Zakladi naše dediščine

VEČ ...|11. 5. 2021
Dediščina pasiona

Škofjeloški pasion je vsidran v našo dediščino. Z Agato Pavlovec, koordinatorico Škofjeloškega pasiona, smo se pogovarjali ob dveh razstavah, ki sta nastali in s katerima upajo, da bodo lahko zaokrožili po Sloveniji.  

Dediščina pasiona

Škofjeloški pasion je vsidran v našo dediščino. Z Agato Pavlovec, koordinatorico Škofjeloškega pasiona, smo se pogovarjali ob dveh razstavah, ki sta nastali in s katerima upajo, da bodo lahko zaokrožili po Sloveniji.  

kulturadediščinazgodovinaizročilokulturaduhovnost

Zakladi naše dediščine

Dediščina pasiona

Škofjeloški pasion je vsidran v našo dediščino. Z Agato Pavlovec, koordinatorico Škofjeloškega pasiona, smo se pogovarjali ob dveh razstavah, ki sta nastali in s katerima upajo, da bodo lahko zaokrožili po Sloveniji.  

VEČ ...|11. 5. 2021
Dediščina pasiona

Škofjeloški pasion je vsidran v našo dediščino. Z Agato Pavlovec, koordinatorico Škofjeloškega pasiona, smo se pogovarjali ob dveh razstavah, ki sta nastali in s katerima upajo, da bodo lahko zaokrožili po Sloveniji.  

Nataša Ličen

kulturadediščinazgodovinaizročilokulturaduhovnost

Za življenje

VEČ ...|8. 5. 2021
Zakaj nam je nerodno izreči, ljubim te?

Z Markom Juhantom, specialnim pedagogom, smo se v pogovoru o vzgoji in medsebojnem sobivanju dotaknili iskrenih odnosov v partnerstvu, kako pomembno je izkazovanje vzajemne naklonjenosti med partnerjema, v ljubezni ob dejanjih štejejo tudi besede. Ljubim te, bi si lahko večkrat izrekli. V pogovoru smo se dotaknili tudi narcisoidne motnje, toksičnega starševstva, strahu triletne deklice pred zobozdravnikom in kako, če sploh, lahko umirimo živahnega enoletnega otroka. 

Zakaj nam je nerodno izreči, ljubim te?

Z Markom Juhantom, specialnim pedagogom, smo se v pogovoru o vzgoji in medsebojnem sobivanju dotaknili iskrenih odnosov v partnerstvu, kako pomembno je izkazovanje vzajemne naklonjenosti med partnerjema, v ljubezni ob dejanjih štejejo tudi besede. Ljubim te, bi si lahko večkrat izrekli. V pogovoru smo se dotaknili tudi narcisoidne motnje, toksičnega starševstva, strahu triletne deklice pred zobozdravnikom in kako, če sploh, lahko umirimo živahnega enoletnega otroka. 

vzgojaodnosistarševstvodružbadružinapogovor

Za življenje

Zakaj nam je nerodno izreči, ljubim te?

Z Markom Juhantom, specialnim pedagogom, smo se v pogovoru o vzgoji in medsebojnem sobivanju dotaknili iskrenih odnosov v partnerstvu, kako pomembno je izkazovanje vzajemne naklonjenosti med partnerjema, v ljubezni ob dejanjih štejejo tudi besede. Ljubim te, bi si lahko večkrat izrekli. V pogovoru smo se dotaknili tudi narcisoidne motnje, toksičnega starševstva, strahu triletne deklice pred zobozdravnikom in kako, če sploh, lahko umirimo živahnega enoletnega otroka. 

VEČ ...|8. 5. 2021
Zakaj nam je nerodno izreči, ljubim te?

Z Markom Juhantom, specialnim pedagogom, smo se v pogovoru o vzgoji in medsebojnem sobivanju dotaknili iskrenih odnosov v partnerstvu, kako pomembno je izkazovanje vzajemne naklonjenosti med partnerjema, v ljubezni ob dejanjih štejejo tudi besede. Ljubim te, bi si lahko večkrat izrekli. V pogovoru smo se dotaknili tudi narcisoidne motnje, toksičnega starševstva, strahu triletne deklice pred zobozdravnikom in kako, če sploh, lahko umirimo živahnega enoletnega otroka. 

Nataša Ličen

vzgojaodnosistarševstvodružbadružinapogovor

Naš gost

VEČ ...|8. 5. 2021
Natalija Spark, Slovenka leta 2020

Natalija Spark je tolmačka slovenskega znakovnega jezika, ki jo spremlja vse življenje, saj je otrok gluhih staršev. Je pedagoginja, andragoginja in magistrica psihosocialne pomoči. Ob svoji hčeri je pod okrilje sprejela še dva malčka, za katera biološka mama ni našla (po)moči. Je ženska, ki ve, kaj želi doseči, s svojo empatijo in razumevanjem vliva upanje v družbo ter med ljudi. Navdihujoča žena. 

Natalija Spark, Slovenka leta 2020

Natalija Spark je tolmačka slovenskega znakovnega jezika, ki jo spremlja vse življenje, saj je otrok gluhih staršev. Je pedagoginja, andragoginja in magistrica psihosocialne pomoči. Ob svoji hčeri je pod okrilje sprejela še dva malčka, za katera biološka mama ni našla (po)moči. Je ženska, ki ve, kaj želi doseči, s svojo empatijo in razumevanjem vliva upanje v družbo ter med ljudi. Navdihujoča žena. 

življenjeodnosipogovordružba

Naš gost

Natalija Spark, Slovenka leta 2020

Natalija Spark je tolmačka slovenskega znakovnega jezika, ki jo spremlja vse življenje, saj je otrok gluhih staršev. Je pedagoginja, andragoginja in magistrica psihosocialne pomoči. Ob svoji hčeri je pod okrilje sprejela še dva malčka, za katera biološka mama ni našla (po)moči. Je ženska, ki ve, kaj želi doseči, s svojo empatijo in razumevanjem vliva upanje v družbo ter med ljudi. Navdihujoča žena. 

VEČ ...|8. 5. 2021
Natalija Spark, Slovenka leta 2020

Natalija Spark je tolmačka slovenskega znakovnega jezika, ki jo spremlja vse življenje, saj je otrok gluhih staršev. Je pedagoginja, andragoginja in magistrica psihosocialne pomoči. Ob svoji hčeri je pod okrilje sprejela še dva malčka, za katera biološka mama ni našla (po)moči. Je ženska, ki ve, kaj želi doseči, s svojo empatijo in razumevanjem vliva upanje v družbo ter med ljudi. Navdihujoča žena. 

Nataša Ličen

življenjeodnosipogovordružba

Svetovalnica

VEČ ...|7. 5. 2021
TOM telefon

Psihične stiske otrok in mladostnikov so se v času epidemije močno povečale. Obdobju šolanja na daljavo sledijo tedni z ogromno obveznosti, testi, spraševanji, ko je pritisk še večji. Kako lahko na raznovrstne stiske odgovarjajo prostovoljci pri TOM telefonu? Z nami je bila Tjaša Bertoncelj, strokovna vodja Nacionalne mreže TOM.

TOM telefon

Psihične stiske otrok in mladostnikov so se v času epidemije močno povečale. Obdobju šolanja na daljavo sledijo tedni z ogromno obveznosti, testi, spraševanji, ko je pritisk še večji. Kako lahko na raznovrstne stiske odgovarjajo prostovoljci pri TOM telefonu? Z nami je bila Tjaša Bertoncelj, strokovna vodja Nacionalne mreže TOM.

svetovanjeotrocimladostnikipomoč

Svetovalnica

TOM telefon

Psihične stiske otrok in mladostnikov so se v času epidemije močno povečale. Obdobju šolanja na daljavo sledijo tedni z ogromno obveznosti, testi, spraševanji, ko je pritisk še večji. Kako lahko na raznovrstne stiske odgovarjajo prostovoljci pri TOM telefonu? Z nami je bila Tjaša Bertoncelj, strokovna vodja Nacionalne mreže TOM.

VEČ ...|7. 5. 2021
TOM telefon

Psihične stiske otrok in mladostnikov so se v času epidemije močno povečale. Obdobju šolanja na daljavo sledijo tedni z ogromno obveznosti, testi, spraševanji, ko je pritisk še večji. Kako lahko na raznovrstne stiske odgovarjajo prostovoljci pri TOM telefonu? Z nami je bila Tjaša Bertoncelj, strokovna vodja Nacionalne mreže TOM.

Nataša Ličen

svetovanjeotrocimladostnikipomoč

Mladoskop

VEČ ...|7. 5. 2021
Lažne novice

Z dr. Žigo Turkom smo govorili o lažnih novicah. Vprašali smo ga, kako lahko razločujemo resnico od prikrivanj in zavajanj vseh vrst, kako globoko lahko lažne informacije spreminjajo družbo in kaj lahko storimo v izogib razširjanju neresnic? Pogovor je nastal v sodelovanju s Fundacijo Don Bosko, katere poslanstvo je pomoč mladim do izobrazbe. 

Lažne novice

Z dr. Žigo Turkom smo govorili o lažnih novicah. Vprašali smo ga, kako lahko razločujemo resnico od prikrivanj in zavajanj vseh vrst, kako globoko lahko lažne informacije spreminjajo družbo in kaj lahko storimo v izogib razširjanju neresnic? Pogovor je nastal v sodelovanju s Fundacijo Don Bosko, katere poslanstvo je pomoč mladim do izobrazbe. 

mladidružbaizobraževanjepolitika

Mladoskop

Lažne novice

Z dr. Žigo Turkom smo govorili o lažnih novicah. Vprašali smo ga, kako lahko razločujemo resnico od prikrivanj in zavajanj vseh vrst, kako globoko lahko lažne informacije spreminjajo družbo in kaj lahko storimo v izogib razširjanju neresnic? Pogovor je nastal v sodelovanju s Fundacijo Don Bosko, katere poslanstvo je pomoč mladim do izobrazbe. 

VEČ ...|7. 5. 2021
Lažne novice

Z dr. Žigo Turkom smo govorili o lažnih novicah. Vprašali smo ga, kako lahko razločujemo resnico od prikrivanj in zavajanj vseh vrst, kako globoko lahko lažne informacije spreminjajo družbo in kaj lahko storimo v izogib razširjanju neresnic? Pogovor je nastal v sodelovanju s Fundacijo Don Bosko, katere poslanstvo je pomoč mladim do izobrazbe. 

Nataša Ličen

mladidružbaizobraževanjepolitika

Via positiva

VEČ ...|6. 5. 2021
Dober oče je prisoten v odnosih

Janez Rifel je mož, oče šestih otrok, družinski zdravnik, docent na Medicinski fakulteti, Katedri za družinsko medicino, dejaven na več področjih, v župniji in tudi v občinskem svetu. Ob aktualnem Jožefovem letu smo ga vprašali po vzoru tega svetega moža, med ostalimi vsebinami smo govorili tudi, kako lovi ravnovesje med zasebnim in službenim ter o vlogi zdravnika danes.   

