.

Aleš Maver

komentar družba politika

Novinarji brez meja: Janša je najmočnejši slovenski politik
V preteklem tednu se je ugledna organizacija Novinarji brez meja razpisala o slovenskem predsedniku vlade Janezu Janši. Ne bom se spuščal v različne vidike njihove “analize”, pač pa se bom ustavil zgolj ob njihovi oznaki, ki me je najbolj razvedrila. Poročilo organizacije Janšo neženirano razglaša za “najmočnejšega slovenskega politika”.
VEČ ...|3. 6. 2020
Novinarji brez meja: Janša je najmočnejši slovenski politik
V preteklem tednu se je ugledna organizacija Novinarji brez meja razpisala o slovenskem predsedniku vlade Janezu Janši. Ne bom se spuščal v različne vidike njihove “analize”, pač pa se bom ustavil zgolj ob njihovi oznaki, ki me je najbolj razvedrila. Poročilo organizacije Janšo neženirano razglaša za “najmočnejšega slovenskega politika”.

Aleš Maver

komentar družba politika

VEČ ...|27. 5. 2020
Tamara Griesser Pečar: Pravne podlage za izročitev jugoslovanskih vojnih ujetnikov ni bilo. Kar zmenili so se.
Spomnimo se, kaj se je zgodilo maja in junija leta 1945. Zaradi prodiranja partizanov sta se slovenska narodna vlada, ki je bila ustanovljena na Taboru v Ljubljani 3. maja 1945, in večina Slovenske narodne vojske umaknili v britansko okupacijsko cono na Koroškem. Tam so Britanci domobrance nastanili v taborišču Vetrinj. Niso pa odšli samo domobranci, temveč tudi četniki, domobrani, ustaši. Spremljali so jih številni civilisti. Britanci so vse te jugoslovanske enote predali Titovim četam. Repatriacija se je začela 18. maja, trajala pa je do konca meseca.
Tamara Griesser Pečar: Pravne podlage za izročitev jugoslovanskih vojnih ujetnikov ni bilo. Kar zmenili so se.
Spomnimo se, kaj se je zgodilo maja in junija leta 1945. Zaradi prodiranja partizanov sta se slovenska narodna vlada, ki je bila ustanovljena na Taboru v Ljubljani 3. maja 1945, in večina Slovenske narodne vojske umaknili v britansko okupacijsko cono na Koroškem. Tam so Britanci domobrance nastanili v taborišču Vetrinj. Niso pa odšli samo domobranci, temveč tudi četniki, domobrani, ustaši. Spremljali so jih številni civilisti. Britanci so vse te jugoslovanske enote predali Titovim četam. Repatriacija se je začela 18. maja, trajala pa je do konca meseca.

Tamara Griesser Pečar

komentar družba politika

Tamara Griesser Pečar: Pravne podlage za izročitev jugoslovanskih vojnih ujetnikov ni bilo. Kar zmenili so se.
Spomnimo se, kaj se je zgodilo maja in junija leta 1945. Zaradi prodiranja partizanov sta se slovenska narodna vlada, ki je bila ustanovljena na Taboru v Ljubljani 3. maja 1945, in večina Slovenske narodne vojske umaknili v britansko okupacijsko cono na Koroškem. Tam so Britanci domobrance nastanili v taborišču Vetrinj. Niso pa odšli samo domobranci, temveč tudi četniki, domobrani, ustaši. Spremljali so jih številni civilisti. Britanci so vse te jugoslovanske enote predali Titovim četam. Repatriacija se je začela 18. maja, trajala pa je do konca meseca.
VEČ ...|27. 5. 2020
Tamara Griesser Pečar: Pravne podlage za izročitev jugoslovanskih vojnih ujetnikov ni bilo. Kar zmenili so se.
Spomnimo se, kaj se je zgodilo maja in junija leta 1945. Zaradi prodiranja partizanov sta se slovenska narodna vlada, ki je bila ustanovljena na Taboru v Ljubljani 3. maja 1945, in večina Slovenske narodne vojske umaknili v britansko okupacijsko cono na Koroškem. Tam so Britanci domobrance nastanili v taborišču Vetrinj. Niso pa odšli samo domobranci, temveč tudi četniki, domobrani, ustaši. Spremljali so jih številni civilisti. Britanci so vse te jugoslovanske enote predali Titovim četam. Repatriacija se je začela 18. maja, trajala pa je do konca meseca.

Tamara Griesser Pečar

komentar družba politika

VEČ ...|20. 5. 2020
Žiga Turk: Sindrom motenosti z Janšo?
Janša s svojimi tviti kar naprej vklaplja smernike za v desno, ko pa je za volanom, vozi bolj ali manj naravnost. Če ne celo levo z vsemi temi bogatimi socialnimi ukrepi.
Žiga Turk: Sindrom motenosti z Janšo?
Janša s svojimi tviti kar naprej vklaplja smernike za v desno, ko pa je za volanom, vozi bolj ali manj naravnost. Če ne celo levo z vsemi temi bogatimi socialnimi ukrepi.

Žiga Turk

komentar

Žiga Turk: Sindrom motenosti z Janšo?
Janša s svojimi tviti kar naprej vklaplja smernike za v desno, ko pa je za volanom, vozi bolj ali manj naravnost. Če ne celo levo z vsemi temi bogatimi socialnimi ukrepi.
VEČ ...|20. 5. 2020
Žiga Turk: Sindrom motenosti z Janšo?
Janša s svojimi tviti kar naprej vklaplja smernike za v desno, ko pa je za volanom, vozi bolj ali manj naravnost. Če ne celo levo z vsemi temi bogatimi socialnimi ukrepi.

Žiga Turk

komentar

VEČ ...|13. 5. 2020
Mitja Pucelj: Širjenje virusa covid-19, kar počnejo razvajeni »kaviar levičarji«, je v resnici zločin
Motiti se je človeško, »goniti svoje«, kar počnejo razvajeni »kaviar levičarji«, pa je v resnici zločin, za katerega bi morali odgovarjati pred sodiščem. Pa ne njihovim »ljudskim«, temveč sodiščem, ki deluje v smislu zaščite pravne države in s tem človekovih pravic.
Mitja Pucelj: Širjenje virusa covid-19, kar počnejo razvajeni »kaviar levičarji«, je v resnici zločin
Motiti se je človeško, »goniti svoje«, kar počnejo razvajeni »kaviar levičarji«, pa je v resnici zločin, za katerega bi morali odgovarjati pred sodiščem. Pa ne njihovim »ljudskim«, temveč sodiščem, ki deluje v smislu zaščite pravne države in s tem človekovih pravic.

Mitja Pucelj

politika koronavirus družba človekove pravice covid-19 demonstracije epidemija gotof si

Mitja Pucelj: Širjenje virusa covid-19, kar počnejo razvajeni »kaviar levičarji«, je v resnici zločin
Motiti se je človeško, »goniti svoje«, kar počnejo razvajeni »kaviar levičarji«, pa je v resnici zločin, za katerega bi morali odgovarjati pred sodiščem. Pa ne njihovim »ljudskim«, temveč sodiščem, ki deluje v smislu zaščite pravne države in s tem človekovih pravic.
VEČ ...|13. 5. 2020
Mitja Pucelj: Širjenje virusa covid-19, kar počnejo razvajeni »kaviar levičarji«, je v resnici zločin
Motiti se je človeško, »goniti svoje«, kar počnejo razvajeni »kaviar levičarji«, pa je v resnici zločin, za katerega bi morali odgovarjati pred sodiščem. Pa ne njihovim »ljudskim«, temveč sodiščem, ki deluje v smislu zaščite pravne države in s tem človekovih pravic.

Mitja Pucelj

politika koronavirus družba človekove pravice covid-19 demonstracije epidemija gotof si

VEČ ...|6. 5. 2020
Ivan Štuhec: Zgagarji pač ne znajo drugače
Pred prejšnjimi volitvami so kandidate za najvišja mesta v državi določali strici in tete v gostilnah, sedaj pa jih nominirajo kar novinarji in novinarke na nacionalni TV. Spoštovani novinarji in novinarke, na katerih volitvah vam je ljudstvo dalo mandat, da iščete mandatarja?

Vse, ki boste brali ta komentar, bi želel najprej vprašati, ali ste se po prvomajskih praznikih prebudili v diktaturi in avtokratskem režimu? V nasprotju z biciklisti, ki so krožili po Ljubljani in nekaj malega po Mariboru, jaz tega občutka nimam. Pogojno je možno, da se motim, ker sem deklarirani desničar, krščanar, po verziji komunistične zgodovine narodni izdajalec, klerofašist, kolaborant, nacionalist in verski fanatik. Po mnenju trenutno največjega strokovnjaka za ventilatorje, ki jih potrebujemo za predihavanje, spadam tudi med tiste, ki naj jim pomaga Jezus namesto slovenske medicinske stroke.

Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Casnik.si.
Ivan Štuhec: Zgagarji pač ne znajo drugače
Pred prejšnjimi volitvami so kandidate za najvišja mesta v državi določali strici in tete v gostilnah, sedaj pa jih nominirajo kar novinarji in novinarke na nacionalni TV. Spoštovani novinarji in novinarke, na katerih volitvah vam je ljudstvo dalo mandat, da iščete mandatarja?

Vse, ki boste brali ta komentar, bi želel najprej vprašati, ali ste se po prvomajskih praznikih prebudili v diktaturi in avtokratskem režimu? V nasprotju z biciklisti, ki so krožili po Ljubljani in nekaj malega po Mariboru, jaz tega občutka nimam. Pogojno je možno, da se motim, ker sem deklarirani desničar, krščanar, po verziji komunistične zgodovine narodni izdajalec, klerofašist, kolaborant, nacionalist in verski fanatik. Po mnenju trenutno največjega strokovnjaka za ventilatorje, ki jih potrebujemo za predihavanje, spadam tudi med tiste, ki naj jim pomaga Jezus namesto slovenske medicinske stroke.

Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Casnik.si.

Ivan Štuhec

komentar družba politika koronavirus

Ivan Štuhec: Zgagarji pač ne znajo drugače
Pred prejšnjimi volitvami so kandidate za najvišja mesta v državi določali strici in tete v gostilnah, sedaj pa jih nominirajo kar novinarji in novinarke na nacionalni TV. Spoštovani novinarji in novinarke, na katerih volitvah vam je ljudstvo dalo mandat, da iščete mandatarja?

Vse, ki boste brali ta komentar, bi želel najprej vprašati, ali ste se po prvomajskih praznikih prebudili v diktaturi in avtokratskem režimu? V nasprotju z biciklisti, ki so krožili po Ljubljani in nekaj malega po Mariboru, jaz tega občutka nimam. Pogojno je možno, da se motim, ker sem deklarirani desničar, krščanar, po verziji komunistične zgodovine narodni izdajalec, klerofašist, kolaborant, nacionalist in verski fanatik. Po mnenju trenutno največjega strokovnjaka za ventilatorje, ki jih potrebujemo za predihavanje, spadam tudi med tiste, ki naj jim pomaga Jezus namesto slovenske medicinske stroke.

Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Casnik.si.
VEČ ...|6. 5. 2020
Ivan Štuhec: Zgagarji pač ne znajo drugače
Pred prejšnjimi volitvami so kandidate za najvišja mesta v državi določali strici in tete v gostilnah, sedaj pa jih nominirajo kar novinarji in novinarke na nacionalni TV. Spoštovani novinarji in novinarke, na katerih volitvah vam je ljudstvo dalo mandat, da iščete mandatarja?

Vse, ki boste brali ta komentar, bi želel najprej vprašati, ali ste se po prvomajskih praznikih prebudili v diktaturi in avtokratskem režimu? V nasprotju z biciklisti, ki so krožili po Ljubljani in nekaj malega po Mariboru, jaz tega občutka nimam. Pogojno je možno, da se motim, ker sem deklarirani desničar, krščanar, po verziji komunistične zgodovine narodni izdajalec, klerofašist, kolaborant, nacionalist in verski fanatik. Po mnenju trenutno največjega strokovnjaka za ventilatorje, ki jih potrebujemo za predihavanje, spadam tudi med tiste, ki naj jim pomaga Jezus namesto slovenske medicinske stroke.

Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Casnik.si.

Ivan Štuhec

komentar družba politika koronavirus

VEČ ...|29. 4. 2020
Aleš Maver: Joj, ta 22. april
Morda bo Časnik, ki je bil ustanovljen 22. aprila 2010, v naslednje desetletje popeljala nova generacija, ki ne bo kot naša živela v senci strahu, da se bo 22. april ponavljal kar naprej.Ni se mogoče pretvarjati, da trenutna kriza v znamenju koronavirusa vsaj začasno ne spreminja tudi našega pogleda na kak zgodovinski mejnik, ki je bil še včeraj ključnega pomena. Danes pa se morda sprašujemo, ali so vsebine, ki jih je zakoličil, sploh še res relevantne.O tem je pisal današnji komentator.
Aleš Maver: Joj, ta 22. april
Morda bo Časnik, ki je bil ustanovljen 22. aprila 2010, v naslednje desetletje popeljala nova generacija, ki ne bo kot naša živela v senci strahu, da se bo 22. april ponavljal kar naprej.Ni se mogoče pretvarjati, da trenutna kriza v znamenju koronavirusa vsaj začasno ne spreminja tudi našega pogleda na kak zgodovinski mejnik, ki je bil še včeraj ključnega pomena. Danes pa se morda sprašujemo, ali so vsebine, ki jih je zakoličil, sploh še res relevantne.O tem je pisal današnji komentator.

Aleš Maver

komentar družba politika

Aleš Maver: Joj, ta 22. april
Morda bo Časnik, ki je bil ustanovljen 22. aprila 2010, v naslednje desetletje popeljala nova generacija, ki ne bo kot naša živela v senci strahu, da se bo 22. april ponavljal kar naprej.Ni se mogoče pretvarjati, da trenutna kriza v znamenju koronavirusa vsaj začasno ne spreminja tudi našega pogleda na kak zgodovinski mejnik, ki je bil še včeraj ključnega pomena. Danes pa se morda sprašujemo, ali so vsebine, ki jih je zakoličil, sploh še res relevantne.O tem je pisal današnji komentator.
VEČ ...|29. 4. 2020
Aleš Maver: Joj, ta 22. april
Morda bo Časnik, ki je bil ustanovljen 22. aprila 2010, v naslednje desetletje popeljala nova generacija, ki ne bo kot naša živela v senci strahu, da se bo 22. april ponavljal kar naprej.Ni se mogoče pretvarjati, da trenutna kriza v znamenju koronavirusa vsaj začasno ne spreminja tudi našega pogleda na kak zgodovinski mejnik, ki je bil še včeraj ključnega pomena. Danes pa se morda sprašujemo, ali so vsebine, ki jih je zakoličil, sploh še res relevantne.O tem je pisal današnji komentator.

Aleš Maver

komentar družba politika

VEČ ...|22. 4. 2020
Stoletnica rojstva: Ljubo Sirc, žrtev komunistične represije in antikomunist
Ljubo Sirc se je rodil v Kranju 19. aprila 1920. Njegov korektno strnjen življenjepis je na voljo na slovenski Wikipediji. Sam sem se srečal z njim junija 1993 in ostala sva v stikih skoraj do njegove smrti 1. decembra 2016. Ob stoletnici njegovega rojstva čutim dolžnost, da slovensko javnost opozorim na velikega človeka. Ljubo Sirc večine svojega življenja ni preživel v Sloveniji, je pa bila Slovenija vedno v njegovem srcu in mislih. Za poživitev spomina na Ljuba bo primeren nagovor, ki sem ga imel, ko sem v imenu družine Sirc sprejel nagrado dr. Jožeta Pučnika, ki je bila Ljubu Sircu posmrtno podeljena leta 2017.

Celotno razmišljanje o Ljubu Sircu si lahko preberete v komentarju Mateja Kovača na spletni strani Časnik.si.
Stoletnica rojstva: Ljubo Sirc, žrtev komunistične represije in antikomunist
Ljubo Sirc se je rodil v Kranju 19. aprila 1920. Njegov korektno strnjen življenjepis je na voljo na slovenski Wikipediji. Sam sem se srečal z njim junija 1993 in ostala sva v stikih skoraj do njegove smrti 1. decembra 2016. Ob stoletnici njegovega rojstva čutim dolžnost, da slovensko javnost opozorim na velikega človeka. Ljubo Sirc večine svojega življenja ni preživel v Sloveniji, je pa bila Slovenija vedno v njegovem srcu in mislih. Za poživitev spomina na Ljuba bo primeren nagovor, ki sem ga imel, ko sem v imenu družine Sirc sprejel nagrado dr. Jožeta Pučnika, ki je bila Ljubu Sircu posmrtno podeljena leta 2017.

Celotno razmišljanje o Ljubu Sircu si lahko preberete v komentarju Mateja Kovača na spletni strani Časnik.si.

Matej Kovač

komentar druzba komunizem spomin

Stoletnica rojstva: Ljubo Sirc, žrtev komunistične represije in antikomunist
Ljubo Sirc se je rodil v Kranju 19. aprila 1920. Njegov korektno strnjen življenjepis je na voljo na slovenski Wikipediji. Sam sem se srečal z njim junija 1993 in ostala sva v stikih skoraj do njegove smrti 1. decembra 2016. Ob stoletnici njegovega rojstva čutim dolžnost, da slovensko javnost opozorim na velikega človeka. Ljubo Sirc večine svojega življenja ni preživel v Sloveniji, je pa bila Slovenija vedno v njegovem srcu in mislih. Za poživitev spomina na Ljuba bo primeren nagovor, ki sem ga imel, ko sem v imenu družine Sirc sprejel nagrado dr. Jožeta Pučnika, ki je bila Ljubu Sircu posmrtno podeljena leta 2017.

