Gasilci so vedno pripravljeni

V maju goduje zavetnik gasilcev sv. Florjan. Praznik je priložnost za še večje mednarodno povezovanje prostovoljnih gasilcev, med njihovimi vrstami sta tudi Zvonko in Saša. S skupino mednarodno zastopanih prostovoljnih gasilcev so obiskali naše radijske prostore in povedali, kaj jih povezuje.

Lan je vsestransko uporaben, hvaležen tudi za inovacije

Na jubilejni razstavi Dobrote slovenskih kmetij smo lahko občudovali tudi številne nove pristope in rešitve. Med tistimi, ki razmišljajo, kaj vse bi se še dalo narediti s starimi načini obdelovanja surovin, je tudi Marta Gregorc. Dobro desetletje je že minilo od njene ideje pridelovanja lanu. Danes postopek od semena do platna uspešno predaja naprej in spodbuja mlajše k iskanju novih rešitev in idej.

Pletenje z vrbovimi šibami

Na kmetijski šoli Ptuj se Mirko Lovrec ukvarja s pletarstvom, uči plesti iz vrbovih šib, kot so to počeli naši predniki. zanimanje med mladimi je presenetljivo in obetajoče.

Vzgojni recepti, ki delujejo

Marko Juhant, specialni pedagog, je odgovarjal na vprašanja poslušalcev. Odklonilna vedenja otrok v družinah z več sorojenci. Razumljiva so, saj vsak otrok išče svoje mesto in želi imeti pozornost. Oblikuje predstavo o sebi, kdo in kakšen je. Govorili smo tudi o nekaterih vzgojnih receptih, ki preverjeno delujejo. Dotaknili pa smo se tudi zaradi volitev v evropski parlament demokracije in paradoksov v njej ter osebne odgovornosti, ki je nujna za zdravo demokratično družbo.

Mladoskop

Evropa potrebuje tišino

Rok Pogačnik, diakon, junija 2019 ima v Radovljici slovesnost nove maše, je bil sogovornik druge majske oddaje Via positiva, v Tednu Evrope in v Tednu molitve za duhovne poklice. Evropejci živimo večinoma dobro, z razmeroma visokim življenjskim standardom. Pa vendar je veliko evropejcev nezadovoljnih, izgublja pravi smisel. Evropi je treba vrniti duha, trdijo mnogi. Rok Pogačnik Evropo, njeno večkulturnost pozna, v pogovoru z njim smo iskali pozitivno in se spodbujali k odkrivanju drugačne, tudi duhovne razsežnosti.

Izdelki iz ovčje volne

Številne možnosti lastnega izraza ponuja tudi dediščina. V rubriki smo govorili z Erno Korošec, ki je vse bolj prepoznavna po svoji liniji izdelkov iz ovčje volne, uporablja tudi statve. Vsakič, pravi, ko stopi pred občinstvo, mora ponuditi tudi kaj novega.

Stari način izdelovanja vrvi

Franc Senekovič je svetovalec na kmetijah, pri svojem delu včasih na kmetijah še opazi ohranjene stare stroje ali kaj drugega zanimivega iz nekdanjega časa. Tako je odkril tudi leseni stroj za izdelovanje vrvi. Zdaj s pomočjo omenjenega stroja navdušuje mlajše generacije za obuditev nekdanjega znanja.

Evropejka

Pred evropskimi volitvami razmišljanje v spodbudo ohranitve vrednot, ki oblikujejo današnji način življenja na stari celini. Z oddanim svojim glasom na evropskih volitvah sooblikujem družbo varnosti in miru za prihodnje rodove.

Najboljše pogosto najdemo daleč od vsega

Dobri projekti odmevajo. Med temi je gotovo obisk ob srebrnem jubileju oddajanja radia Ognjišče skupine radijcev doline Baška grapa, kjer imamo veliko zvestih poslušalcev. Presenečeni smo vedno znova nad srčnostjo in svetovljanstvom slovenskih ljudi. Tako bi lahko opisali tudi Rudija Zgago ter Karmen Beguš. Rudi je obredel veliko sveta, svoj mir pa našel v odmaknjeni dolini sredi gora, v kraju svojih prednikov. Zadovoljen sem in hvaležen svojim prednikom, kaj vse so nam uspeli zapustiti, je pripovedoval. Karmen pa je vzor srčnosti in ljubezni do sočloveka.