Dober oče je prisoten v odnosih

Janez Rifel je mož, oče šestih otrok, družinski zdravnik, docent na Medicinski fakulteti, Katedri za družinsko medicino, dejaven na več področjih, v župniji in tudi v občinskem svetu. Ob aktualnem Jožefovem letu smo ga vprašali po vzoru tega svetega moža, med ostalimi vsebinami smo govorili tudi, kako lovi ravnovesje med zasebnim in službenim ter o vlogi zdravnika danes.   

družbapogovorodnosi

Via positiva

Dober oče je prisoten v odnosih

Janez Rifel je mož, oče šestih otrok, družinski zdravnik, docent na Medicinski fakulteti, Katedri za družinsko medicino, dejaven na več področjih, v župniji in tudi v občinskem svetu. Ob aktualnem Jožefovem letu smo ga vprašali po vzoru tega svetega moža, med ostalimi vsebinami smo govorili tudi, kako lovi ravnovesje med zasebnim in službenim ter o vlogi zdravnika danes.   

VEČ ...|6. 5. 2021
Dober oče je prisoten v odnosih

Janez Rifel je mož, oče šestih otrok, družinski zdravnik, docent na Medicinski fakulteti, Katedri za družinsko medicino, dejaven na več področjih, v župniji in tudi v občinskem svetu. Ob aktualnem Jožefovem letu smo ga vprašali po vzoru tega svetega moža, med ostalimi vsebinami smo govorili tudi, kako lovi ravnovesje med zasebnim in službenim ter o vlogi zdravnika danes.   

Nataša Ličen

družbapogovorodnosi

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|6. 5. 2021
Alpska sirarna

Marjeta Oblak, glasbenica po izobrazbi, ki že dve leti zaradi poslovnih priložnosti živi v Avstriji, je zaradi svojega zdravja in zdravja svoje družine, začela sama predelovati surovo mleko. Ustvarila je spletno Alpsko sirarno, Surovo mlečno šolo. Išče boljše rešitve za kakovostno prehrano, več veselja pri kuhanju in za večje zadovoljstvo ob domači mizi.   

Alpska sirarna

Marjeta Oblak, glasbenica po izobrazbi, ki že dve leti zaradi poslovnih priložnosti živi v Avstriji, je zaradi svojega zdravja in zdravja svoje družine, začela sama predelovati surovo mleko. Ustvarila je spletno Alpsko sirarno, Surovo mlečno šolo. Išče boljše rešitve za kakovostno prehrano, več veselja pri kuhanju in za večje zadovoljstvo ob domači mizi.   

inovativnostkulinarikapodjetnostzdravje

Ni meje za dobre ideje

Alpska sirarna

Marjeta Oblak, glasbenica po izobrazbi, ki že dve leti zaradi poslovnih priložnosti živi v Avstriji, je zaradi svojega zdravja in zdravja svoje družine, začela sama predelovati surovo mleko. Ustvarila je spletno Alpsko sirarno, Surovo mlečno šolo. Išče boljše rešitve za kakovostno prehrano, več veselja pri kuhanju in za večje zadovoljstvo ob domači mizi.   

VEČ ...|6. 5. 2021
Alpska sirarna

Marjeta Oblak, glasbenica po izobrazbi, ki že dve leti zaradi poslovnih priložnosti živi v Avstriji, je zaradi svojega zdravja in zdravja svoje družine, začela sama predelovati surovo mleko. Ustvarila je spletno Alpsko sirarno, Surovo mlečno šolo. Išče boljše rešitve za kakovostno prehrano, več veselja pri kuhanju in za večje zadovoljstvo ob domači mizi.   

Nataša Ličen

inovativnostkulinarikapodjetnostzdravje

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|4. 5. 2021
Najstarejši delujoči zvon pri nas

Koprski zvonik oz. mestni stolp je atraktivna razgledna točka, do katere se povzpnemo po dvesto štirih stopnicah. Celotna višina stolpa je 54 metrov, nudi čudovit razgled. Nekoč je bil zvonik romanski utrdbeni objekt. V obdobju od 15. do 17. stoletja pa je bil spremenjen v zvonik in je del cerkve Marijinega vnebovzetja. V stolpu je najstarejši delujoči zvon pri nas, ki je vedno klical k maši, k počitku in delu. Opisala ga je Andreja Čmaj Fakin iz TIC Koper. 

Najstarejši delujoči zvon pri nas

Koprski zvonik oz. mestni stolp je atraktivna razgledna točka, do katere se povzpnemo po dvesto štirih stopnicah. Celotna višina stolpa je 54 metrov, nudi čudovit razgled. Nekoč je bil zvonik romanski utrdbeni objekt. V obdobju od 15. do 17. stoletja pa je bil spremenjen v zvonik in je del cerkve Marijinega vnebovzetja. V stolpu je najstarejši delujoči zvon pri nas, ki je vedno klical k maši, k počitku in delu. Opisala ga je Andreja Čmaj Fakin iz TIC Koper. 

dediščinazgodovinaarhitektura

Zakladi naše dediščine

Najstarejši delujoči zvon pri nas

Koprski zvonik oz. mestni stolp je atraktivna razgledna točka, do katere se povzpnemo po dvesto štirih stopnicah. Celotna višina stolpa je 54 metrov, nudi čudovit razgled. Nekoč je bil zvonik romanski utrdbeni objekt. V obdobju od 15. do 17. stoletja pa je bil spremenjen v zvonik in je del cerkve Marijinega vnebovzetja. V stolpu je najstarejši delujoči zvon pri nas, ki je vedno klical k maši, k počitku in delu. Opisala ga je Andreja Čmaj Fakin iz TIC Koper. 

VEČ ...|4. 5. 2021
Najstarejši delujoči zvon pri nas

Koprski zvonik oz. mestni stolp je atraktivna razgledna točka, do katere se povzpnemo po dvesto štirih stopnicah. Celotna višina stolpa je 54 metrov, nudi čudovit razgled. Nekoč je bil zvonik romanski utrdbeni objekt. V obdobju od 15. do 17. stoletja pa je bil spremenjen v zvonik in je del cerkve Marijinega vnebovzetja. V stolpu je najstarejši delujoči zvon pri nas, ki je vedno klical k maši, k počitku in delu. Opisala ga je Andreja Čmaj Fakin iz TIC Koper. 

Nataša Ličen

dediščinazgodovinaarhitektura

Svetovalnica

VEČ ...|30. 4. 2021
O motnjah razpoloženj

Kako obladovati motnje razpoloženj, kdaj poiskati strokovno pomoč in kako si lahko pomagamo sami je svetovala dr. Lilijana Šprah, psihologinja, dr. medicinskih ved., predstojnica Družbenomedicinskega inštituta Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Več o projektu OMRA si lahko preberete na njihovi spletni strani.

O motnjah razpoloženj

Kako obladovati motnje razpoloženj, kdaj poiskati strokovno pomoč in kako si lahko pomagamo sami je svetovala dr. Lilijana Šprah, psihologinja, dr. medicinskih ved., predstojnica Družbenomedicinskega inštituta Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Več o projektu OMRA si lahko preberete na njihovi spletni strani.

svetovanjezdravjedružbaodnosizdravstvo

Svetovalnica

O motnjah razpoloženj

Kako obladovati motnje razpoloženj, kdaj poiskati strokovno pomoč in kako si lahko pomagamo sami je svetovala dr. Lilijana Šprah, psihologinja, dr. medicinskih ved., predstojnica Družbenomedicinskega inštituta Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Več o projektu OMRA si lahko preberete na njihovi spletni strani.

VEČ ...|30. 4. 2021
O motnjah razpoloženj

Kako obladovati motnje razpoloženj, kdaj poiskati strokovno pomoč in kako si lahko pomagamo sami je svetovala dr. Lilijana Šprah, psihologinja, dr. medicinskih ved., predstojnica Družbenomedicinskega inštituta Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Več o projektu OMRA si lahko preberete na njihovi spletni strani.

Nataša Ličen

svetovanjezdravjedružbaodnosizdravstvo

Via positiva

VEČ ...|29. 4. 2021
Alkohol nikoli ni rešitev

Sonja Bučar, univ. dipl. psihologinja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, s Centra za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja, je v sklopu projekta SOPA (Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola) opisala prizadevanja za manj mokro kulturo. Pogovarjali smo se tudi z mlado zdravnico Ninno Kozorog, eno od ambasadork omenjenega projekta. 

Alkohol nikoli ni rešitev

Sonja Bučar, univ. dipl. psihologinja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, s Centra za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja, je v sklopu projekta SOPA (Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola) opisala prizadevanja za manj mokro kulturo. Pogovarjali smo se tudi z mlado zdravnico Ninno Kozorog, eno od ambasadork omenjenega projekta. 

družbapogovorzdravstvosvetovanje

Via positiva

Alkohol nikoli ni rešitev

Sonja Bučar, univ. dipl. psihologinja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, s Centra za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja, je v sklopu projekta SOPA (Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola) opisala prizadevanja za manj mokro kulturo. Pogovarjali smo se tudi z mlado zdravnico Ninno Kozorog, eno od ambasadork omenjenega projekta. 

VEČ ...|29. 4. 2021
Alkohol nikoli ni rešitev

Sonja Bučar, univ. dipl. psihologinja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, s Centra za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja, je v sklopu projekta SOPA (Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola) opisala prizadevanja za manj mokro kulturo. Pogovarjali smo se tudi z mlado zdravnico Ninno Kozorog, eno od ambasadork omenjenega projekta. 

Nataša Ličen

družbapogovorzdravstvosvetovanje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|29. 4. 2021
Kakovostna knjiga je vedno dobra izbira

Pia Prezelj z Unescovega mesta literature in iz Vodnikove domačije Šiška je opisala prizadevanja za več bralne kulture in tudi za več podarjanja knjig. 

Kakovostna knjiga je vedno dobra izbira

Pia Prezelj z Unescovega mesta literature in iz Vodnikove domačije Šiška je opisala prizadevanja za več bralne kulture in tudi za več podarjanja knjig. 

družbaizobraževanjekultura

Ni meje za dobre ideje

Kakovostna knjiga je vedno dobra izbira

Pia Prezelj z Unescovega mesta literature in iz Vodnikove domačije Šiška je opisala prizadevanja za več bralne kulture in tudi za več podarjanja knjig. 

VEČ ...|29. 4. 2021
Kakovostna knjiga je vedno dobra izbira

Pia Prezelj z Unescovega mesta literature in iz Vodnikove domačije Šiška je opisala prizadevanja za več bralne kulture in tudi za več podarjanja knjig. 

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekultura

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|27. 4. 2021
Tudi zgodovina bo morala pred Božji sodni stol

Mag. Jure Pavel Emeršič, profesor zgodovine na Gimnaziji Želimlje, je v kratkem pogovoru poljudno razmišljal, kdo piše zgodovino, je res zgodovina učiteljica in zakaj šele v odmiku časa zmore spregovoriti v jeziku resnice različnih? 

Tudi zgodovina bo morala pred Božji sodni stol

Mag. Jure Pavel Emeršič, profesor zgodovine na Gimnaziji Želimlje, je v kratkem pogovoru poljudno razmišljal, kdo piše zgodovino, je res zgodovina učiteljica in zakaj šele v odmiku časa zmore spregovoriti v jeziku resnice različnih? 

zgodovinapreteklostkulturadediščinadružbaizobraževanjepolitika

Zakladi naše dediščine

Tudi zgodovina bo morala pred Božji sodni stol

Mag. Jure Pavel Emeršič, profesor zgodovine na Gimnaziji Želimlje, je v kratkem pogovoru poljudno razmišljal, kdo piše zgodovino, je res zgodovina učiteljica in zakaj šele v odmiku časa zmore spregovoriti v jeziku resnice različnih? 