Celotno razmišljanje o Ljubu Sircu si lahko preberete v komentarju Mateja Kovača na spletni strani Časnik.si.
VEČ ...|22. 4. 2020
Stoletnica rojstva: Ljubo Sirc, žrtev komunistične represije in antikomunist
Ljubo Sirc se je rodil v Kranju 19. aprila 1920. Njegov korektno strnjen življenjepis je na voljo na slovenski Wikipediji. Sam sem se srečal z njim junija 1993 in ostala sva v stikih skoraj do njegove smrti 1. decembra 2016. Ob stoletnici njegovega rojstva čutim dolžnost, da slovensko javnost opozorim na velikega človeka. Ljubo Sirc večine svojega življenja ni preživel v Sloveniji, je pa bila Slovenija vedno v njegovem srcu in mislih. Za poživitev spomina na Ljuba bo primeren nagovor, ki sem ga imel, ko sem v imenu družine Sirc sprejel nagrado dr. Jožeta Pučnika, ki je bila Ljubu Sircu posmrtno podeljena leta 2017.

Celotno razmišljanje o Ljubu Sircu si lahko preberete v komentarju Mateja Kovača na spletni strani Časnik.si.

Matej Kovač

komentar druzba komunizem spomin

VEČ ...|8. 4. 2020
Jezus je vstal in živi
Tisti, ki pravijo, da v dvatisočletni zgodovini krščanstva, še ni bilo take Velike noči, nimajo čisto prav. Prva Velika noč, verjetno najpomembnejša, se je odvijala v podobnih okoliščinah. Za vse naslednje nimamo natančnih poročil. Jezus na Veliki četrtek gre v osamitev na Oljsko goro. Bolj ko se bliža trenutek križanja, manj učencev je ob njem. Tudi ob praznem grobu ni nobenega navala množic. Najprej je tu peščica žena in za tem dva apostola. Po vstajenju, ko se Jezus prikazuje ženam in apostolom, med njimi ni fizičnega stika. Izjema je Tomaž, ki se sme dotakniti Jezusovih ran. Več dogodkov, ki opisujejo Jezusovo trpljenje in vstajenje, se dogaja v osami, nevidno očem, danes bi rekli kameram. Letošnja Velika noč nas tako približuje njenemu izvornemu dogajanju. To, česar ne bo zaradi virusa, je prisotnost pri liturgiji in etnografskih običajih. Drugače rečeno, celotna kulturna kulisa Velike noči odpade. Mnogi bodo to pogrešali za to, ker je človek simbolno bitje in potrebuje običaje, ki ga spominjajo na velikonočne dogodke. Težje bo tistim, ki so za te praznike potovali po svetu in uživali življenje kot turisti ali rekreativci. Ki so si izdelali svoje simbole verovanja, do katerih lahko prideš z denarjem in drugimi sodobnimi sredstvi potrošniške kulture. Nekateri, ki imajo svobodo za svojega malika, nam v zadnjih tednih hitijo dopovedovati, da korona epidemija predstavlja nevarnost za uveljavljanje avtokratskega in vojaškega režima. Razprava ne gre v smeri, katera vrednota je bolj temeljna, ali življenje ali svoboda, ampak v smeri politične ideologije, ki se je iz levičarskega totalitarizma prelevila v levičarski anarhizem. Anarhistom je tuja vsaka oblast, samo njihova lastna ne. Na današnji dan, 8. aprila 1990, pred tridesetimi leti smo imeli prve svobodne in demokratične volitve po letu 1945. Ali kakor je dejal dr. Lovro Šturm, bile so svobodne in demokratične, ne pa poštene. Da smo prišli do teh volitev, je bila v celoti zasluga novo nastalih političnih strank. Njihovi protagonisti, od katerih jih je le še peščica aktivnih v političnem življenju, so povzročili premik iz totalitarne, avtokratske države v svobodno in demokratično državo. Danes pa od ideoloških vnukov in nečakov komunističnega totalitarizma poslušamo svarila pred avtokratsko oblastjo sedanje vlade pod vodstvom Janeza Janše. Ob teh ideoloških nebulozah si zastavimo nekaj vprašanja: kdo je koga zaprl, jugoslovanska armada četverico, med njimi Janšo, ali četverica JLA? Kdo je koga napadel, JLA Slovenijo ali Janša in Krkovič s slovensko vojsko komunistično Jugoslavijo? Kdo nam je priboril svobodo in demokracijo, komunistična partija Jugoslavije in Slovenije ali politične stranke DEMOSA? Od pravilnih odgovorov na ta vprašanja je popolnoma jasno, kdo je zgodovinski in genetski nosilec avtokratskega in diktatorskega sistema in kdo je njegov nasprotnik. Omejevanje svobode gibanja in druženja je v službi varovanja človeških življenj. Vsak agresor streže po življenjih. Vsaka dobra in poštena oblast pa naredi vse, da jih zavaruje. Po vojni s kakršnim koli agresorjem, je mogoče uveljaviti svobodo, če so ljudje preživeli, če ne, jim tudi svoboda ne koristi nič. Tokrat imamo opravka s čudnim in po svoje zanimivim pojavom. Še vedno ne vemo, od kot virus prihaja in ali prihaja sam od sebe ali je bil namerno sprožen. Vprašanje je, ali bomo to sploh kdaj vedeli. Vemo pa nekaj, da je najprej pobijal na Kitajskem in da Kitajska sedaj na veliko služi z vsemi protivirusnimi zaščitnimi sredstvi. Zanimivo, da je tudi tako razvpita donacija s Čeferinovo pomočjo prišla iz Kitajske. Od kitajskega komunističnega tajkuna. To, da nam tajkun nekaj podari je izpadlo kot največja dobrodelna akcija v novejši zgodovini, to pa, da je Toninova mama zaposlena v podjetju, ki bi naj izdelovalo zaščitne maske za slovenske potrebe, pa je razglašeno malo da ne, za vojno dobičkarstvo. Kje so Mesec in njegovi, da niso gospodu Čeferinu postavili vprašanje, od kot mu obraz, da sprejema donacijo od tajkuna iz totalitarne, torej avtokratske države? Mar ne bi bilo bolje žrtvovati nekaj primerkov lastnega naroda, kakor se spečati s tem komunističnim kapitalistom. Po tej logiki je tudi bolje žrtvovati življenjske razmere na naši južni meji, kakor pa okrepiti sodelovanje slovenske vojske s policijo. Gre za ono, že znano in zgodovinsko preverjeno logiko, da ima revolucija prednost pred življenji ljudi, pa naj bo brat ali sestra po krvi. A ne dovolimo si zagreniti, ne velikonočnih praznikov, ne obletnice prvih svobodnih in demokratičnih volitev od tistih, ki so svoj credo položili v rdečo zvezdo. Jezus je Davidovo zvezdo zamenjal s križem. Mi smo rdečo zvezdo zamenjali s Triglavom. Kljub karanteni in Janševi »avtokraciji« smo svobodni in živimo v demokraciji, ki je do vseh zvezd tolerantna, kdaj tudi preveč in neupravičeno. Eno pa je gotovo, brez sedanje vlade in njenih ekspresnih ukrepov, bi imeli danes več mrtvih. Kako je bilo rečeno na procesu proti Jezusu: nekdo mora umreti za narod, bolje eden kot vsi, bolje Jezus kot Baraba. Ampak Jezus je vstal in živi. Kje pa je Baraba?