Tehniška in filmska dediščina doline Baška grapa

Osvežili smo spomin na tretji vzpon iz serije obiskovanj oddajniških točk, šli smo na Kup, v sklopu radijskega srebrnega jubileja. Dolino Baške grape zaznamuje železniška ali tehniška dediščina, o tem je govoril Cveto Zgaga iz Društva Baška dediščina, pa tudi o njihovi edini tematski filmski poti v Evropi.

Medicina sv. Hildegarde

Medicina sv. Hildegarde je vse bolj prepoznavno in sprejeto znanje tudi med Slovenci. Deluje, pravi Veronika Plantan, ki je skupaj s soprogom dolga leta raziskovala njeno delo in načine zdravljenja.

Karierna pot - Informativa 2019

V Mladoskopu smo zbrali nekaj najodmevnejših pogovorov z Informative 2019, katerih rdeča nit je spodbuditi k raziskovanju in pridobivanju informacij za uspešnejše kreiranje poklicne poti. Pogovarjali smo se z Markom Weilgunyem, Petrom Korščakom, Marjano Simčič Humar, Špelo Palčar, Bogdanom Zdovcem, Simono Škrlavaj Golec, Tino Premelč in Sabino Mikoletič Zalaznik.

Baška grapa razsvetljena, ko v dolini še vedeli niso za elektriko

Rubrika Ni meje za dobre ideje je nastala v Baški grapi. Dolina sredi gora je prebivalce že od nekdaj spodbujala k iskanju rešitev za boljše življenje. Pogosto so bili zaradi oddaljenosti povsem odvisni od svojega znanja in iznajdljivosti. Marjan Nagode je bil naš sogovornik.

Grajska kapela sv. Jurija

Ljubljanski grad ima kapelo, ki je posvečena sv. Juriju. Kot goreča in veri predana svetniška osebnost v simbolnem pomenu bedi nad prestolnico in s tem nad celotnim slovenskim narodom. O grajski kapeli in sv. Juriju smo na godovni dan svetnika govorili z jezuitom p. Jožetom Kokaljem.

Velikonočni prazniki

Z nami je bil župnik s Police pri Grosupljem Jože Plut. Tema so bili prazniki. Kako se jih spominja iz otroštva in kako jih obhaja danes kot duhovnik.

Vzorno sodelovanje širše skupnosti

Jernej Jeglič že več desetletij na številnih področjih v lokalnem okolju spodbuja ljudi k sodelovanju v skupnih projektih. Če ljudem predamo odgovornost, je rezultat boljši, pravi. Ni dovolj samo spodbujanje, aktivno se je treba udejstvovati, če želimo, da je zavzetost med ljudmi boljša in so temu primerni potem tudi dosežki. Z Jernejem Jegličem smo govorili tudi o pomenu poznavanja in ohranjanja lokalnih značilnosti ter navad, tudi verskih običajev. To ustvarja skupnost, ki nam daje trden občutek pripadnosti, po kateri hrepeni sleherni.

Ovčja volna v več inovacijah

V podjetju Soven predelujejo ovčjo volno. Vseskozi so vpeti v razvijanje novih produktov, med zadnjimi je povsem naravno, bio volneno ležišče. O tem smo govorili z Marija Srblin.

Osebna rast je rast v odnosih

Psihologinja, pisateljica, pesnica Alenka Rebula Tuta, ki jo redno povabimo k pogovoru v oddaji Za življenje, za danes in jutri pravi, v vsakem je želja po dobrem počutju in doživljanju globljega. Manj razširjena pa je zavest, da to lahko pride samo iz izbire in vsakodnevnega prizadevanja, da se to dogaja. Ljudje imamo danes malo časa, premalo za odnose in še manj za poglabljanje vase. Toda osebna rast pomeni prav to, življenje stremi k rasti, rastemo pa v odnosih.

Večerni pogovor: Bil sem izgubljen in Si me našel

V sklepnem misijonskem večernem pogovoru na temo Bil sem izgubljen in Si me našel smo govorili z župnikom Damijanom Mlinaričem, Vesno Rak iz Neokatehumenata, Klemenom Plejičem iz Karitas, ki je ozdravljen odvisnik in Elizabeto Milunić iz skupnosti Deli Jezusa. Spregovorili so skozi svoje življenjske izkušnje, kje so spoznali in srečali Jezusa ter z njim polneje zaživeli.

Podjetje, kjer imata molitev in sodelovanje pomembno mesto

Tone Močenik, ki prihaja z družinskega podjetja Kotis, odkrito govori o moči molitve tudi v poslovnem okolju. Delujejo na področju tiska.