VEČ ...|27. 4. 2021
Tudi zgodovina bo morala pred Božji sodni stol

Mag. Jure Pavel Emeršič, profesor zgodovine na Gimnaziji Želimlje, je v kratkem pogovoru poljudno razmišljal, kdo piše zgodovino, je res zgodovina učiteljica in zakaj šele v odmiku časa zmore spregovoriti v jeziku resnice različnih? 

Nataša Ličen

zgodovinapreteklostkulturadediščinadružbaizobraževanjepolitika

Mladoskop

VEČ ...|23. 4. 2021
Vsi smo poklicani

Jure Ferlež, duhovnik v Dobu, je tudi vodja škofijske komisije za duhovne poklice. Ob Tednu molitve za duhovne poklice smo z njim govorili o poklicanosti. Vsak, ki je poklican, je poklican iz občestva za občestvo, iz skupnosti za skupnost in iz družine za družino. Na poti enega stojijo mnogi, pravi.

Vsi smo poklicani

Jure Ferlež, duhovnik v Dobu, je tudi vodja škofijske komisije za duhovne poklice. Ob Tednu molitve za duhovne poklice smo z njim govorili o poklicanosti. Vsak, ki je poklican, je poklican iz občestva za občestvo, iz skupnosti za skupnost in iz družine za družino. Na poti enega stojijo mnogi, pravi.

mladidružbaizobraževanjesvetovanjeduhovnostodnosi

Mladoskop

Vsi smo poklicani

Jure Ferlež, duhovnik v Dobu, je tudi vodja škofijske komisije za duhovne poklice. Ob Tednu molitve za duhovne poklice smo z njim govorili o poklicanosti. Vsak, ki je poklican, je poklican iz občestva za občestvo, iz skupnosti za skupnost in iz družine za družino. Na poti enega stojijo mnogi, pravi.

VEČ ...|23. 4. 2021
Vsi smo poklicani

Jure Ferlež, duhovnik v Dobu, je tudi vodja škofijske komisije za duhovne poklice. Ob Tednu molitve za duhovne poklice smo z njim govorili o poklicanosti. Vsak, ki je poklican, je poklican iz občestva za občestvo, iz skupnosti za skupnost in iz družine za družino. Na poti enega stojijo mnogi, pravi.

Nataša Ličen

mladidružbaizobraževanjesvetovanjeduhovnostodnosi

Via positiva

VEČ ...|22. 4. 2021
Alkoholizem povzroča številne rane in ranjenosti, ki se prenašajo rodove naprej

Kdo je kriv? Zmoti takšno naglaševanje ob stiskah po družinah, ki so žal pogosto skrite, čeprav hude in dolgotrajne? Ni rešitev v iskanju krivca. To lahko težavo le še poglobi. Alkoholizem je velik problem, zaznamuje vse, tiste, ki preveč pijejo in njihove bližnje, posebej nedolžne otroke, ki v tem globokem breznu naredijo vse, da bi našli oporo ter bilke rešitve. Alkoholizem posredno prizadane vsakega v družbi. Pogosto otroci alkoholikov prevzamejo nase krivdo in odgovornost. Iskreno je zmogla spregovoriti o tem Erika Novak, tudi sama deležna trpljenja v primarni družini zaradi pretiranega pitja. 

Alkoholizem povzroča številne rane in ranjenosti, ki se prenašajo rodove naprej

Kdo je kriv? Zmoti takšno naglaševanje ob stiskah po družinah, ki so žal pogosto skrite, čeprav hude in dolgotrajne? Ni rešitev v iskanju krivca. To lahko težavo le še poglobi. Alkoholizem je velik problem, zaznamuje vse, tiste, ki preveč pijejo in njihove bližnje, posebej nedolžne otroke, ki v tem globokem breznu naredijo vse, da bi našli oporo ter bilke rešitve. Alkoholizem posredno prizadane vsakega v družbi. Pogosto otroci alkoholikov prevzamejo nase krivdo in odgovornost. Iskreno je zmogla spregovoriti o tem Erika Novak, tudi sama deležna trpljenja v primarni družini zaradi pretiranega pitja. 

družbaodnosipogovor

Via positiva

Alkoholizem povzroča številne rane in ranjenosti, ki se prenašajo rodove naprej

Kdo je kriv? Zmoti takšno naglaševanje ob stiskah po družinah, ki so žal pogosto skrite, čeprav hude in dolgotrajne? Ni rešitev v iskanju krivca. To lahko težavo le še poglobi. Alkoholizem je velik problem, zaznamuje vse, tiste, ki preveč pijejo in njihove bližnje, posebej nedolžne otroke, ki v tem globokem breznu naredijo vse, da bi našli oporo ter bilke rešitve. Alkoholizem posredno prizadane vsakega v družbi. Pogosto otroci alkoholikov prevzamejo nase krivdo in odgovornost. Iskreno je zmogla spregovoriti o tem Erika Novak, tudi sama deležna trpljenja v primarni družini zaradi pretiranega pitja. 

VEČ ...|22. 4. 2021
Alkoholizem povzroča številne rane in ranjenosti, ki se prenašajo rodove naprej

Kdo je kriv? Zmoti takšno naglaševanje ob stiskah po družinah, ki so žal pogosto skrite, čeprav hude in dolgotrajne? Ni rešitev v iskanju krivca. To lahko težavo le še poglobi. Alkoholizem je velik problem, zaznamuje vse, tiste, ki preveč pijejo in njihove bližnje, posebej nedolžne otroke, ki v tem globokem breznu naredijo vse, da bi našli oporo ter bilke rešitve. Alkoholizem posredno prizadane vsakega v družbi. Pogosto otroci alkoholikov prevzamejo nase krivdo in odgovornost. Iskreno je zmogla spregovoriti o tem Erika Novak, tudi sama deležna trpljenja v primarni družini zaradi pretiranega pitja. 

Nataša Ličen

družbaodnosipogovor

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|22. 4. 2021
Očistimo se odpadkov

Ob Dnevu zemlje smo sledili pobudam k ukrepanju za skupni boljši jutri, ki jih je mnogo. Na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo so se na primer odločili prispevati svoj delček v mozaik osveščanja o skrbi za okolje. Po ocenah SURS v Sloveniji letno proizvedemo čez 8 milijonov ton vseh odpadkov, njihova količina pa iz leta v leto vztrajno narašča. Še vedno se jih vse preveč znajde na nepravih mestih. Zato so se na fakulteti odločili, da bodo zavihali rokave in preden bodo sedli za računalnik, pobrali smeti v okolici fakultete in tako tudi sami prispevali k čistejšemu okolju. Pobuda je prišla z Oddelka za okoljsko gradbeništvo, kjer deluje tudi dr. Nataša Atanasova, ki je bila naša sogovornica.

 

Očistimo se odpadkov

Ob Dnevu zemlje smo sledili pobudam k ukrepanju za skupni boljši jutri, ki jih je mnogo. Na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo so se na primer odločili prispevati svoj delček v mozaik osveščanja o skrbi za okolje. Po ocenah SURS v Sloveniji letno proizvedemo čez 8 milijonov ton vseh odpadkov, njihova količina pa iz leta v leto vztrajno narašča. Še vedno se jih vse preveč znajde na nepravih mestih. Zato so se na fakulteti odločili, da bodo zavihali rokave in preden bodo sedli za računalnik, pobrali smeti v okolici fakultete in tako tudi sami prispevali k čistejšemu okolju. Pobuda je prišla z Oddelka za okoljsko gradbeništvo, kjer deluje tudi dr. Nataša Atanasova, ki je bila naša sogovornica.

 

izobraževanjetehnologijapodjetništvodružbanarava

Ni meje za dobre ideje

Očistimo se odpadkov

Ob Dnevu zemlje smo sledili pobudam k ukrepanju za skupni boljši jutri, ki jih je mnogo. Na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo so se na primer odločili prispevati svoj delček v mozaik osveščanja o skrbi za okolje. Po ocenah SURS v Sloveniji letno proizvedemo čez 8 milijonov ton vseh odpadkov, njihova količina pa iz leta v leto vztrajno narašča. Še vedno se jih vse preveč znajde na nepravih mestih. Zato so se na fakulteti odločili, da bodo zavihali rokave in preden bodo sedli za računalnik, pobrali smeti v okolici fakultete in tako tudi sami prispevali k čistejšemu okolju. Pobuda je prišla z Oddelka za okoljsko gradbeništvo, kjer deluje tudi dr. Nataša Atanasova, ki je bila naša sogovornica.

 

VEČ ...|22. 4. 2021
Očistimo se odpadkov

Ob Dnevu zemlje smo sledili pobudam k ukrepanju za skupni boljši jutri, ki jih je mnogo. Na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo so se na primer odločili prispevati svoj delček v mozaik osveščanja o skrbi za okolje. Po ocenah SURS v Sloveniji letno proizvedemo čez 8 milijonov ton vseh odpadkov, njihova količina pa iz leta v leto vztrajno narašča. Še vedno se jih vse preveč znajde na nepravih mestih. Zato so se na fakulteti odločili, da bodo zavihali rokave in preden bodo sedli za računalnik, pobrali smeti v okolici fakultete in tako tudi sami prispevali k čistejšemu okolju. Pobuda je prišla z Oddelka za okoljsko gradbeništvo, kjer deluje tudi dr. Nataša Atanasova, ki je bila naša sogovornica.

 

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvodružbanarava

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|20. 4. 2021
Dobrodelne zgodbe

Pri prostovoljnem gasilskem društvu Šinkov Turn v sklopu evropskega projekta urejajo muzej prostovoljnih zgodb preteklih desetletij. S pomočjo sovaščanov so zbrali pripovedi, pričevanja, slikovno gradivo in različne predmete. Pogovarjali smo se s predsednico Sašo Kovačevič. 

Dobrodelne zgodbe

Pri prostovoljnem gasilskem društvu Šinkov Turn v sklopu evropskega projekta urejajo muzej prostovoljnih zgodb preteklih desetletij. S pomočjo sovaščanov so zbrali pripovedi, pričevanja, slikovno gradivo in različne predmete. Pogovarjali smo se s predsednico Sašo Kovačevič. 

kulturadediščinaizročilodružba

Zakladi naše dediščine

Dobrodelne zgodbe

Pri prostovoljnem gasilskem društvu Šinkov Turn v sklopu evropskega projekta urejajo muzej prostovoljnih zgodb preteklih desetletij. S pomočjo sovaščanov so zbrali pripovedi, pričevanja, slikovno gradivo in različne predmete. Pogovarjali smo se s predsednico Sašo Kovačevič. 

VEČ ...|20. 4. 2021
Dobrodelne zgodbe

Pri prostovoljnem gasilskem društvu Šinkov Turn v sklopu evropskega projekta urejajo muzej prostovoljnih zgodb preteklih desetletij. S pomočjo sovaščanov so zbrali pripovedi, pričevanja, slikovno gradivo in različne predmete. Pogovarjali smo se s predsednico Sašo Kovačevič. 