Jezus je vstal in živi
Tisti, ki pravijo, da v dvatisočletni zgodovini krščanstva, še ni bilo take Velike noči, nimajo čisto prav. Prva Velika noč, verjetno najpomembnejša, se je odvijala v podobnih okoliščinah. Za vse naslednje nimamo natančnih poročil. Jezus na Veliki četrtek gre v osamitev na Oljsko goro. Bolj ko se bliža trenutek križanja, manj učencev je ob njem. Tudi ob praznem grobu ni nobenega navala množic. Najprej je tu peščica žena in za tem dva apostola. Po vstajenju, ko se Jezus prikazuje ženam in apostolom, med njimi ni fizičnega stika. Izjema je Tomaž, ki se sme dotakniti Jezusovih ran. Več dogodkov, ki opisujejo Jezusovo trpljenje in vstajenje, se dogaja v osami, nevidno očem, danes bi rekli kameram. Letošnja Velika noč nas tako približuje njenemu izvornemu dogajanju. To, česar ne bo zaradi virusa, je prisotnost pri liturgiji in etnografskih običajih. Drugače rečeno, celotna kulturna kulisa Velike noči odpade. Mnogi bodo to pogrešali za to, ker je človek simbolno bitje in potrebuje običaje, ki ga spominjajo na velikonočne dogodke. Težje bo tistim, ki so za te praznike potovali po svetu in uživali življenje kot turisti ali rekreativci. Ki so si izdelali svoje simbole verovanja, do katerih lahko prideš z denarjem in drugimi sodobnimi sredstvi potrošniške kulture. Nekateri, ki imajo svobodo za svojega malika, nam v zadnjih tednih hitijo dopovedovati, da korona epidemija predstavlja nevarnost za uveljavljanje avtokratskega in vojaškega režima. Razprava ne gre v smeri, katera vrednota je bolj temeljna, ali življenje ali svoboda, ampak v smeri politične ideologije, ki se je iz levičarskega totalitarizma prelevila v levičarski anarhizem. Anarhistom je tuja vsaka oblast, samo njihova lastna ne. Na današnji dan, 8. aprila 1990, pred tridesetimi leti smo imeli prve svobodne in demokratične volitve po letu 1945. Ali kakor je dejal dr. Lovro Šturm, bile so svobodne in demokratične, ne pa poštene. Da smo prišli do teh volitev, je bila v celoti zasluga novo nastalih političnih strank. Njihovi protagonisti, od katerih jih je le še peščica aktivnih v političnem življenju, so povzročili premik iz totalitarne, avtokratske države v svobodno in demokratično državo. Danes pa od ideoloških vnukov in nečakov komunističnega totalitarizma poslušamo svarila pred avtokratsko oblastjo sedanje vlade pod vodstvom Janeza Janše. Ob teh ideoloških nebulozah si zastavimo nekaj vprašanja: kdo je koga zaprl, jugoslovanska armada četverico, med njimi Janšo, ali četverica JLA? Kdo je koga napadel, JLA Slovenijo ali Janša in Krkovič s slovensko vojsko komunistično Jugoslavijo? Kdo nam je priboril svobodo in demokracijo, komunistična partija Jugoslavije in Slovenije ali politične stranke DEMOSA? Od pravilnih odgovorov na ta vprašanja je popolnoma jasno, kdo je zgodovinski in genetski nosilec avtokratskega in diktatorskega sistema in kdo je njegov nasprotnik. Omejevanje svobode gibanja in druženja je v službi varovanja človeških življenj. Vsak agresor streže po življenjih. Vsaka dobra in poštena oblast pa naredi vse, da jih zavaruje. Po vojni s kakršnim koli agresorjem, je mogoče uveljaviti svobodo, če so ljudje preživeli, če ne, jim tudi svoboda ne koristi nič. Tokrat imamo opravka s čudnim in po svoje zanimivim pojavom. Še vedno ne vemo, od kot virus prihaja in ali prihaja sam od sebe ali je bil namerno sprožen. Vprašanje je, ali bomo to sploh kdaj vedeli. Vemo pa nekaj, da je najprej pobijal na Kitajskem in da Kitajska sedaj na veliko služi z vsemi protivirusnimi zaščitnimi sredstvi. Zanimivo, da je tudi tako razvpita donacija s Čeferinovo pomočjo prišla iz Kitajske. Od kitajskega komunističnega tajkuna. To, da nam tajkun nekaj podari je izpadlo kot največja dobrodelna akcija v novejši zgodovini, to pa, da je Toninova mama zaposlena v podjetju, ki bi naj izdelovalo zaščitne maske za slovenske potrebe, pa je razglašeno malo da ne, za vojno dobičkarstvo. Kje so Mesec in njegovi, da niso gospodu Čeferinu postavili vprašanje, od kot mu obraz, da sprejema donacijo od tajkuna iz totalitarne, torej avtokratske države? Mar ne bi bilo bolje žrtvovati nekaj primerkov lastnega naroda, kakor se spečati s tem komunističnim kapitalistom. Po tej logiki je tudi bolje žrtvovati življenjske razmere na naši južni meji, kakor pa okrepiti sodelovanje slovenske vojske s policijo. Gre za ono, že znano in zgodovinsko preverjeno logiko, da ima revolucija prednost pred življenji ljudi, pa naj bo brat ali sestra po krvi. A ne dovolimo si zagreniti, ne velikonočnih praznikov, ne obletnice prvih svobodnih in demokratičnih volitev od tistih, ki so svoj credo položili v rdečo zvezdo. Jezus je Davidovo zvezdo zamenjal s križem. Mi smo rdečo zvezdo zamenjali s Triglavom. Kljub karanteni in Janševi »avtokraciji« smo svobodni in živimo v demokraciji, ki je do vseh zvezd tolerantna, kdaj tudi preveč in neupravičeno. Eno pa je gotovo, brez sedanje vlade in njenih ekspresnih ukrepov, bi imeli danes več mrtvih. Kako je bilo rečeno na procesu proti Jezusu: nekdo mora umreti za narod, bolje eden kot vsi, bolje Jezus kot Baraba. Ampak Jezus je vstal in živi. Kje pa je Baraba?