Umetnost dviguje duha

Pravijo, da manjši narodi slabo poznajo odličnost svojih ljudi in njihovih del. To se velikokrat kaže tudi na področju dediščine. Stolnico Marijinega vnebovzetja v Kopru krasijo tudi tri vrhunska Carpaccieva slikarska dela. Umetnost je namenjena molitvi in kontemplaciji, pravi župnik dr. Primož Krečič. O lepotah Carpaccijevih del je govorila tudi slikarka in restavratorka Barbka Gosar Hirci.

Je bil Bog kdaj najstnik?

Ob drugem večernem misijonskem pogovoru v živo so ob vsebini: Je bil Bog kdaj najstnik? razmišljali župnik Sašo Mugerli in gimnazijci Matej Turk, Daniel Kokelj, Ana Vogrin in Tomaž Žgur.

Saso Mugerli: Je bil Bog kdaj najstnik?

Župnik v Šempetru pri Gorici Sašo Mugerli je med mladimi znan predvsem po svojih pesmih. Tema nagovora Je bil Bog tudi kdaj najstnik? je zastavljena teološko nekoliko izzivalno in izhaja iz sklepanja, da je Jezus Bog, kot človek pa je bil tudi najstnik. Najstništvo je izziv za vsakega starša, postavi se vprašanje, koliko zaupamo v mlade.

V Bogu je vedno nekaj najstniškega

P. Primož Jakop je razmišljal o Bogu kot najstniku. Na vprašanje mladih je odgovarjal tudi že takole: Mašniško posvečenje iz duhovnika ne naredi človeka brez čustev. V Bogu, pravi, je vedno nekaj najstniškega.

Obsedeni s kontrolo nas hromi

Dr. Dejan Hozjan je izredni profesor za področje pedagogike na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem. Z njim smo govorili o skušnjavi kontrole, v katero smo se ujeli, o smislu dela in o pogostem nezadovoljstvu, ker nismo slišani. Če delamo samo zato, da bomo pohvaljeni, nismo na najboljši poti, pravi dr. Hozjan. Izhajati je treba iz sebe.

Smo do inovativnosti prijazna družba?

O družbi, prijazni do inovativnosti ali ne, smo vprašali Marjana Sedeja, direktorja Lekarn Ljubljana, ki pravi, da je to dokaj zmedeno področje. Slovenec vse oprosti, le uspeha ne, je bil njegov odgovor. V kratkem pogovoru pojasni, zakaj misli tako.

Inovativno navduševanje otrok za dediščino

Otroci nas posnemajo, tudi v odnosu do naravne in kulturne dediščine. Milena Brusnjak in Karin Lavin na izviren način v dediščino, ki je ne moremo ločevati na kulturno in naravno pravita, vpeljujeta mlade. Dediščina nas določa, zaradi nje smo, kar smo. Kako poglobljeno živeti z dediščino, kako jo prepoznati kot priložnost, sta povedali v kratkem pogovoru.

Martin Golob: O smislu, ter o pasteh in radostih današnjega časa.

Odraščal je na kmetiji v družbi petih bratov. Ob techno glasbi in Eminemu. Nekaj časa je bil počesan kot indijanec na irokezo!Danes je duhovnik v Srednji vasi v Bohinju, zelo priljubljen med mladimi in starejšimi farani, zaradi sodobnih elektronskih sredstev pa ga pozna veliko Slovencev. Sam o sebi pravi da je »tu zaradi ljudil«. Za oddajo Sol in luč se je duhovnik Martin Golob pogovarjal z Natašo Ličen

Ni negativnih čustev

Psiholog in psihoterapevt dr. Bogdan Polajner je govoril o čustvenem svetu. Strah, sram, predsodki in travme so lahko velika ovira na poti do zadovoljstva v življenju. Le kdo se ne srečuje z omenjenimi čustvi in doživljanji? Kako se soočati s strahovi, kako premagovati predsodke in kako graditi zaupanje vase?

Meja med svobodnim in sovražnim govorom

Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška Maribor pripravlja tako imenovani Dan D, dan za duhovnost, v katerem se posvečajo aktualnim in perečim vprašanjem zgodovine, znanosti, bioetike in družbe, ter jih osvetljujejo skozi pogled Katoliške Cerkve in njenega nauka. Gre za projektni dan z osnovnim konceptom soočanja mladih z vprašanji iz vsakdanjega življenja, na katera kot katoličani nimamo pravih odgovorov ali smo pri iskanju le teh v zadregi. O svobodnem ali sovražnem govoru so razmišljali dijaki Žiga, Matevž, Vita Jana in Maša ter profesorji Barbara Babšek, Ivo Kerže, Jure Levart in dr. Ivan Štuhec.