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročilodružba

Mladoskop

VEČ ...|16. 4. 2021
Pomen finančne pismenosti

V življenju se na vsakem koraku srečujemo z odločitvami, ki imajo finančne posledice. Ne le na področju nakupov, s finančno pismenostjo so povezana tudi znanja o učinkoviti rabi energije, zmanjšanju odpadkov, nevarnostih zavajajočega oglaševanja in še marsikaj. Na Zavodu za šolstvo že vrsto let usposabljajo za poučevanje finančne pismenosti v šolah, o tem smo se pogovarjali z Ireno Simčič. 

Pomen finančne pismenosti

V življenju se na vsakem koraku srečujemo z odločitvami, ki imajo finančne posledice. Ne le na področju nakupov, s finančno pismenostjo so povezana tudi znanja o učinkoviti rabi energije, zmanjšanju odpadkov, nevarnostih zavajajočega oglaševanja in še marsikaj. Na Zavodu za šolstvo že vrsto let usposabljajo za poučevanje finančne pismenosti v šolah, o tem smo se pogovarjali z Ireno Simčič. 

mladidružbaizobraževanjesvetovanje

Mladoskop

Pomen finančne pismenosti

V življenju se na vsakem koraku srečujemo z odločitvami, ki imajo finančne posledice. Ne le na področju nakupov, s finančno pismenostjo so povezana tudi znanja o učinkoviti rabi energije, zmanjšanju odpadkov, nevarnostih zavajajočega oglaševanja in še marsikaj. Na Zavodu za šolstvo že vrsto let usposabljajo za poučevanje finančne pismenosti v šolah, o tem smo se pogovarjali z Ireno Simčič. 

VEČ ...|16. 4. 2021
Pomen finančne pismenosti

V življenju se na vsakem koraku srečujemo z odločitvami, ki imajo finančne posledice. Ne le na področju nakupov, s finančno pismenostjo so povezana tudi znanja o učinkoviti rabi energije, zmanjšanju odpadkov, nevarnostih zavajajočega oglaševanja in še marsikaj. Na Zavodu za šolstvo že vrsto let usposabljajo za poučevanje finančne pismenosti v šolah, o tem smo se pogovarjali z Ireno Simčič. 

Nataša Ličen

mladidružbaizobraževanjesvetovanje

Via positiva

VEČ ...|15. 4. 2021
Biti v redu

Smisel življenja ni v tem, kaj pustiš za seboj, ampak v tem, kaj življenje pusti v tebi, pravi Aljoša Bagola. O sreči, smislu, iskanju notranjega ravnovesja, o tem, kako biti v redu, smo govorili z njim, na osnovi njegove knjige Kako izgoreti in vzeti življenje v svoje roke. 

Biti v redu

Smisel življenja ni v tem, kaj pustiš za seboj, ampak v tem, kaj življenje pusti v tebi, pravi Aljoša Bagola. O sreči, smislu, iskanju notranjega ravnovesja, o tem, kako biti v redu, smo govorili z njim, na osnovi njegove knjige Kako izgoreti in vzeti življenje v svoje roke. 

družbaodnosipogovor

Via positiva

Biti v redu

Smisel življenja ni v tem, kaj pustiš za seboj, ampak v tem, kaj življenje pusti v tebi, pravi Aljoša Bagola. O sreči, smislu, iskanju notranjega ravnovesja, o tem, kako biti v redu, smo govorili z njim, na osnovi njegove knjige Kako izgoreti in vzeti življenje v svoje roke. 

VEČ ...|15. 4. 2021
Biti v redu

Smisel življenja ni v tem, kaj pustiš za seboj, ampak v tem, kaj življenje pusti v tebi, pravi Aljoša Bagola. O sreči, smislu, iskanju notranjega ravnovesja, o tem, kako biti v redu, smo govorili z njim, na osnovi njegove knjige Kako izgoreti in vzeti življenje v svoje roke. 

Nataša Ličen

družbaodnosipogovor

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|15. 4. 2021
Ti to zmoreš

Dijakinje predšolske vzgoje na Srednji šoli v Izoli, Urška Erman, Taja Langus, Marina Golubar, Andreja Samaržija, Eneja Božič, Veronika De Faveri, Eva Furlanič, Aleksia Mišan, Valerijoa Miklobušec in Gaja Viler so ob mentorstvu prof. Gabrijele Kukovec Pribac naredile videospot s sporočilom, da nikoli ne smemo obupati in hkrati, da imamo vedno nekoga ob sebi. Želijo si, da bi njihovo delo risalo nasmehe na obrazu. Povezava do videa: https://youtu.be/00F1oBo_hLU

Ti to zmoreš

Dijakinje predšolske vzgoje na Srednji šoli v Izoli, Urška Erman, Taja Langus, Marina Golubar, Andreja Samaržija, Eneja Božič, Veronika De Faveri, Eva Furlanič, Aleksia Mišan, Valerijoa Miklobušec in Gaja Viler so ob mentorstvu prof. Gabrijele Kukovec Pribac naredile videospot s sporočilom, da nikoli ne smemo obupati in hkrati, da imamo vedno nekoga ob sebi. Želijo si, da bi njihovo delo risalo nasmehe na obrazu. Povezava do videa: https://youtu.be/00F1oBo_hLU

mladiinovativnostglasbadružbakoronavirus

Ni meje za dobre ideje

Ti to zmoreš

Dijakinje predšolske vzgoje na Srednji šoli v Izoli, Urška Erman, Taja Langus, Marina Golubar, Andreja Samaržija, Eneja Božič, Veronika De Faveri, Eva Furlanič, Aleksia Mišan, Valerijoa Miklobušec in Gaja Viler so ob mentorstvu prof. Gabrijele Kukovec Pribac naredile videospot s sporočilom, da nikoli ne smemo obupati in hkrati, da imamo vedno nekoga ob sebi. Želijo si, da bi njihovo delo risalo nasmehe na obrazu. Povezava do videa: https://youtu.be/00F1oBo_hLU

VEČ ...|15. 4. 2021
Ti to zmoreš

Dijakinje predšolske vzgoje na Srednji šoli v Izoli, Urška Erman, Taja Langus, Marina Golubar, Andreja Samaržija, Eneja Božič, Veronika De Faveri, Eva Furlanič, Aleksia Mišan, Valerijoa Miklobušec in Gaja Viler so ob mentorstvu prof. Gabrijele Kukovec Pribac naredile videospot s sporočilom, da nikoli ne smemo obupati in hkrati, da imamo vedno nekoga ob sebi. Želijo si, da bi njihovo delo risalo nasmehe na obrazu. Povezava do videa: https://youtu.be/00F1oBo_hLU

Nataša Ličen

mladiinovativnostglasbadružbakoronavirus

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|13. 4. 2021
Z Valvasorjem za mizo

V ustih je še živ okus tradicionalnih prazničnih jedi. Kako je bilo v Valvasorjevih časih, je skozi obsežno delo “Slava vojvodine Kranjske - Prehranska kultura v 2. polovici 17. stoletja, odkrival etnolog dr. Janez Bogataj in napisal delo Z Valvasorjem za mizo,  V letu, ko je Slovenija Evropska gastronomska regija, sta jo predstavili mag. Petra Culetto in urednica Maja Jug Hartman. 

Z Valvasorjem za mizo

V ustih je še živ okus tradicionalnih prazničnih jedi. Kako je bilo v Valvasorjevih časih, je skozi obsežno delo “Slava vojvodine Kranjske - Prehranska kultura v 2. polovici 17. stoletja, odkrival etnolog dr. Janez Bogataj in napisal delo Z Valvasorjem za mizo,  V letu, ko je Slovenija Evropska gastronomska regija, sta jo predstavili mag. Petra Culetto in urednica Maja Jug Hartman. 

kulturadediščinaizročilokulinarika

Zakladi naše dediščine

Z Valvasorjem za mizo

V ustih je še živ okus tradicionalnih prazničnih jedi. Kako je bilo v Valvasorjevih časih, je skozi obsežno delo “Slava vojvodine Kranjske - Prehranska kultura v 2. polovici 17. stoletja, odkrival etnolog dr. Janez Bogataj in napisal delo Z Valvasorjem za mizo,  V letu, ko je Slovenija Evropska gastronomska regija, sta jo predstavili mag. Petra Culetto in urednica Maja Jug Hartman. 

VEČ ...|13. 4. 2021
Z Valvasorjem za mizo

V ustih je še živ okus tradicionalnih prazničnih jedi. Kako je bilo v Valvasorjevih časih, je skozi obsežno delo “Slava vojvodine Kranjske - Prehranska kultura v 2. polovici 17. stoletja, odkrival etnolog dr. Janez Bogataj in napisal delo Z Valvasorjem za mizo,  V letu, ko je Slovenija Evropska gastronomska regija, sta jo predstavili mag. Petra Culetto in urednica Maja Jug Hartman. 

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročilokulinarika

Sol in luč

VEČ ...|13. 4. 2021
Dr. Blanka Tacer: O izzivih korone, o motivaciji in o tem, zakaj je potrebno prisluhniti mladim.

“Naša najzgodnejša leta zaznamuje preživetveni nagon, kasneje pa skozi vzgojo spoznamo, da smo sami odgovorni za svoje počutje. Skozi življenje se naučimo poskrbeti tudi za druge in predvsem, da je od naših odločitev odvisna naša prihodnost.” Tega in nekaj drugih odlomkov smo izbrali iz daljšega pogovora, ki ga je za oddajo Via positiva z gostjo pripravila kolegica Nataša Ličen.

Dr. Blanka Tacer: O izzivih korone, o motivaciji in o tem, zakaj je potrebno prisluhniti mladim.

“Naša najzgodnejša leta zaznamuje preživetveni nagon, kasneje pa skozi vzgojo spoznamo, da smo sami odgovorni za svoje počutje. Skozi življenje se naučimo poskrbeti tudi za druge in predvsem, da je od naših odločitev odvisna naša prihodnost.” Tega in nekaj drugih odlomkov smo izbrali iz daljšega pogovora, ki ga je za oddajo Via positiva z gostjo pripravila kolegica Nataša Ličen.

družbakoronavirusmladi

Sol in luč

Dr. Blanka Tacer: O izzivih korone, o motivaciji in o tem, zakaj je potrebno prisluhniti mladim.

“Naša najzgodnejša leta zaznamuje preživetveni nagon, kasneje pa skozi vzgojo spoznamo, da smo sami odgovorni za svoje počutje. Skozi življenje se naučimo poskrbeti tudi za druge in predvsem, da je od naših odločitev odvisna naša prihodnost.” Tega in nekaj drugih odlomkov smo izbrali iz daljšega pogovora, ki ga je za oddajo Via positiva z gostjo pripravila kolegica Nataša Ličen.

VEČ ...|13. 4. 2021
Dr. Blanka Tacer: O izzivih korone, o motivaciji in o tem, zakaj je potrebno prisluhniti mladim.

“Naša najzgodnejša leta zaznamuje preživetveni nagon, kasneje pa skozi vzgojo spoznamo, da smo sami odgovorni za svoje počutje. Skozi življenje se naučimo poskrbeti tudi za druge in predvsem, da je od naših odločitev odvisna naša prihodnost.” Tega in nekaj drugih odlomkov smo izbrali iz daljšega pogovora, ki ga je za oddajo Via positiva z gostjo pripravila kolegica Nataša Ličen.

Tadej Sadar

družbakoronavirusmladi

Za življenje

VEČ ...|10. 4. 2021
Alenka Rebula: Zbirajmo majhna veselja v izogib malodušju.