Dr. Ivan Štuhec

časnik komentar koronavirus ivan štuhec cerkev

Jezus je vstal in živi
Tisti, ki pravijo, da v dvatisočletni zgodovini krščanstva, še ni bilo take Velike noči, nimajo čisto prav. Prva Velika noč, verjetno najpomembnejša, se je odvijala v podobnih okoliščinah. Za vse naslednje nimamo natančnih poročil. Jezus na Veliki četrtek gre v osamitev na Oljsko goro. Bolj ko se bliža trenutek križanja, manj učencev je ob njem. Tudi ob praznem grobu ni nobenega navala množic. Najprej je tu peščica žena in za tem dva apostola. Po vstajenju, ko se Jezus prikazuje ženam in apostolom, med njimi ni fizičnega stika. Izjema je Tomaž, ki se sme dotakniti Jezusovih ran. Več dogodkov, ki opisujejo Jezusovo trpljenje in vstajenje, se dogaja v osami, nevidno očem, danes bi rekli kameram. Letošnja Velika noč nas tako približuje njenemu izvornemu dogajanju. To, česar ne bo zaradi virusa, je prisotnost pri liturgiji in etnografskih običajih. Drugače rečeno, celotna kulturna kulisa Velike noči odpade. Mnogi bodo to pogrešali za to, ker je človek simbolno bitje in potrebuje običaje, ki ga spominjajo na velikonočne dogodke. Težje bo tistim, ki so za te praznike potovali po svetu in uživali življenje kot turisti ali rekreativci. Ki so si izdelali svoje simbole verovanja, do katerih lahko prideš z denarjem in drugimi sodobnimi sredstvi potrošniške kulture. Nekateri, ki imajo svobodo za svojega malika, nam v zadnjih tednih hitijo dopovedovati, da korona epidemija predstavlja nevarnost za uveljavljanje avtokratskega in vojaškega režima. Razprava ne gre v smeri, katera vrednota je bolj temeljna, ali življenje ali svoboda, ampak v smeri politične ideologije, ki se je iz levičarskega totalitarizma prelevila v levičarski anarhizem. Anarhistom je tuja vsaka oblast, samo njihova lastna ne. Na današnji dan, 8. aprila 1990, pred tridesetimi leti smo imeli prve svobodne in demokratične volitve po letu 1945. Ali kakor je dejal dr. Lovro Šturm, bile so svobodne in demokratične, ne pa poštene. Da smo prišli do teh volitev, je bila v celoti zasluga novo nastalih političnih strank. Njihovi protagonisti, od katerih jih je le še peščica aktivnih v političnem življenju, so povzročili premik iz totalitarne, avtokratske države v svobodno in demokratično državo. Danes pa od ideoloških vnukov in nečakov komunističnega totalitarizma poslušamo svarila pred avtokratsko oblastjo sedanje vlade pod vodstvom Janeza Janše. Ob teh ideoloških nebulozah si zastavimo nekaj vprašanja: kdo je koga zaprl, jugoslovanska armada četverico, med njimi Janšo, ali četverica JLA? Kdo je koga napadel, JLA Slovenijo ali Janša in Krkovič s slovensko vojsko komunistično Jugoslavijo? Kdo nam je priboril svobodo in demokracijo, komunistična partija Jugoslavije in Slovenije ali politične stranke DEMOSA? Od pravilnih odgovorov na ta vprašanja je popolnoma jasno, kdo je zgodovinski in genetski nosilec avtokratskega in diktatorskega sistema in kdo je njegov nasprotnik. Omejevanje svobode gibanja in druženja je v službi varovanja človeških življenj. Vsak agresor streže po življenjih. Vsaka dobra in poštena oblast pa naredi vse, da jih zavaruje. Po vojni s kakršnim koli agresorjem, je mogoče uveljaviti svobodo, če so ljudje preživeli, če ne, jim tudi svoboda ne koristi nič. Tokrat imamo opravka s čudnim in po svoje zanimivim pojavom. Še vedno ne vemo, od kot virus prihaja in ali prihaja sam od sebe ali je bil namerno sprožen. Vprašanje je, ali bomo to sploh kdaj vedeli. Vemo pa nekaj, da je najprej pobijal na Kitajskem in da Kitajska sedaj na veliko služi z vsemi protivirusnimi zaščitnimi sredstvi. Zanimivo, da je tudi tako razvpita donacija s Čeferinovo pomočjo prišla iz Kitajske. Od kitajskega komunističnega tajkuna. To, da nam tajkun nekaj podari je izpadlo kot največja dobrodelna akcija v novejši zgodovini, to pa, da je Toninova mama zaposlena v podjetju, ki bi naj izdelovalo zaščitne maske za slovenske potrebe, pa je razglašeno malo da ne, za vojno dobičkarstvo. Kje so Mesec in njegovi, da niso gospodu Čeferinu postavili vprašanje, od kot mu obraz, da sprejema donacijo od tajkuna iz totalitarne, torej avtokratske države? Mar ne bi bilo bolje žrtvovati nekaj primerkov lastnega naroda, kakor se spečati s tem komunističnim kapitalistom. Po tej logiki je tudi bolje žrtvovati življenjske razmere na naši južni meji, kakor pa okrepiti sodelovanje slovenske vojske s policijo. Gre za ono, že znano in zgodovinsko preverjeno logiko, da ima revolucija prednost pred življenji ljudi, pa naj bo brat ali sestra po krvi. A ne dovolimo si zagreniti, ne velikonočnih praznikov, ne obletnice prvih svobodnih in demokratičnih volitev od tistih, ki so svoj credo položili v rdečo zvezdo. Jezus je Davidovo zvezdo zamenjal s križem. Mi smo rdečo zvezdo zamenjali s Triglavom. Kljub karanteni in Janševi »avtokraciji« smo svobodni in živimo v demokraciji, ki je do vseh zvezd tolerantna, kdaj tudi preveč in neupravičeno. Eno pa je gotovo, brez sedanje vlade in njenih ekspresnih ukrepov, bi imeli danes več mrtvih. Kako je bilo rečeno na procesu proti Jezusu: nekdo mora umreti za narod, bolje eden kot vsi, bolje Jezus kot Baraba. Ampak Jezus je vstal in živi. Kje pa je Baraba?
VEČ ...|8. 4. 2020
Jezus je vstal in živi
Tisti, ki pravijo, da v dvatisočletni zgodovini krščanstva, še ni bilo take Velike noči, nimajo čisto prav. Prva Velika noč, verjetno najpomembnejša, se je odvijala v podobnih okoliščinah. Za vse naslednje nimamo natančnih poročil. Jezus na Veliki četrtek gre v osamitev na Oljsko goro. Bolj ko se bliža trenutek križanja, manj učencev je ob njem. Tudi ob praznem grobu ni nobenega navala množic. Najprej je tu peščica žena in za tem dva apostola. Po vstajenju, ko se Jezus prikazuje ženam in apostolom, med njimi ni fizičnega stika. Izjema je Tomaž, ki se sme dotakniti Jezusovih ran. Več dogodkov, ki opisujejo Jezusovo trpljenje in vstajenje, se dogaja v osami, nevidno očem, danes bi rekli kameram. Letošnja Velika noč nas tako približuje njenemu izvornemu dogajanju. To, česar ne bo zaradi virusa, je prisotnost pri liturgiji in etnografskih običajih. Drugače rečeno, celotna kulturna kulisa Velike noči odpade. Mnogi bodo to pogrešali za to, ker je človek simbolno bitje in potrebuje običaje, ki ga spominjajo na velikonočne dogodke. Težje bo tistim, ki so za te praznike potovali po svetu in uživali življenje kot turisti ali rekreativci. Ki so si izdelali svoje simbole verovanja, do katerih lahko prideš z denarjem in drugimi sodobnimi sredstvi potrošniške kulture. Nekateri, ki imajo svobodo za svojega malika, nam v zadnjih tednih hitijo dopovedovati, da korona epidemija predstavlja nevarnost za uveljavljanje avtokratskega in vojaškega režima. Razprava ne gre v smeri, katera vrednota je bolj temeljna, ali življenje ali svoboda, ampak v smeri politične ideologije, ki se je iz levičarskega totalitarizma prelevila v levičarski anarhizem. Anarhistom je tuja vsaka oblast, samo njihova lastna ne. Na današnji dan, 8. aprila 1990, pred tridesetimi leti smo imeli prve svobodne in demokratične volitve po letu 1945. Ali kakor je dejal dr. Lovro Šturm, bile so svobodne in demokratične, ne pa poštene. Da smo prišli do teh volitev, je bila v celoti zasluga novo nastalih političnih strank. Njihovi protagonisti, od katerih jih je le še peščica aktivnih v političnem življenju, so povzročili premik iz totalitarne, avtokratske države v svobodno in demokratično državo. Danes pa od ideoloških vnukov in nečakov komunističnega totalitarizma poslušamo svarila pred avtokratsko oblastjo sedanje vlade pod vodstvom Janeza Janše. Ob teh ideoloških nebulozah si zastavimo nekaj vprašanja: kdo je koga zaprl, jugoslovanska armada četverico, med njimi Janšo, ali četverica JLA? Kdo je koga napadel, JLA Slovenijo ali Janša in Krkovič s slovensko vojsko komunistično Jugoslavijo? Kdo nam je priboril svobodo in demokracijo, komunistična partija Jugoslavije in Slovenije ali politične stranke DEMOSA? Od pravilnih odgovorov na ta vprašanja je popolnoma jasno, kdo je zgodovinski in genetski nosilec avtokratskega in diktatorskega sistema in kdo je njegov nasprotnik. Omejevanje svobode gibanja in druženja je v službi varovanja človeških življenj. Vsak agresor streže po življenjih. Vsaka dobra in poštena oblast pa naredi vse, da jih zavaruje. Po vojni s kakršnim koli agresorjem, je mogoče uveljaviti svobodo, če so ljudje preživeli, če ne, jim tudi svoboda ne koristi nič. Tokrat imamo opravka s čudnim in po svoje zanimivim pojavom. Še vedno ne vemo, od kot virus prihaja in ali prihaja sam od sebe ali je bil namerno sprožen. Vprašanje je, ali bomo to sploh kdaj vedeli. Vemo pa nekaj, da je najprej pobijal na Kitajskem in da Kitajska sedaj na veliko služi z vsemi protivirusnimi zaščitnimi sredstvi. Zanimivo, da je tudi tako razvpita donacija s Čeferinovo pomočjo prišla iz Kitajske. Od kitajskega komunističnega tajkuna. To, da nam tajkun nekaj podari je izpadlo kot največja dobrodelna akcija v novejši zgodovini, to pa, da je Toninova mama zaposlena v podjetju, ki bi naj izdelovalo zaščitne maske za slovenske potrebe, pa je razglašeno malo da ne, za vojno dobičkarstvo. Kje so Mesec in njegovi, da niso gospodu Čeferinu postavili vprašanje, od kot mu obraz, da sprejema donacijo od tajkuna iz totalitarne, torej avtokratske države? Mar ne bi bilo bolje žrtvovati nekaj primerkov lastnega naroda, kakor se spečati s tem komunističnim kapitalistom. Po tej logiki je tudi bolje žrtvovati življenjske razmere na naši južni meji, kakor pa okrepiti sodelovanje slovenske vojske s policijo. Gre za ono, že znano in zgodovinsko preverjeno logiko, da ima revolucija prednost pred življenji ljudi, pa naj bo brat ali sestra po krvi. A ne dovolimo si zagreniti, ne velikonočnih praznikov, ne obletnice prvih svobodnih in demokratičnih volitev od tistih, ki so svoj credo položili v rdečo zvezdo. Jezus je Davidovo zvezdo zamenjal s križem. Mi smo rdečo zvezdo zamenjali s Triglavom. Kljub karanteni in Janševi »avtokraciji« smo svobodni in živimo v demokraciji, ki je do vseh zvezd tolerantna, kdaj tudi preveč in neupravičeno. Eno pa je gotovo, brez sedanje vlade in njenih ekspresnih ukrepov, bi imeli danes več mrtvih. Kako je bilo rečeno na procesu proti Jezusu: nekdo mora umreti za narod, bolje eden kot vsi, bolje Jezus kot Baraba. Ampak Jezus je vstal in živi. Kje pa je Baraba?

Dr. Ivan Štuhec

časnik komentar koronavirus ivan štuhec cerkev

VEČ ...|1. 4. 2020
Lojze Peterle: Osamosvojitev ima korenine v cvetni nedelji 1990
Prisluhnili ste komentarju predsednika osamosvojitvene vlade, nekdanjega predsednika SKD in podpredsednika DEMOS-a.
Lojze Peterle: Osamosvojitev ima korenine v cvetni nedelji 1990
Prisluhnili ste komentarju predsednika osamosvojitvene vlade, nekdanjega predsednika SKD in podpredsednika DEMOS-a.