Martin Golob: Če živiš v Bogu, ga lahko oznanjuješ

Martin Golob, župnik v Srednji vasi v Bohinju je znan tudi kot vlogar, avtor kratkih videov o življenju duhovnika. Z njim smo se pogovarjali o sodobni vlogi župnika, o sodobnih pristopih oznanjanja Boga in njegovega nauka, kako na njegovo delo gledajo sobrati. Pravi: Oče mi večkrat reče, ja le od česa je pa župnik lahko zmatran, saj mu zjutraj ni treba v štalo? Martin Golob je odprt sogovornik, iskriv in živahen.

Bolj zdravi jogurti

Mlekarna Celeia je na trg vstopila z novimi mlečnimi proizvodi, z manj sladkorja in nižjo energijsko vrednostjo, so bolj zdravi in pristnejšega okusa. Ves čas so vpeti v inovacije in izboljšave. O tem je govoril direktor Marjan Jakob.

Lepote Boča

Velikonočnice in cerkev sv. Miklavža iz 16. stoletja sta vidnejši znamenitosti Boča z okoliškimi travniki in gozdovi. O tem so spregovorili domačin, varuhinja velikonočnic in tamkajšnji župnik.

Spoštovanje sebe je osnova vseh dobrih odnosov

Z dr. Jožetom Ramovšem smo se v marčevski oddaji Za sožitje dotaknili aktualnega demografskega stanja, starajoče družbe, osmišljanja staranja, spoštovanja sebe, osnov metod in orodij za boljše sožitje med nami. Obšli nismo niti marčevskih praznovanj in kako biti ne siten sebi in drugim.

Helena Rozman: O svoji kalvariji, podpori moža, petih otrocih in o tem kako sta jih morala soočiti z možnostjo, da mamice ne bo več.

»Vem, kako se počuti bolnik in ne želim dajati nasvetov v smislu ’saj bo šlo’. Lahko pa povem, kaj je tolažilo mene, kaj je pri meni delovalo...«Tako v pogovoru vedno nasmejana in pozitivna profesorica slovenščine in sociologije, Helena Rozman, ki je pred leti s kolegico Natašo Ličen spregovorila o svoji kalvariji.

Barbara Mestnik o medvrstniških odnosih v OŠ

Kateri so danes najvidnejši izzivi v medvrstniškem socialnem odnosu? O izzivih in odzivih nanje je spregovorila Barbara Mestnik iz svetovalne pedagoške službe Osnovne šole Alojzija Šuštarja v Šentvidu v Ljubljani.

Koncert katoliških šol

Ob Tednu katoliškega šolstva smo nagovorjeni k darovanju sredstev za dijake in učence iz socialno šibkejših družin, da bi vsi, ki želijo, uspešno zaključili šolanje. Potreb je veliko. V ta namen mladi iz vseh katoliških šol nastopijo na tradicionalnem dobrodelnem koncertu, s tem darujejo tisto, kar imajo, svoj talent in čas.

Mladi vidimo stiske

Z dijaki Škofijske klasične gimnazije, Tomažem, Lejlo, Juretom, Simonom, Janezom, Niko in Karolino, smo se ob Tednu katoliških šol, ki ima tudi dobrodelno noto, pogovarjali o sočutju, o prepoznavanju aktualnih socialnih stisk, tudi o aktivizmu in družbeni odgovornosti, o skrbi za boljši jutri za dobre odnose in čistejše okolje.

Živimo čim manj resno in čim bolj zares

Urban in Jasmina Praprotnik sta ambasadorja gibanja, posebej teka, ki je za vsakogar, pravita. Kako živeti polno, kako življenju dati več življenja, kako živeti zvesto, odgovorno in hvaležno za številne priložnosti, ki so nam dane? Spregovorila sta tudi o osebni rasti in partnerskem odnosu. Živeti čim manj resno in čim bolj zares, pravi Urban, Jasmina doda: V izogib negativizmu pojdite čim večkrat na zrak.

Postna akcija Exodus90

Dijaki šentviške Škofijske klasične gimnazije Jure, Simon in Janez so letošnji post vzeli zares, vključili so se v poseben, dokaj zahteven 90 dni trajajoči odpovedni izziv ali spodbudo, ki temelji na treh stebrih, Exodus 90. Računalnik uporabljajo le za delo, več molijo, skrbijo drug za drugega v smislu pogovora in duhovne opore, na telefonu so izbrisali vse aplikacije, ki ne služijo osnovni rabi komunikacije, tuširajo se z mrzlo vodo in še marsikaj.