Z Alenko Rebula smo se pogovarjali o odpornosti, o obnovi in rodovitnosti. Kako živeti vitalno, včasih kljub (ali prav zaradi) negotovostim in preizkušnjam? Vse okrog nas se spreminja in mi sami. Kako biti opremljen za živost življenja, znati sprejeti, kar se dogaja in iz tega delovati v dobro vseh?

Alenka Rebula: Zbirajmo majhna veselja v izogib malodušju.

Z Alenko Rebula smo se pogovarjali o odpornosti, o obnovi in rodovitnosti. Kako živeti vitalno, včasih kljub (ali prav zaradi) negotovostim in preizkušnjam? Vse okrog nas se spreminja in mi sami. Kako biti opremljen za živost življenja, znati sprejeti, kar se dogaja in iz tega delovati v dobro vseh?

družbakulturaodnosinaravapogovorsvetovanjevzgoja

Za življenje

Alenka Rebula: Zbirajmo majhna veselja v izogib malodušju.

Z Alenko Rebula smo se pogovarjali o odpornosti, o obnovi in rodovitnosti. Kako živeti vitalno, včasih kljub (ali prav zaradi) negotovostim in preizkušnjam? Vse okrog nas se spreminja in mi sami. Kako biti opremljen za živost življenja, znati sprejeti, kar se dogaja in iz tega delovati v dobro vseh?

VEČ ...|10. 4. 2021
Alenka Rebula: Zbirajmo majhna veselja v izogib malodušju.

Z Alenko Rebula smo se pogovarjali o odpornosti, o obnovi in rodovitnosti. Kako živeti vitalno, včasih kljub (ali prav zaradi) negotovostim in preizkušnjam? Vse okrog nas se spreminja in mi sami. Kako biti opremljen za živost življenja, znati sprejeti, kar se dogaja in iz tega delovati v dobro vseh?

Nataša Ličen

družbakulturaodnosinaravapogovorsvetovanjevzgoja

Mladoskop

VEČ ...|9. 4. 2021
Prostovoljstvo

Pred Dnevom za spremembe«, vseslovensko prostovoljsko akcijo, ki spodbuja vsakega posameznika k aktivnemu odzivu na potrebe v družbi, smo z mag. Katjo Kolenc, ki v sklopu Celjskega mladinskega centra koordinira, pripravlja različne projekte, spregovorili o odgovornosti in vključevanju v projekte pomoči ter opozorili na tradicionalni izbor za Naj prostovoljca/prostovoljko in na Festival prostovoljstva. 

Prostovoljstvo

Pred Dnevom za spremembe«, vseslovensko prostovoljsko akcijo, ki spodbuja vsakega posameznika k aktivnemu odzivu na potrebe v družbi, smo z mag. Katjo Kolenc, ki v sklopu Celjskega mladinskega centra koordinira, pripravlja različne projekte, spregovorili o odgovornosti in vključevanju v projekte pomoči ter opozorili na tradicionalni izbor za Naj prostovoljca/prostovoljko in na Festival prostovoljstva. 

družbamladiodnosidobrodelnost

Mladoskop

Prostovoljstvo

Pred Dnevom za spremembe«, vseslovensko prostovoljsko akcijo, ki spodbuja vsakega posameznika k aktivnemu odzivu na potrebe v družbi, smo z mag. Katjo Kolenc, ki v sklopu Celjskega mladinskega centra koordinira, pripravlja različne projekte, spregovorili o odgovornosti in vključevanju v projekte pomoči ter opozorili na tradicionalni izbor za Naj prostovoljca/prostovoljko in na Festival prostovoljstva. 

VEČ ...|9. 4. 2021
Prostovoljstvo

Pred Dnevom za spremembe«, vseslovensko prostovoljsko akcijo, ki spodbuja vsakega posameznika k aktivnemu odzivu na potrebe v družbi, smo z mag. Katjo Kolenc, ki v sklopu Celjskega mladinskega centra koordinira, pripravlja različne projekte, spregovorili o odgovornosti in vključevanju v projekte pomoči ter opozorili na tradicionalni izbor za Naj prostovoljca/prostovoljko in na Festival prostovoljstva. 

Nataša Ličen

družbamladiodnosidobrodelnost

Via positiva

VEČ ...|8. 4. 2021
Breda Košir

Breda Košir je z odliko končala študij delovne terapije na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani. Za svoje dejavnosti in dosežke je prejela več priznanj. Nase je opozorila z različnimi projekti, skupno vsem je iskanje poti v pomoč ljudem z različnimi ovirami in posebnimi potrebami. Tekmuje v mednarodnih preizkušnjah v paraplesu, kjer je prav tako dosegla številne uspehe. Od kod njen posluh za pomoči potrebne, njena humanost in srčnost, smo lahko izvedeli v pogovoru. 

Breda Košir

Breda Košir je z odliko končala študij delovne terapije na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani. Za svoje dejavnosti in dosežke je prejela več priznanj. Nase je opozorila z različnimi projekti, skupno vsem je iskanje poti v pomoč ljudem z različnimi ovirami in posebnimi potrebami. Tekmuje v mednarodnih preizkušnjah v paraplesu, kjer je prav tako dosegla številne uspehe. Od kod njen posluh za pomoči potrebne, njena humanost in srčnost, smo lahko izvedeli v pogovoru. 

družbaodnosidobrodelnost

Via positiva

Breda Košir

Breda Košir je z odliko končala študij delovne terapije na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani. Za svoje dejavnosti in dosežke je prejela več priznanj. Nase je opozorila z različnimi projekti, skupno vsem je iskanje poti v pomoč ljudem z različnimi ovirami in posebnimi potrebami. Tekmuje v mednarodnih preizkušnjah v paraplesu, kjer je prav tako dosegla številne uspehe. Od kod njen posluh za pomoči potrebne, njena humanost in srčnost, smo lahko izvedeli v pogovoru. 

VEČ ...|8. 4. 2021
Breda Košir

Breda Košir je z odliko končala študij delovne terapije na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani. Za svoje dejavnosti in dosežke je prejela več priznanj. Nase je opozorila z različnimi projekti, skupno vsem je iskanje poti v pomoč ljudem z različnimi ovirami in posebnimi potrebami. Tekmuje v mednarodnih preizkušnjah v paraplesu, kjer je prav tako dosegla številne uspehe. Od kod njen posluh za pomoči potrebne, njena humanost in srčnost, smo lahko izvedeli v pogovoru. 

Nataša Ličen

družbaodnosidobrodelnost

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|8. 4. 2021
Inovacije med študenti na področjih energetike in pametnih naselij

O inovativnih rešitvah študentov Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani smo govorili z dekanom prof. dr. Gregorjem Dolinarjem. Dobro sodelujejo z gospodarstvom in številne rešitve so že uspešne zgodbe vpete v naš vsakdanjik. 

Inovacije med študenti na področjih energetike in pametnih naselij

O inovativnih rešitvah študentov Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani smo govorili z dekanom prof. dr. Gregorjem Dolinarjem. Dobro sodelujejo z gospodarstvom in številne rešitve so že uspešne zgodbe vpete v naš vsakdanjik. 

inovacijadružbamladipogovorenergijagospodarstvo

Ni meje za dobre ideje

Inovacije med študenti na področjih energetike in pametnih naselij

O inovativnih rešitvah študentov Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani smo govorili z dekanom prof. dr. Gregorjem Dolinarjem. Dobro sodelujejo z gospodarstvom in številne rešitve so že uspešne zgodbe vpete v naš vsakdanjik. 

VEČ ...|8. 4. 2021
Inovacije med študenti na področjih energetike in pametnih naselij

O inovativnih rešitvah študentov Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani smo govorili z dekanom prof. dr. Gregorjem Dolinarjem. Dobro sodelujejo z gospodarstvom in številne rešitve so že uspešne zgodbe vpete v naš vsakdanjik. 

Nataša Ličen

inovacijadružbamladipogovorenergijagospodarstvo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|6. 4. 2021
Pobreška potica z drožmi

Pobreška potica ima pomembno mesto v slovenskem kulinaričnem izročilu. Skrbno izbranim sestavinam so gospodinje zdaj dodale še droži, doma vzgojen postopek vhajanja testa. Potica s tem postaja še bolj avtentična in bližje izvornemu receptu. Obiskali smo eno do pobreških mojstric, gospodinjo Veroniko Aljančič.   

Pobreška potica z drožmi

Pobreška potica ima pomembno mesto v slovenskem kulinaričnem izročilu. Skrbno izbranim sestavinam so gospodinje zdaj dodale še droži, doma vzgojen postopek vhajanja testa. Potica s tem postaja še bolj avtentična in bližje izvornemu receptu. Obiskali smo eno do pobreških mojstric, gospodinjo Veroniko Aljančič.   

zgodovinapreteklostkulturadediščinaizročilokulinarika

Zakladi naše dediščine

Pobreška potica z drožmi

Pobreška potica ima pomembno mesto v slovenskem kulinaričnem izročilu. Skrbno izbranim sestavinam so gospodinje zdaj dodale še droži, doma vzgojen postopek vhajanja testa. Potica s tem postaja še bolj avtentična in bližje izvornemu receptu. Obiskali smo eno do pobreških mojstric, gospodinjo Veroniko Aljančič.   

VEČ ...|6. 4. 2021
Pobreška potica z drožmi

Pobreška potica ima pomembno mesto v slovenskem kulinaričnem izročilu. Skrbno izbranim sestavinam so gospodinje zdaj dodale še droži, doma vzgojen postopek vhajanja testa. Potica s tem postaja še bolj avtentična in bližje izvornemu receptu. Obiskali smo eno do pobreških mojstric, gospodinjo Veroniko Aljančič.   

Nataša Ličen

zgodovinapreteklostkulturadediščinaizročilokulinarika

Via positiva

VEČ ...|1. 4. 2021
Kultura odgovornosti

Kako negovati in razvijati kulturo odgovornosti? To ni resnobna in obremenjujoča drža, temveč radostna. Na veliki četrtek se med drugim spominjamo tudi zapovedi ljubezni in služenja drug drugemu. Kako se razvija zavest v sodobni družbi, že vrsto let raziskuje David Cigoj, doktorski študent sociologije, ki je o tem napisal tudi obsežno knjigo. 

Kultura odgovornosti

Kako negovati in razvijati kulturo odgovornosti? To ni resnobna in obremenjujoča drža, temveč radostna. Na veliki četrtek se med drugim spominjamo tudi zapovedi ljubezni in služenja drug drugemu. Kako se razvija zavest v sodobni družbi, že vrsto let raziskuje David Cigoj, doktorski študent sociologije, ki je o tem napisal tudi obsežno knjigo. 

družbapogovorkulturaodnosi

Via positiva

Kultura odgovornosti

Kako negovati in razvijati kulturo odgovornosti? To ni resnobna in obremenjujoča drža, temveč radostna. Na veliki četrtek se med drugim spominjamo tudi zapovedi ljubezni in služenja drug drugemu. Kako se razvija zavest v sodobni družbi, že vrsto let raziskuje David Cigoj, doktorski študent sociologije, ki je o tem napisal tudi obsežno knjigo. 