Lojze Peterle

komentar družba politika spomin

Lojze Peterle: Osamosvojitev ima korenine v cvetni nedelji 1990
Prisluhnili ste komentarju predsednika osamosvojitvene vlade, nekdanjega predsednika SKD in podpredsednika DEMOS-a.
VEČ ...|1. 4. 2020
Lojze Peterle: Osamosvojitev ima korenine v cvetni nedelji 1990
Prisluhnili ste komentarju predsednika osamosvojitvene vlade, nekdanjega predsednika SKD in podpredsednika DEMOS-a.

Lojze Peterle

komentar družba politika spomin

VEČ ...|25. 3. 2020
Tomaž Simčič: Italija v primežu koronavirusa
Ko se je decembra 2019 v italijanskih časopisih pojavila novica o izbruhu epidemije koronavirusa v Wuhanu na Kitajskem, si razen redkih virologov in epidemiologov nihče najbrž ni predstavljal, da bo slaba dva meseca za tem žarišče epidemije Italija in za njo postopoma ves svet.
Tomaž Simčič: Italija v primežu koronavirusa
Ko se je decembra 2019 v italijanskih časopisih pojavila novica o izbruhu epidemije koronavirusa v Wuhanu na Kitajskem, si razen redkih virologov in epidemiologov nihče najbrž ni predstavljal, da bo slaba dva meseca za tem žarišče epidemije Italija in za njo postopoma ves svet.

Tomaž Simčič

družba komentar koronavirus politika

Tomaž Simčič: Italija v primežu koronavirusa
Ko se je decembra 2019 v italijanskih časopisih pojavila novica o izbruhu epidemije koronavirusa v Wuhanu na Kitajskem, si razen redkih virologov in epidemiologov nihče najbrž ni predstavljal, da bo slaba dva meseca za tem žarišče epidemije Italija in za njo postopoma ves svet.
VEČ ...|25. 3. 2020
Tomaž Simčič: Italija v primežu koronavirusa
Ko se je decembra 2019 v italijanskih časopisih pojavila novica o izbruhu epidemije koronavirusa v Wuhanu na Kitajskem, si razen redkih virologov in epidemiologov nihče najbrž ni predstavljal, da bo slaba dva meseca za tem žarišče epidemije Italija in za njo postopoma ves svet.

Tomaž Simčič

družba komentar koronavirus politika

VEČ ...|18. 3. 2020
Žiga Turk: Poseben čas
Ne iščemo prepira na družabnih omrežjih, morda pa sogovornik ima kaj pametnega povedati. Ne bleknemo čisto vsega, kar je morda res, pa nič ne prispeva ne k samoizolaciji, ne k sožitju med ljudmi. Blekniti je meni uspelo v soboto, ko sem tvitnil, da imamo zdaj večje prioritete kot so samozaposleni. Zakaj komurkoli povzročati dodatno zaskrbljenost? Obžalujem.
Žiga Turk: Poseben čas
Ne iščemo prepira na družabnih omrežjih, morda pa sogovornik ima kaj pametnega povedati. Ne bleknemo čisto vsega, kar je morda res, pa nič ne prispeva ne k samoizolaciji, ne k sožitju med ljudmi. Blekniti je meni uspelo v soboto, ko sem tvitnil, da imamo zdaj večje prioritete kot so samozaposleni. Zakaj komurkoli povzročati dodatno zaskrbljenost? Obžalujem.

Žiga Turk

komentar

Žiga Turk: Poseben čas
Ne iščemo prepira na družabnih omrežjih, morda pa sogovornik ima kaj pametnega povedati. Ne bleknemo čisto vsega, kar je morda res, pa nič ne prispeva ne k samoizolaciji, ne k sožitju med ljudmi. Blekniti je meni uspelo v soboto, ko sem tvitnil, da imamo zdaj večje prioritete kot so samozaposleni. Zakaj komurkoli povzročati dodatno zaskrbljenost? Obžalujem.
VEČ ...|18. 3. 2020
Žiga Turk: Poseben čas
Ne iščemo prepira na družabnih omrežjih, morda pa sogovornik ima kaj pametnega povedati. Ne bleknemo čisto vsega, kar je morda res, pa nič ne prispeva ne k samoizolaciji, ne k sožitju med ljudmi. Blekniti je meni uspelo v soboto, ko sem tvitnil, da imamo zdaj večje prioritete kot so samozaposleni. Zakaj komurkoli povzročati dodatno zaskrbljenost? Obžalujem.

Žiga Turk

komentar

VEČ ...|11. 3. 2020
Aleš Maver: S tokratnim četverčkom se “malo mešano” na naš parket vrača tretjič
Prisluhnili ste komentarju urednika portala Časnik.si.
Aleš Maver: S tokratnim četverčkom se “malo mešano” na naš parket vrača tretjič
Prisluhnili ste komentarju urednika portala Časnik.si.

Aleš Maver

komentar politika

Aleš Maver: S tokratnim četverčkom se “malo mešano” na naš parket vrača tretjič
Prisluhnili ste komentarju urednika portala Časnik.si.
VEČ ...|11. 3. 2020
Aleš Maver: S tokratnim četverčkom se “malo mešano” na naš parket vrača tretjič
Prisluhnili ste komentarju urednika portala Časnik.si.

Aleš Maver

komentar politika

VEČ ...|4. 3. 2020
Matevž Sedej: Informacijska pooblaščenka se spreminja v sodobnega inkvizitorja
Informacijska pooblaščenka se spreminja v sodobnega inkvizitorja, vrhovnega verskega poglavarja sekularne države, ki sme in mora povsod, kateremu se odpirajo vsa vrata, za katerega ni nobene skrivnosti. In ki jo/ga lahko razreši le Državni zbor na predlog predsednika Republike. Kaj izvoljeni poslanci, celo kaj sodniki: neodvisni strokovnjaki so tisti, v katere sodobna družba (post-komunistična pa še prav posebej) polaga zaupanje, da bodo našli resnico in pravico.
Matevž Sedej: Informacijska pooblaščenka se spreminja v sodobnega inkvizitorja
Informacijska pooblaščenka se spreminja v sodobnega inkvizitorja, vrhovnega verskega poglavarja sekularne države, ki sme in mora povsod, kateremu se odpirajo vsa vrata, za katerega ni nobene skrivnosti. In ki jo/ga lahko razreši le Državni zbor na predlog predsednika Republike. Kaj izvoljeni poslanci, celo kaj sodniki: neodvisni strokovnjaki so tisti, v katere sodobna družba (post-komunistična pa še prav posebej) polaga zaupanje, da bodo našli resnico in pravico.

Matevž Sedej

informacijska pooblaščenka nadzor neodvisni strokovnjaki politika komentar

Matevž Sedej: Informacijska pooblaščenka se spreminja v sodobnega inkvizitorja
Informacijska pooblaščenka se spreminja v sodobnega inkvizitorja, vrhovnega verskega poglavarja sekularne države, ki sme in mora povsod, kateremu se odpirajo vsa vrata, za katerega ni nobene skrivnosti. In ki jo/ga lahko razreši le Državni zbor na predlog predsednika Republike. Kaj izvoljeni poslanci, celo kaj sodniki: neodvisni strokovnjaki so tisti, v katere sodobna družba (post-komunistična pa še prav posebej) polaga zaupanje, da bodo našli resnico in pravico.
VEČ ...|4. 3. 2020
Matevž Sedej: Informacijska pooblaščenka se spreminja v sodobnega inkvizitorja
Informacijska pooblaščenka se spreminja v sodobnega inkvizitorja, vrhovnega verskega poglavarja sekularne države, ki sme in mora povsod, kateremu se odpirajo vsa vrata, za katerega ni nobene skrivnosti. In ki jo/ga lahko razreši le Državni zbor na predlog predsednika Republike. Kaj izvoljeni poslanci, celo kaj sodniki: neodvisni strokovnjaki so tisti, v katere sodobna družba (post-komunistična pa še prav posebej) polaga zaupanje, da bodo našli resnico in pravico.