Izročilo Slovencev tik za mejo, v Trstu in okolici

Boris Pangerc je o dediščini Slovencev, ki živijo v Trstu in okolici, dejal, da jo morajo živeti, če je ne bi, bi jo izgubili, ker so obkroženi vsakodnevno z drugo kulturo. V rubriki je predstavil ozadja in in predstavil projekt, ki privablja tudi mlade generacije.

Vzgojitelj, ki dela na osebni rasti in duhovnosti, vzgaja celostno

Dr. Dejan Hozjan, izredni profesor za področje pedagogike na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem je v Svetovalnici spregovoril o vplivu liberalizacije vrednot na vzgojo, o vlogi učiteljev z verskim ozadjem oziroma z dejavno osebno držo po osebnem razvoju, ki se odslikava tudi pri delu z učenci. Društvo katoliških pedagogog Slovenije letos obeležuje trideset let, dvajset let pa že izdaja revijo Vzgoja, ki je strokovna, a pisana poljudno, sodi v vsako vzgojno in izobraževalno ustanovo.

Peter Florjančič - moje življenje je kot pravljica

Peter Florjančič, inovator svetovnega slovesa in slovenskega rodu z Bleda, je 5. marca dopolnil sto let. Njegovih je štiristo patentov, številne med njimi danes uporablja ves svet. Kljub letom še vedno razmišlja o izboljšavah ter jih ustvarja. Včasih ponoči niti spati ne more ob podoživljanju vsega, kar se mu je zgodilo in je doživel v življenju.

Gregorjevo

Na Gregorjevo se po starem ljudskem izročilu ženijo ptice. Dušica Kunaver, zbirateljica ljudskega gradiva, je nanizala nekaj najoprijemljivejših vsebin omenjenega dneva, ki je med prvimi znanilci pomladi.

Pretirana zaščita doseže prav obratno

Marko Juhant, specialni pedagog je v tokratni oddaji spregovoril o aktualni pobudi za spremembo šolskega sistema, kjer vidi številne prenagljene ideje ter pobude nestrokovnih podlag, govoril je tudi o osvetlitvi vloge žensk in moškega v družini, o pretirani želji po zaščiti otrok in mladostnikov, ki doseže več odpora in odklonov kot koristi. Pri vodenju in vzgajanju so pomembni predvsem načelni stebri, ki se jih vsi držimo, ter zgrajeno zaupanje v svoje otroke. Prezrli nismo niti obletnice smrti Bogdana Žorža, ki je bila 6. marca.

Odprava žensk na severni pol

Slovenija ima mnogo izjemnih žensk. Vsaka pa svojo zgodbo, ki so vredne deljenja. Med temi je na izpostavljenem mestu gotovo izkušnja Nataše Briški, novinarke, ki je lani /izbrana med 500-to prijavljenimi v 12-jst člansko mednarodno ekipo/ odšla na severni pol. Je aktivna na več področjih, pogovarjali smo se o njenem delu, razumevanju družbe in vlogi posameznika v njej, ter seveda o več kot tednu dni življenja v večnem ledu in pri skoraj minus štiridesetih stopinjah Celzija.

Igrano dokumentarni film o slovenski himni

Vsa vas je držala skupaj, je o snemanju filma o nastanku slovenske himne z naslovom Zdravica povedala skupina ustvarjalcev omenjene filmske zgodbe iz Turističnega društva Podnanos. Ta kraj je bil že večkrat uporabljen za filmsko koliso, tudi pri snemanju prvega slovenskega filma. Stojan Vitežnik, prof. Jurij Rosa, režiser filma Nejc Furlan, Dejan Slokar, Jožica Kodre in Marjan Vovk so v Mladoskopu predstavili potek filmskega snemanja in ozadje zgodbe o nastanku himne slovenskega naroda.

Verjeti je treba vase in v svoje delo

Evelin Krajnc, strokovnjakinja trženja in prodaje je skozi svojo poslovno izkušnjo opisala, kje v želji po dobičku srečati in videti človeka? Kako poslovno uspešno delovati, obenem s posluhom za dobro širše družbe stmeti k napredku. Na trgu, posebej v turizmu, zmagujejo iskrene zgodbe in kakovostna ponudba.

Globja ozadja pustnih obredov

Dr. Verena Perko je razložila ozadje pusta, ki sega daleč nazaj in izvira iz želje prednikov preseči temne sile.