VEČ ...|1. 4. 2021
Kultura odgovornosti

Kako negovati in razvijati kulturo odgovornosti? To ni resnobna in obremenjujoča drža, temveč radostna. Na veliki četrtek se med drugim spominjamo tudi zapovedi ljubezni in služenja drug drugemu. Kako se razvija zavest v sodobni družbi, že vrsto let raziskuje David Cigoj, doktorski študent sociologije, ki je o tem napisal tudi obsežno knjigo. 

Nataša Ličen

družbapogovorkulturaodnosi

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|1. 4. 2021
Stresles

V sklopu srednješolskega projekta dijaki goriškega prostora že vrsto let razvijajo ideje s področij različnih družbenih vprašanj. Skupina deklet se je spraševala, kaj lahko naredi ob pretiranem stresu. Prišlo je do ideje in zasnove aplikacije Stresles. 

Stresles

V sklopu srednješolskega projekta dijaki goriškega prostora že vrsto let razvijajo ideje s področij različnih družbenih vprašanj. Skupina deklet se je spraševala, kaj lahko naredi ob pretiranem stresu. Prišlo je do ideje in zasnove aplikacije Stresles. 

mladiinovativnostpodjetništvoodnosi

Ni meje za dobre ideje

Stresles

V sklopu srednješolskega projekta dijaki goriškega prostora že vrsto let razvijajo ideje s področij različnih družbenih vprašanj. Skupina deklet se je spraševala, kaj lahko naredi ob pretiranem stresu. Prišlo je do ideje in zasnove aplikacije Stresles. 

VEČ ...|1. 4. 2021
Stresles

V sklopu srednješolskega projekta dijaki goriškega prostora že vrsto let razvijajo ideje s področij različnih družbenih vprašanj. Skupina deklet se je spraševala, kaj lahko naredi ob pretiranem stresu. Prišlo je do ideje in zasnove aplikacije Stresles. 

Nataša Ličen

mladiinovativnostpodjetništvoodnosi

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|30. 3. 2021
Bi radi izdelali svoj stekleni kozarec?

Muzej na prostem Rogatec širi svoje programe. Delavci v njem pripravljajo številne virtualne delavnice, prikaze rokodelskih znanj in tudi v živo pri njih odkrivamo bogastvo vsebin. Nives Brezovnik je opisala razvoj, vsebine in vizijo muzeja.  

Bi radi izdelali svoj stekleni kozarec?

Muzej na prostem Rogatec širi svoje programe. Delavci v njem pripravljajo številne virtualne delavnice, prikaze rokodelskih znanj in tudi v živo pri njih odkrivamo bogastvo vsebin. Nives Brezovnik je opisala razvoj, vsebine in vizijo muzeja.  

zgodovinapreteklostkulturadediščinaizročilorokodelstvo

Zakladi naše dediščine

Bi radi izdelali svoj stekleni kozarec?

Muzej na prostem Rogatec širi svoje programe. Delavci v njem pripravljajo številne virtualne delavnice, prikaze rokodelskih znanj in tudi v živo pri njih odkrivamo bogastvo vsebin. Nives Brezovnik je opisala razvoj, vsebine in vizijo muzeja.  

VEČ ...|30. 3. 2021
Bi radi izdelali svoj stekleni kozarec?

Muzej na prostem Rogatec širi svoje programe. Delavci v njem pripravljajo številne virtualne delavnice, prikaze rokodelskih znanj in tudi v živo pri njih odkrivamo bogastvo vsebin. Nives Brezovnik je opisala razvoj, vsebine in vizijo muzeja.  

Nataša Ličen

zgodovinapreteklostkulturadediščinaizročilorokodelstvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|25. 3. 2021
Zaposleni pri LPP nagrajeni za solidarno pomoč v času epidemije

V času prvega vala epidemije so zaposleni pri Ljubljanskem potniškem prometu dostavljali tople obroke, pozneje sodelovali kot prostovoljci v Kliničnem centru, zato so prejeli državno priznanje kot priznanje s strani Civilne zaščite. “Tu smo za ljudi”, je dejal direktor LPP Peter Horvat.   

Zaposleni pri LPP nagrajeni za solidarno pomoč v času epidemije

V času prvega vala epidemije so zaposleni pri Ljubljanskem potniškem prometu dostavljali tople obroke, pozneje sodelovali kot prostovoljci v Kliničnem centru, zato so prejeli državno priznanje kot priznanje s strani Civilne zaščite. “Tu smo za ljudi”, je dejal direktor LPP Peter Horvat.   

družbapogovorodnosikoronavirus

Ni meje za dobre ideje

Zaposleni pri LPP nagrajeni za solidarno pomoč v času epidemije

V času prvega vala epidemije so zaposleni pri Ljubljanskem potniškem prometu dostavljali tople obroke, pozneje sodelovali kot prostovoljci v Kliničnem centru, zato so prejeli državno priznanje kot priznanje s strani Civilne zaščite. “Tu smo za ljudi”, je dejal direktor LPP Peter Horvat.   

VEČ ...|25. 3. 2021
Zaposleni pri LPP nagrajeni za solidarno pomoč v času epidemije

V času prvega vala epidemije so zaposleni pri Ljubljanskem potniškem prometu dostavljali tople obroke, pozneje sodelovali kot prostovoljci v Kliničnem centru, zato so prejeli državno priznanje kot priznanje s strani Civilne zaščite. “Tu smo za ljudi”, je dejal direktor LPP Peter Horvat.   

Nataša Ličen

družbapogovorodnosikoronavirus

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|23. 3. 2021
300 let Škofjeloškega pasijona

Letos mineva 300 let od prve pisne omembe uprizoritve Škofjeloškega pasijona. Vsakih šest let oživi na ulicah, zaradi znanih razmer v jubilejnem letu to žal  ne bo mogoče, morda naslednje leto. Zato pa se ob jubileju lahko preko razstav, razprav in ostalih vsebin, poglobimo v to živo dediščino in mojstrovino našega naroda. Govorili smo s kapucinom br. Joškom Smukavcem. 

300 let Škofjeloškega pasijona

Letos mineva 300 let od prve pisne omembe uprizoritve Škofjeloškega pasijona. Vsakih šest let oživi na ulicah, zaradi znanih razmer v jubilejnem letu to žal  ne bo mogoče, morda naslednje leto. Zato pa se ob jubileju lahko preko razstav, razprav in ostalih vsebin, poglobimo v to živo dediščino in mojstrovino našega naroda. Govorili smo s kapucinom br. Joškom Smukavcem. 

kulturadediščinaizročilopogovor

Zakladi naše dediščine

300 let Škofjeloškega pasijona

Letos mineva 300 let od prve pisne omembe uprizoritve Škofjeloškega pasijona. Vsakih šest let oživi na ulicah, zaradi znanih razmer v jubilejnem letu to žal  ne bo mogoče, morda naslednje leto. Zato pa se ob jubileju lahko preko razstav, razprav in ostalih vsebin, poglobimo v to živo dediščino in mojstrovino našega naroda. Govorili smo s kapucinom br. Joškom Smukavcem. 

VEČ ...|23. 3. 2021
300 let Škofjeloškega pasijona

Letos mineva 300 let od prve pisne omembe uprizoritve Škofjeloškega pasijona. Vsakih šest let oživi na ulicah, zaradi znanih razmer v jubilejnem letu to žal  ne bo mogoče, morda naslednje leto. Zato pa se ob jubileju lahko preko razstav, razprav in ostalih vsebin, poglobimo v to živo dediščino in mojstrovino našega naroda. Govorili smo s kapucinom br. Joškom Smukavcem. 

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročilopogovor

Radijski misijon 2021

VEČ ...|22. 3. 2021
2. Misijonski pogovor: Bog se razodeva tudi danes

Na drugi dan radijskega misijona z naslovom Bog se razodeva tudi danes smo z gostoma v studiu pogledali v svoja življenja in iskali v njih Gospodove sledi. Z nami sta bila misijonar dneva Anton Gnidovec, župnik v Vinici in dekan Dekanije Črnomelj ter Janez Dolinar, zdravnik anesteziolog, ki je poročen in ima večjo družino.

2. Misijonski pogovor: Bog se razodeva tudi danes

Na drugi dan radijskega misijona z naslovom Bog se razodeva tudi danes smo z gostoma v studiu pogledali v svoja življenja in iskali v njih Gospodove sledi. Z nami sta bila misijonar dneva Anton Gnidovec, župnik v Vinici in dekan Dekanije Črnomelj ter Janez Dolinar, zdravnik anesteziolog, ki je poročen in ima večjo družino.

duhovnostodnosimisijon

Radijski misijon 2021

2. Misijonski pogovor: Bog se razodeva tudi danes

Na drugi dan radijskega misijona z naslovom Bog se razodeva tudi danes smo z gostoma v studiu pogledali v svoja življenja in iskali v njih Gospodove sledi. Z nami sta bila misijonar dneva Anton Gnidovec, župnik v Vinici in dekan Dekanije Črnomelj ter Janez Dolinar, zdravnik anesteziolog, ki je poročen in ima večjo družino.

VEČ ...|22. 3. 2021
2. Misijonski pogovor: Bog se razodeva tudi danes

Na drugi dan radijskega misijona z naslovom Bog se razodeva tudi danes smo z gostoma v studiu pogledali v svoja življenja in iskali v njih Gospodove sledi. Z nami sta bila misijonar dneva Anton Gnidovec, župnik v Vinici in dekan Dekanije Črnomelj ter Janez Dolinar, zdravnik anesteziolog, ki je poročen in ima večjo družino.

Nataša Ličen

duhovnostodnosimisijon

Mladoskop

VEČ ...|19. 3. 2021
Gregor Čušin

Mojster besed, globok premišljevalec, uspešen in bran avtor, igralec, najprej pa mož in oče. Gregor Čušin je bil ob godu sv. Jožefa sogovornik v Mladoskopu. Ob Jožefovem liku pravi: “Nagovarja me v svoji molčečnosti. Morda je čas, da tudi mi vsaj kdaj pa kdaj, samo smo, prisotni v tišini.”

Gregor Čušin

Mojster besed, globok premišljevalec, uspešen in bran avtor, igralec, najprej pa mož in oče. Gregor Čušin je bil ob godu sv. Jožefa sogovornik v Mladoskopu. Ob Jožefovem liku pravi: “Nagovarja me v svoji molčečnosti. Morda je čas, da tudi mi vsaj kdaj pa kdaj, samo smo, prisotni v tišini.”

mladi

Mladoskop

Gregor Čušin

Mojster besed, globok premišljevalec, uspešen in bran avtor, igralec, najprej pa mož in oče. Gregor Čušin je bil ob godu sv. Jožefa sogovornik v Mladoskopu. Ob Jožefovem liku pravi: “Nagovarja me v svoji molčečnosti. Morda je čas, da tudi mi vsaj kdaj pa kdaj, samo smo, prisotni v tišini.”

VEČ ...|19. 3. 2021
Gregor Čušin

Mojster besed, globok premišljevalec, uspešen in bran avtor, igralec, najprej pa mož in oče. Gregor Čušin je bil ob godu sv. Jožefa sogovornik v Mladoskopu. Ob Jožefovem liku pravi: “Nagovarja me v svoji molčečnosti. Morda je čas, da tudi mi vsaj kdaj pa kdaj, samo smo, prisotni v tišini.”