Matevž Sedej

informacijska pooblaščenka nadzor neodvisni strokovnjaki politika komentar

VEČ ...|26. 2. 2020
Andrej Marko Poznič: Privoščimo si tudi post od manipulativnih medijev
Ali lahko zaupamo medijem, ki tako očitno in pristransko navijajo za ene, demonizirajo druge in delajo za tretje? Zdrava pamet pravi: ne moremo in ne smemo! Zato bi bilo pametno, da si privoščimo post od teh medijev. Jih ne gledamo, ne poslušamo, jim ne sledimo. Jih morda celo odpovemo in se obrnemo k bolj užitnim oz. resnicoljubnim. Seveda bomo pri tem previdni in nezaupljivi, kajti osel gre samo enkrat na led, človek pa večkrat. A družbeno političnim agitatorjem moramo dati vedeti, da smo jih spregledali, Tudi jih ne cenimo, čeprav se njihovemu vplivu ne moremo docela odtegniti.
Andrej Marko Poznič: Privoščimo si tudi post od manipulativnih medijev
Ali lahko zaupamo medijem, ki tako očitno in pristransko navijajo za ene, demonizirajo druge in delajo za tretje? Zdrava pamet pravi: ne moremo in ne smemo! Zato bi bilo pametno, da si privoščimo post od teh medijev. Jih ne gledamo, ne poslušamo, jim ne sledimo. Jih morda celo odpovemo in se obrnemo k bolj užitnim oz. resnicoljubnim. Seveda bomo pri tem previdni in nezaupljivi, kajti osel gre samo enkrat na led, človek pa večkrat. A družbeno političnim agitatorjem moramo dati vedeti, da smo jih spregledali, Tudi jih ne cenimo, čeprav se njihovemu vplivu ne moremo docela odtegniti.

Andrej Marko Poznič

politika družba

Andrej Marko Poznič: Privoščimo si tudi post od manipulativnih medijev
Ali lahko zaupamo medijem, ki tako očitno in pristransko navijajo za ene, demonizirajo druge in delajo za tretje? Zdrava pamet pravi: ne moremo in ne smemo! Zato bi bilo pametno, da si privoščimo post od teh medijev. Jih ne gledamo, ne poslušamo, jim ne sledimo. Jih morda celo odpovemo in se obrnemo k bolj užitnim oz. resnicoljubnim. Seveda bomo pri tem previdni in nezaupljivi, kajti osel gre samo enkrat na led, človek pa večkrat. A družbeno političnim agitatorjem moramo dati vedeti, da smo jih spregledali, Tudi jih ne cenimo, čeprav se njihovemu vplivu ne moremo docela odtegniti.
VEČ ...|26. 2. 2020
Andrej Marko Poznič: Privoščimo si tudi post od manipulativnih medijev
Ali lahko zaupamo medijem, ki tako očitno in pristransko navijajo za ene, demonizirajo druge in delajo za tretje? Zdrava pamet pravi: ne moremo in ne smemo! Zato bi bilo pametno, da si privoščimo post od teh medijev. Jih ne gledamo, ne poslušamo, jim ne sledimo. Jih morda celo odpovemo in se obrnemo k bolj užitnim oz. resnicoljubnim. Seveda bomo pri tem previdni in nezaupljivi, kajti osel gre samo enkrat na led, človek pa večkrat. A družbeno političnim agitatorjem moramo dati vedeti, da smo jih spregledali, Tudi jih ne cenimo, čeprav se njihovemu vplivu ne moremo docela odtegniti.

Andrej Marko Poznič

politika družba

VEČ ...|19. 2. 2020
Franci Feltrin: Sodelovanje in povezovanje krepi politično moč
Prišel je čas, da se naši politiki in še posebno mediji odrečejo delitvam na »leve« in »desne«. Na naše in ne-naše. Na Šarčeve in Janševe. Bolj prav in pošteno je, da se delimo na sposobne in nesposobne.https://www.casnik.si/antijansizem-odmeva-tudi-se-danes/
Franci Feltrin: Sodelovanje in povezovanje krepi politično moč
Prišel je čas, da se naši politiki in še posebno mediji odrečejo delitvam na »leve« in »desne«. Na naše in ne-naše. Na Šarčeve in Janševe. Bolj prav in pošteno je, da se delimo na sposobne in nesposobne.https://www.casnik.si/antijansizem-odmeva-tudi-se-danes/

Franci Feltrin

politika antijanšizem

Franci Feltrin: Sodelovanje in povezovanje krepi politično moč
Prišel je čas, da se naši politiki in še posebno mediji odrečejo delitvam na »leve« in »desne«. Na naše in ne-naše. Na Šarčeve in Janševe. Bolj prav in pošteno je, da se delimo na sposobne in nesposobne.https://www.casnik.si/antijansizem-odmeva-tudi-se-danes/
VEČ ...|19. 2. 2020
Franci Feltrin: Sodelovanje in povezovanje krepi politično moč
Prišel je čas, da se naši politiki in še posebno mediji odrečejo delitvam na »leve« in »desne«. Na naše in ne-naše. Na Šarčeve in Janševe. Bolj prav in pošteno je, da se delimo na sposobne in nesposobne.https://www.casnik.si/antijansizem-odmeva-tudi-se-danes/

Franci Feltrin

politika antijanšizem

VEČ ...|12. 2. 2020
Ob nekem tujem dnevu spomina
Komentar ob italijanskem dnevu spominjanja, ko uradno počastijo nasilno odpeljane in pobite v fojbah.
Ob nekem tujem dnevu spomina
Komentar ob italijanskem dnevu spominjanja, ko uradno počastijo nasilno odpeljane in pobite v fojbah.

Dr. Renato Podbersič

zgodovina družba izobraževanje politika

Ob nekem tujem dnevu spomina
Komentar ob italijanskem dnevu spominjanja, ko uradno počastijo nasilno odpeljane in pobite v fojbah.
VEČ ...|12. 2. 2020
Ob nekem tujem dnevu spomina
Komentar ob italijanskem dnevu spominjanja, ko uradno počastijo nasilno odpeljane in pobite v fojbah.

Dr. Renato Podbersič

zgodovina družba izobraževanje politika

VEČ ...|5. 2. 2020
Ervin Anton Schwarzbartl: Odstop Šarca je priložnost
Odstopil je predsednik vlade Marjan Šarec. Odstop bo dober in koristen za Slovenijo, če bo na oblast prišla po volitvah desno-sredinska opcija brez trdih levičarjev in naslednikov komunizma. Če bodo »strici« zakuhali nove obraze leve provenience, ki bodo, kot že večkrat, ponovno prevarali volivce z lažnimi obljubami in prevzeli oblast, ne bo sprememb. Slovenija bo še naprej relativno nazadovala tako gospodarsko, razvojno in socialno, kot tudi glede človekovih pravic in demokratičnosti. Še naprej se bodo vedno bolj uveljavljali komunistični »prijemi« prejšnjega režima. Razkol (po Možini) državljanov, ki že dolgo niso več narodno zavedni Slovenci, se bo poglabljal. Sprava ne bo možna, obsodbe zločinov komunizma ne bo, ostali bodo »slavospevi« morilske, genocidne in teroristične falage NOB. Povečal se bo vpliv jugoslovanarjev, mohamedanske vrednote, širila se bo lažnivost in prikrivanje dejanskega stanja po mainstrem medijih in šikaniranje ter zakonsko omejevanje vseh, ki si bodo upali odkrito in objektivno govoriti, pisati in delovati.
Ervin Anton Schwarzbartl: Odstop Šarca je priložnost
Odstopil je predsednik vlade Marjan Šarec. Odstop bo dober in koristen za Slovenijo, če bo na oblast prišla po volitvah desno-sredinska opcija brez trdih levičarjev in naslednikov komunizma. Če bodo »strici« zakuhali nove obraze leve provenience, ki bodo, kot že večkrat, ponovno prevarali volivce z lažnimi obljubami in prevzeli oblast, ne bo sprememb. Slovenija bo še naprej relativno nazadovala tako gospodarsko, razvojno in socialno, kot tudi glede človekovih pravic in demokratičnosti. Še naprej se bodo vedno bolj uveljavljali komunistični »prijemi« prejšnjega režima. Razkol (po Možini) državljanov, ki že dolgo niso več narodno zavedni Slovenci, se bo poglabljal. Sprava ne bo možna, obsodbe zločinov komunizma ne bo, ostali bodo »slavospevi« morilske, genocidne in teroristične falage NOB. Povečal se bo vpliv jugoslovanarjev, mohamedanske vrednote, širila se bo lažnivost in prikrivanje dejanskega stanja po mainstrem medijih in šikaniranje ter zakonsko omejevanje vseh, ki si bodo upali odkrito in objektivno govoriti, pisati in delovati.