Nataša Ličen

mladi

Via positiva

VEČ ...|18. 3. 2021
Podariti življenje

Marec je mesec praznovanj materinstva, starševstva. Družine. Kaj pa, ko ne gre vse po željah in načrtih? Kako se soočajo pari z dejstvom, da otroka v njihovem življenju ne bo? Neplodnost postaja vse večji problem. V izogib tabuiziranju tematike se je o tem treba pogovarjati. Marija Martinčič Bauman je o svoji preizkušnji napisala knjigo “Moji IVF otroci”, zaradi katere bolje razumemo stiske parov, ki kljub naravnim oviram želijo biti del porajajočega se novega življenja. 

Podariti življenje

Marec je mesec praznovanj materinstva, starševstva. Družine. Kaj pa, ko ne gre vse po željah in načrtih? Kako se soočajo pari z dejstvom, da otroka v njihovem življenju ne bo? Neplodnost postaja vse večji problem. V izogib tabuiziranju tematike se je o tem treba pogovarjati. Marija Martinčič Bauman je o svoji preizkušnji napisala knjigo “Moji IVF otroci”, zaradi katere bolje razumemo stiske parov, ki kljub naravnim oviram želijo biti del porajajočega se novega življenja. 

družbapogovorodnosi

Via positiva

Podariti življenje

Marec je mesec praznovanj materinstva, starševstva. Družine. Kaj pa, ko ne gre vse po željah in načrtih? Kako se soočajo pari z dejstvom, da otroka v njihovem življenju ne bo? Neplodnost postaja vse večji problem. V izogib tabuiziranju tematike se je o tem treba pogovarjati. Marija Martinčič Bauman je o svoji preizkušnji napisala knjigo “Moji IVF otroci”, zaradi katere bolje razumemo stiske parov, ki kljub naravnim oviram želijo biti del porajajočega se novega življenja. 

VEČ ...|18. 3. 2021
Podariti življenje

Marec je mesec praznovanj materinstva, starševstva. Družine. Kaj pa, ko ne gre vse po željah in načrtih? Kako se soočajo pari z dejstvom, da otroka v njihovem življenju ne bo? Neplodnost postaja vse večji problem. V izogib tabuiziranju tematike se je o tem treba pogovarjati. Marija Martinčič Bauman je o svoji preizkušnji napisala knjigo “Moji IVF otroci”, zaradi katere bolje razumemo stiske parov, ki kljub naravnim oviram želijo biti del porajajočega se novega življenja. 

Nataša Ličen

družbapogovorodnosi

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|18. 3. 2021
Božja beseda, ki nas nosi

Barbara Mirkac je pred leti iskala majico z napisom Božje besede, ki bi jo podarila prijatelju ob prazniku. V tujini je našla nekaj možnosti, vendar izbrani izdelek ne bi prišel pravočasno na cilj. To jo je spodbudilo, da je sama začela s ponudbo tekstilnih izdelkov in ostalih produktov preko spletne trgovine Pusti sled

Božja beseda, ki nas nosi

Barbara Mirkac je pred leti iskala majico z napisom Božje besede, ki bi jo podarila prijatelju ob prazniku. V tujini je našla nekaj možnosti, vendar izbrani izdelek ne bi prišel pravočasno na cilj. To jo je spodbudilo, da je sama začela s ponudbo tekstilnih izdelkov in ostalih produktov preko spletne trgovine Pusti sled

družbaduhovnostpodjetnostinovativnost

Ni meje za dobre ideje

Božja beseda, ki nas nosi

Barbara Mirkac je pred leti iskala majico z napisom Božje besede, ki bi jo podarila prijatelju ob prazniku. V tujini je našla nekaj možnosti, vendar izbrani izdelek ne bi prišel pravočasno na cilj. To jo je spodbudilo, da je sama začela s ponudbo tekstilnih izdelkov in ostalih produktov preko spletne trgovine Pusti sled

VEČ ...|18. 3. 2021
Božja beseda, ki nas nosi

Barbara Mirkac je pred leti iskala majico z napisom Božje besede, ki bi jo podarila prijatelju ob prazniku. V tujini je našla nekaj možnosti, vendar izbrani izdelek ne bi prišel pravočasno na cilj. To jo je spodbudilo, da je sama začela s ponudbo tekstilnih izdelkov in ostalih produktov preko spletne trgovine Pusti sled

Nataša Ličen

družbaduhovnostpodjetnostinovativnost

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|16. 3. 2021
Ohranjajmo naše

Gregorjevo, ki ga obhajamo 12. marca, je od nekdaj med našimi ljudmi veljalo za pomemben glasnik pomladi, znanilca prihoda toplejšega obdobja. Dušica Kunaver, raziskovalka ljudskega gradiva, je ob tem opozorila na pasti vnašanja drugačnih običajev in novodobnih praznovanj, ki spodrivajo ostala, veliko bolj prepletena z našim dojemanjem narave in življenja, ki so že stoletja uveljavljena v našem prostoru in nam dajejo identiteto ter prepoznavnost. 

Ohranjajmo naše

Gregorjevo, ki ga obhajamo 12. marca, je od nekdaj med našimi ljudmi veljalo za pomemben glasnik pomladi, znanilca prihoda toplejšega obdobja. Dušica Kunaver, raziskovalka ljudskega gradiva, je ob tem opozorila na pasti vnašanja drugačnih običajev in novodobnih praznovanj, ki spodrivajo ostala, veliko bolj prepletena z našim dojemanjem narave in življenja, ki so že stoletja uveljavljena v našem prostoru in nam dajejo identiteto ter prepoznavnost. 

zgodovinapreteklostkulturadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Ohranjajmo naše

Gregorjevo, ki ga obhajamo 12. marca, je od nekdaj med našimi ljudmi veljalo za pomemben glasnik pomladi, znanilca prihoda toplejšega obdobja. Dušica Kunaver, raziskovalka ljudskega gradiva, je ob tem opozorila na pasti vnašanja drugačnih običajev in novodobnih praznovanj, ki spodrivajo ostala, veliko bolj prepletena z našim dojemanjem narave in življenja, ki so že stoletja uveljavljena v našem prostoru in nam dajejo identiteto ter prepoznavnost. 

VEČ ...|16. 3. 2021
Ohranjajmo naše

Gregorjevo, ki ga obhajamo 12. marca, je od nekdaj med našimi ljudmi veljalo za pomemben glasnik pomladi, znanilca prihoda toplejšega obdobja. Dušica Kunaver, raziskovalka ljudskega gradiva, je ob tem opozorila na pasti vnašanja drugačnih običajev in novodobnih praznovanj, ki spodrivajo ostala, veliko bolj prepletena z našim dojemanjem narave in življenja, ki so že stoletja uveljavljena v našem prostoru in nam dajejo identiteto ter prepoznavnost. 

Alen SalihovićNataša Ličen

zgodovinapreteklostkulturadediščinaizročilo

Via positiva

VEČ ...|11. 3. 2021
Od kod in kaj je zavest?

Si želite več uresničenih vrednot, tudi zdravja in svobode, urejene države, čistejšega okolja in še bi lahko naštevali? Potem se mora spremeniti vsak od nas. Na bolje. S ponotranjanjem lokalnih in globalnih dolžnosti ter odgovornosti, pravi prof. dr. Marko Pavliha, pravnik, raziskovalec zavesti, intelektualec, humanist, pisatelj. Ravnokar je izšla njegova zadnja knjiga Onkraj materialističnega prepričanja s podnaslovom Duhovna dramila. V pogovoru nas je zanimalo poznavanje “delovanja” zavesti.   

Od kod in kaj je zavest?

Si želite več uresničenih vrednot, tudi zdravja in svobode, urejene države, čistejšega okolja in še bi lahko naštevali? Potem se mora spremeniti vsak od nas. Na bolje. S ponotranjanjem lokalnih in globalnih dolžnosti ter odgovornosti, pravi prof. dr. Marko Pavliha, pravnik, raziskovalec zavesti, intelektualec, humanist, pisatelj. Ravnokar je izšla njegova zadnja knjiga Onkraj materialističnega prepričanja s podnaslovom Duhovna dramila. V pogovoru nas je zanimalo poznavanje “delovanja” zavesti.   

družbapogovorodnosiduhovnostizobraževanje

Via positiva

Od kod in kaj je zavest?

Si želite več uresničenih vrednot, tudi zdravja in svobode, urejene države, čistejšega okolja in še bi lahko naštevali? Potem se mora spremeniti vsak od nas. Na bolje. S ponotranjanjem lokalnih in globalnih dolžnosti ter odgovornosti, pravi prof. dr. Marko Pavliha, pravnik, raziskovalec zavesti, intelektualec, humanist, pisatelj. Ravnokar je izšla njegova zadnja knjiga Onkraj materialističnega prepričanja s podnaslovom Duhovna dramila. V pogovoru nas je zanimalo poznavanje “delovanja” zavesti.   

VEČ ...|11. 3. 2021
Od kod in kaj je zavest?

Si želite več uresničenih vrednot, tudi zdravja in svobode, urejene države, čistejšega okolja in še bi lahko naštevali? Potem se mora spremeniti vsak od nas. Na bolje. S ponotranjanjem lokalnih in globalnih dolžnosti ter odgovornosti, pravi prof. dr. Marko Pavliha, pravnik, raziskovalec zavesti, intelektualec, humanist, pisatelj. Ravnokar je izšla njegova zadnja knjiga Onkraj materialističnega prepričanja s podnaslovom Duhovna dramila. V pogovoru nas je zanimalo poznavanje “delovanja” zavesti.   

Nataša Ličen

družbapogovorodnosiduhovnostizobraževanje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|11. 3. 2021
Kuhamo z mojstrom

Uroš Štefelin ustvarja brez meja, v kuhinji. Pri tem ga lahko tudi opazujemo in se od njega učimo, preko projekta Mali šef. 

Kuhamo z mojstrom

Uroš Štefelin ustvarja brez meja, v kuhinji. Pri tem ga lahko tudi opazujemo in se od njega učimo, preko projekta Mali šef. 

idejakulinarikainovativnostsvetovanje

Ni meje za dobre ideje

Kuhamo z mojstrom

Uroš Štefelin ustvarja brez meja, v kuhinji. Pri tem ga lahko tudi opazujemo in se od njega učimo, preko projekta Mali šef. 

VEČ ...|11. 3. 2021
Kuhamo z mojstrom

Uroš Štefelin ustvarja brez meja, v kuhinji. Pri tem ga lahko tudi opazujemo in se od njega učimo, preko projekta Mali šef. 

Nataša Ličen

idejakulinarikainovativnostsvetovanje

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|9. 3. 2021
Mitska pot Krasa in Brkinov

Mitski park opredeljujeta kolesarska in pohodniška pot, na njih pa številne kamnite skulpture in interaktivne točke, ki omogočajo obiskovalcem vstop v svet bogate nesnovne kulturne dediščine, ljudskega ustnega, pripovedniškega izročila, Rodika in okolice. Predstavila ju je Valerija Pučko iz občine Hrpelje - Kozina.  