Ervin Anton Schwarzbartl

politika družba komentar

Ervin Anton Schwarzbartl: Odstop Šarca je priložnost
Odstopil je predsednik vlade Marjan Šarec. Odstop bo dober in koristen za Slovenijo, če bo na oblast prišla po volitvah desno-sredinska opcija brez trdih levičarjev in naslednikov komunizma. Če bodo »strici« zakuhali nove obraze leve provenience, ki bodo, kot že večkrat, ponovno prevarali volivce z lažnimi obljubami in prevzeli oblast, ne bo sprememb. Slovenija bo še naprej relativno nazadovala tako gospodarsko, razvojno in socialno, kot tudi glede človekovih pravic in demokratičnosti. Še naprej se bodo vedno bolj uveljavljali komunistični »prijemi« prejšnjega režima. Razkol (po Možini) državljanov, ki že dolgo niso več narodno zavedni Slovenci, se bo poglabljal. Sprava ne bo možna, obsodbe zločinov komunizma ne bo, ostali bodo »slavospevi« morilske, genocidne in teroristične falage NOB. Povečal se bo vpliv jugoslovanarjev, mohamedanske vrednote, širila se bo lažnivost in prikrivanje dejanskega stanja po mainstrem medijih in šikaniranje ter zakonsko omejevanje vseh, ki si bodo upali odkrito in objektivno govoriti, pisati in delovati.
VEČ ...|5. 2. 2020
Ervin Anton Schwarzbartl: Odstop Šarca je priložnost
Odstopil je predsednik vlade Marjan Šarec. Odstop bo dober in koristen za Slovenijo, če bo na oblast prišla po volitvah desno-sredinska opcija brez trdih levičarjev in naslednikov komunizma. Če bodo »strici« zakuhali nove obraze leve provenience, ki bodo, kot že večkrat, ponovno prevarali volivce z lažnimi obljubami in prevzeli oblast, ne bo sprememb. Slovenija bo še naprej relativno nazadovala tako gospodarsko, razvojno in socialno, kot tudi glede človekovih pravic in demokratičnosti. Še naprej se bodo vedno bolj uveljavljali komunistični »prijemi« prejšnjega režima. Razkol (po Možini) državljanov, ki že dolgo niso več narodno zavedni Slovenci, se bo poglabljal. Sprava ne bo možna, obsodbe zločinov komunizma ne bo, ostali bodo »slavospevi« morilske, genocidne in teroristične falage NOB. Povečal se bo vpliv jugoslovanarjev, mohamedanske vrednote, širila se bo lažnivost in prikrivanje dejanskega stanja po mainstrem medijih in šikaniranje ter zakonsko omejevanje vseh, ki si bodo upali odkrito in objektivno govoriti, pisati in delovati.

Ervin Anton Schwarzbartl

politika družba komentar

Priporočamo
|
Aktualno

Svetovalnica

VEČ ...|26. 1. 2021
Sobne rastline

Sobnim rastlinam smo pozornost posvetili v jutru, saj je to okrasje naših domov, ki terja redno skrb. Kako jih negovati, nam je v Svetovalnici povedal Alen Kovačič, vodja vrtnega centra Arboretum v Celju.

Sobne rastline

Sobnim rastlinam smo pozornost posvetili v jutru, saj je to okrasje naših domov, ki terja redno skrb. Kako jih negovati, nam je v Svetovalnici povedal Alen Kovačič, vodja vrtnega centra Arboretum v Celju.

Alen Salihović

svetovalnica

Globine

VEČ ...|12. 1. 2021
O dialogu (Vsi bratje)

Začeli smo z novim ciklom oddaje Globine, v katerem se posvečamo nekaterim poudarkom zadnje papeževe okrožnice Vsi bratje. V njej je šesto poglavje posevečeno dialogu, ob katerem tokrat ustavili. Kaj je pristen dialog, zakaj in kako ga graditi? Z nami je bil moralni teolog Gabriel Kavčič.

O dialogu (Vsi bratje)

Začeli smo z novim ciklom oddaje Globine, v katerem se posvečamo nekaterim poudarkom zadnje papeževe okrožnice Vsi bratje. V njej je šesto poglavje posevečeno dialogu, ob katerem tokrat ustavili. Kaj je pristen dialog, zakaj in kako ga graditi? Z nami je bil moralni teolog Gabriel Kavčič.

Blaž Lesnik

duhovnostdružbapolitikaizobraževanjevsi bratjeokrožnica

Doživetja narave

VEČ ...|22. 1. 2021
Skala v jubilejnem letu, Everest brez smeti in kviz

S Slovenskim gorniškim klubom Skala (smo vstopili v praznovanje jubileja (na svečnico pred 100 leti je bila ustanovljena Skala), naš gost je bil aktulni predsednik Skale Anton Žunter. Slišali ste, kakšne načrte imajo domačini s smetmi, zbranimi na Everestu in zastavili pa smo tudi nagradno vprašanje (letos zaradi epidemije državno tekmovanje Mladina in gore namreč odpade), gost je bil Uroš Kuzman.

Skala v jubilejnem letu, Everest brez smeti in kviz

S Slovenskim gorniškim klubom Skala (smo vstopili v praznovanje jubileja (na svečnico pred 100 leti je bila ustanovljena Skala), naš gost je bil aktulni predsednik Skale Anton Žunter. Slišali ste, kakšne načrte imajo domačini s smetmi, zbranimi na Everestu in zastavili pa smo tudi nagradno vprašanje (letos zaradi epidemije državno tekmovanje Mladina in gore namreč odpade), gost je bil Uroš Kuzman.

Blaž Lesnik

naravaplaninstvozgodovinaSkala100 let

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|25. 1. 2021
P. Branko Cestnik v odgovoru na napad na Zavod Iskreni in ministra Janeza Ciglerja Kralja

V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Med drugimi temami smo govorili tudi o velikem uredniku, ki vse bolj cenzurira misli ljudi, ki jim ni po všeči in o napadu na portal Iskreni.net ter na ministra Cigler Kralja.

P. Branko Cestnik v odgovoru na napad na Zavod Iskreni in ministra Janeza Ciglerja Kralja

V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Med drugimi temami smo govorili tudi o velikem uredniku, ki vse bolj cenzurira misli ljudi, ki jim ni po všeči in o napadu na portal Iskreni.net ter na ministra Cigler Kralja.

Jože Bartolj

politkadružbakomentar

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|24. 1. 2021
Brez jezika ni manjšine

Pogovarjali smo se z Anno Wedam, pokrajinsko predsednico Sveta slovenskih organizacij iz Italije za Videmsko pokrajino in predsednico Združenja don Mario Černet, in sicer na temo 20-letnice zaščitnega zakona. Slišali boste odzive na mazaško akcijo dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem in vabilo na Novoletno srečanje v Tinjah ter novico glede Govorniškega natečaja KKZ in NSKS na avstrijskem Koroškem. 


 

Brez jezika ni manjšine

Pogovarjali smo se z Anno Wedam, pokrajinsko predsednico Sveta slovenskih organizacij iz Italije za Videmsko pokrajino in predsednico Združenja don Mario Černet, in sicer na temo 20-letnice zaščitnega zakona. Slišali boste odzive na mazaško akcijo dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem in vabilo na Novoletno srečanje v Tinjah ter novico glede Govorniškega natečaja KKZ in NSKS na avstrijskem Koroškem. 


 

Matjaž Merljak

rojaki

Zgodbe za otroke

VEČ ...|25. 1. 2021
Tri uganke

Čudovita pripoved o lepotah tega sveta, dobroti, ljubezni in modrosti sivih glav.

Tri uganke

Čudovita pripoved o lepotah tega sveta, dobroti, ljubezni in modrosti sivih glav.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceslovenskoslovenskeZgodbe za otroke

Kulturni utrinki

VEČ ...|26. 1. 2021
Konec tedna dober obisk muzejev in galerij - Šoštanj 110 let mesta

Konec tedna dober obisk muzejev in galerij - Šoštanj 110 let mesta

Jože Bartolj

kultura

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|26. 1. 2021
Matične knjige

Matične knjige mariborske nadškofije so brezplačno dosegljive na spletu. O vsebinah in pomembnosti podatkov z vidika dediščine smo govorili s prof. Igorjem Filipičem, višjim arhivistom. 

Matične knjige

Matične knjige mariborske nadškofije so brezplačno dosegljive na spletu. O vsebinah in pomembnosti podatkov z vidika dediščine smo govorili s prof. Igorjem Filipičem, višjim arhivistom. 

Nataša Ličen

družbazgodovinarodoslovjearhivnarod

Svetovalnica

VEČ ...|26. 1. 2021
Sobne rastline

Sobnim rastlinam smo pozornost posvetili v jutru, saj je to okrasje naših domov, ki terja redno skrb. Kako jih negovati, nam je v Svetovalnici povedal Alen Kovačič, vodja vrtnega centra Arboretum v Celju.

Sobne rastline

Sobnim rastlinam smo pozornost posvetili v jutru, saj je to okrasje naših domov, ki terja redno skrb. Kako jih negovati, nam je v Svetovalnici povedal Alen Kovačič, vodja vrtnega centra Arboretum v Celju.

Alen Salihović

svetovalnica

Duhovna misel

VEČ ...|26. 1. 2021
Kdo ste? Kam spadate?

Ničkolikokrat sem si že ‘kupil’ pameti in ponižnosti, pa se še kar ne naučim. Tolikokrat padem na isto

Kdo ste? Kam spadate?

Ničkolikokrat sem si že ‘kupil’ pameti in ponižnosti, pa se še kar ne naučim. Tolikokrat padem na isto

Simon Potnik

duhovnost