Mitska pot Krasa in Brkinov

Mitski park opredeljujeta kolesarska in pohodniška pot, na njih pa številne kamnite skulpture in interaktivne točke, ki omogočajo obiskovalcem vstop v svet bogate nesnovne kulturne dediščine, ljudskega ustnega, pripovedniškega izročila, Rodika in okolice. Predstavila ju je Valerija Pučko iz občine Hrpelje - Kozina.  

naravadediščinazgodovinakultura

Zakladi naše dediščine

Mitska pot Krasa in Brkinov

Mitski park opredeljujeta kolesarska in pohodniška pot, na njih pa številne kamnite skulpture in interaktivne točke, ki omogočajo obiskovalcem vstop v svet bogate nesnovne kulturne dediščine, ljudskega ustnega, pripovedniškega izročila, Rodika in okolice. Predstavila ju je Valerija Pučko iz občine Hrpelje - Kozina.  

VEČ ...|9. 3. 2021
Mitska pot Krasa in Brkinov

Mitski park opredeljujeta kolesarska in pohodniška pot, na njih pa številne kamnite skulpture in interaktivne točke, ki omogočajo obiskovalcem vstop v svet bogate nesnovne kulturne dediščine, ljudskega ustnega, pripovedniškega izročila, Rodika in okolice. Predstavila ju je Valerija Pučko iz občine Hrpelje - Kozina.  

Nataša Ličen

naravadediščinazgodovinakultura

Naš gost

VEČ ...|6. 3. 2021
Marika Mihelčič: Kar delamo radi in z veseljem, nam bo uspelo.

Marika Mihelčič je upokojena profesorica defektologije, surdopedagoginja. Tudi pisateljica otroških knjig. Najprej pa mama in žena. Delala je na Zavodu za gluhe in naglušne v Ljubljani, tudi v vodstvenih vlogah. Iskala je prilagoditve in nove metode, ki bi prinesle še boljše rezultate v osnovni potrebi človeka po sporazumevanju z drugimi in okoljem. Besede, glasovi, so spoštovano in dragoceno orodje njenega življenjskega poslanstva. “Glas in pisava sta naša osebna izkaznica, izdajata, kdo smo”, pravi. Pogovarjali smo se o njenih spoznanjih in prizadevanjih poklicne, tudi zasebne poti. 

Marika Mihelčič: Kar delamo radi in z veseljem, nam bo uspelo.

Marika Mihelčič je upokojena profesorica defektologije, surdopedagoginja. Tudi pisateljica otroških knjig. Najprej pa mama in žena. Delala je na Zavodu za gluhe in naglušne v Ljubljani, tudi v vodstvenih vlogah. Iskala je prilagoditve in nove metode, ki bi prinesle še boljše rezultate v osnovni potrebi človeka po sporazumevanju z drugimi in okoljem. Besede, glasovi, so spoštovano in dragoceno orodje njenega življenjskega poslanstva. “Glas in pisava sta naša osebna izkaznica, izdajata, kdo smo”, pravi. Pogovarjali smo se o njenih spoznanjih in prizadevanjih poklicne, tudi zasebne poti. 

družbapogovorvzgojazdravstvoodnosiotroci

Naš gost

Marika Mihelčič: Kar delamo radi in z veseljem, nam bo uspelo.

Marika Mihelčič je upokojena profesorica defektologije, surdopedagoginja. Tudi pisateljica otroških knjig. Najprej pa mama in žena. Delala je na Zavodu za gluhe in naglušne v Ljubljani, tudi v vodstvenih vlogah. Iskala je prilagoditve in nove metode, ki bi prinesle še boljše rezultate v osnovni potrebi človeka po sporazumevanju z drugimi in okoljem. Besede, glasovi, so spoštovano in dragoceno orodje njenega življenjskega poslanstva. “Glas in pisava sta naša osebna izkaznica, izdajata, kdo smo”, pravi. Pogovarjali smo se o njenih spoznanjih in prizadevanjih poklicne, tudi zasebne poti. 

VEČ ...|6. 3. 2021
Marika Mihelčič: Kar delamo radi in z veseljem, nam bo uspelo.

Marika Mihelčič je upokojena profesorica defektologije, surdopedagoginja. Tudi pisateljica otroških knjig. Najprej pa mama in žena. Delala je na Zavodu za gluhe in naglušne v Ljubljani, tudi v vodstvenih vlogah. Iskala je prilagoditve in nove metode, ki bi prinesle še boljše rezultate v osnovni potrebi človeka po sporazumevanju z drugimi in okoljem. Besede, glasovi, so spoštovano in dragoceno orodje njenega življenjskega poslanstva. “Glas in pisava sta naša osebna izkaznica, izdajata, kdo smo”, pravi. Pogovarjali smo se o njenih spoznanjih in prizadevanjih poklicne, tudi zasebne poti. 

Nataša Ličen

družbapogovorvzgojazdravstvoodnosiotroci

Svetovalnica

VEČ ...|5. 3. 2021
Kaj je molitev in kako moliti, da bo uslišana?

Ob svetovnem molitvenem dnevu žensk, 5. marcu v letu 2021, smo iskreno in odprto govorili o molitvi. S. Emanuela Žerdin, frančiškanka brezmadežnega spočetja, pravi: Že vzklik Bog pomagaj je lahko močna molitev. Kaj pa, ko ob teži preizkušenj ne zmoremo moliti, kaj vse je molitev, kako vemo, kdaj je molitev uslišana in nenazadnje, kako lahko z molitvijo pomagamo sočloveku na drugem koncu sveta? Več si lahko preberete na naši spletni strani

Kaj je molitev in kako moliti, da bo uslišana?

Ob svetovnem molitvenem dnevu žensk, 5. marcu v letu 2021, smo iskreno in odprto govorili o molitvi. S. Emanuela Žerdin, frančiškanka brezmadežnega spočetja, pravi: Že vzklik Bog pomagaj je lahko močna molitev. Kaj pa, ko ob teži preizkušenj ne zmoremo moliti, kaj vse je molitev, kako vemo, kdaj je molitev uslišana in nenazadnje, kako lahko z molitvijo pomagamo sočloveku na drugem koncu sveta? Več si lahko preberete na naši spletni strani

svetovanjeduhovnostdružbaodnosi

Svetovalnica

Kaj je molitev in kako moliti, da bo uslišana?

Ob svetovnem molitvenem dnevu žensk, 5. marcu v letu 2021, smo iskreno in odprto govorili o molitvi. S. Emanuela Žerdin, frančiškanka brezmadežnega spočetja, pravi: Že vzklik Bog pomagaj je lahko močna molitev. Kaj pa, ko ob teži preizkušenj ne zmoremo moliti, kaj vse je molitev, kako vemo, kdaj je molitev uslišana in nenazadnje, kako lahko z molitvijo pomagamo sočloveku na drugem koncu sveta? Več si lahko preberete na naši spletni strani

VEČ ...|5. 3. 2021
Kaj je molitev in kako moliti, da bo uslišana?

Ob svetovnem molitvenem dnevu žensk, 5. marcu v letu 2021, smo iskreno in odprto govorili o molitvi. S. Emanuela Žerdin, frančiškanka brezmadežnega spočetja, pravi: Že vzklik Bog pomagaj je lahko močna molitev. Kaj pa, ko ob teži preizkušenj ne zmoremo moliti, kaj vse je molitev, kako vemo, kdaj je molitev uslišana in nenazadnje, kako lahko z molitvijo pomagamo sočloveku na drugem koncu sveta? Več si lahko preberete na naši spletni strani

Nataša Ličen

svetovanjeduhovnostdružbaodnosi

Mladoskop

VEČ ...|5. 3. 2021
Alkoholni miti

Andreja Verovšek je koordinatorica pri Karitas za postno akcijo 40 dni brez alkohola, ki se v letu 2021 odvija že šestnajstič, pod nosilnim geslom ’Moja poteza’. Izbira o zmernosti ali nezmernosti, o pitju ali ne pitju alkohola, je osebna odločitev. Družba in okolje pa pitje spodbujata ali zavirata. O alkoholu se širi veliko neresnic. Katerih? Predstavili smo jih v pogovoru. 

Alkoholni miti

Andreja Verovšek je koordinatorica pri Karitas za postno akcijo 40 dni brez alkohola, ki se v letu 2021 odvija že šestnajstič, pod nosilnim geslom ’Moja poteza’. Izbira o zmernosti ali nezmernosti, o pitju ali ne pitju alkohola, je osebna odločitev. Družba in okolje pa pitje spodbujata ali zavirata. O alkoholu se širi veliko neresnic. Katerih? Predstavili smo jih v pogovoru. 

družbamladiizobraževanjepogovorodnosivzgojazdravstvo

Mladoskop

Alkoholni miti

Andreja Verovšek je koordinatorica pri Karitas za postno akcijo 40 dni brez alkohola, ki se v letu 2021 odvija že šestnajstič, pod nosilnim geslom ’Moja poteza’. Izbira o zmernosti ali nezmernosti, o pitju ali ne pitju alkohola, je osebna odločitev. Družba in okolje pa pitje spodbujata ali zavirata. O alkoholu se širi veliko neresnic. Katerih? Predstavili smo jih v pogovoru. 

VEČ ...|5. 3. 2021
Alkoholni miti

Andreja Verovšek je koordinatorica pri Karitas za postno akcijo 40 dni brez alkohola, ki se v letu 2021 odvija že šestnajstič, pod nosilnim geslom ’Moja poteza’. Izbira o zmernosti ali nezmernosti, o pitju ali ne pitju alkohola, je osebna odločitev. Družba in okolje pa pitje spodbujata ali zavirata. O alkoholu se širi veliko neresnic. Katerih? Predstavili smo jih v pogovoru. 

Nataša Ličen

družbamladiizobraževanjepogovorodnosivzgojazdravstvo

Via positiva

VEČ ...|4. 3. 2021
Voranc Kutnik

Vodenje organizacij po principu piramide, na vrhu odločajo, spodaj izvršijo, se v sodobni družbi ne obrestuje. Vključenost in odgovornost motivirata ljudi k dobro opravljenemu delu. Odnosi, ki temeljijo na zaupanju, so del agilne miselnosti in vodenja. O tem smo govorili v oddaji Via positiva.

Voranc Kutnik

Vodenje organizacij po principu piramide, na vrhu odločajo, spodaj izvršijo, se v sodobni družbi ne obrestuje. Vključenost in odgovornost motivirata ljudi k dobro opravljenemu delu. Odnosi, ki temeljijo na zaupanju, so del agilne miselnosti in vodenja. O tem smo govorili v oddaji Via positiva.

izobraževanje

Via positiva

Voranc Kutnik

Vodenje organizacij po principu piramide, na vrhu odločajo, spodaj izvršijo, se v sodobni družbi ne obrestuje. Vključenost in odgovornost motivirata ljudi k dobro opravljenemu delu. Odnosi, ki temeljijo na zaupanju, so del agilne miselnosti in vodenja. O tem smo govorili v oddaji Via positiva.

VEČ ...|4. 3. 2021
Voranc Kutnik

Vodenje organizacij po principu piramide, na vrhu odločajo, spodaj izvršijo, se v sodobni družbi ne obrestuje. Vključenost in odgovornost motivirata ljudi k dobro opravljenemu delu. Odnosi, ki temeljijo na zaupanju, so del agilne miselnosti in vodenja. O tem smo govorili v oddaji Via positiva.

Nataša Ličen

izobraževanje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|4. 3. 2021
Novo slovensko družabno omrežje

Mlada slovenska startup ekipa je ustvarila družabno omrežje Actimatch, ki omogoča osebno iskanje ljudi podobnih zanimanj in omogoča preprosto organizacijo javnih in zasebnih dogodkov. Duševne stiske zaradi nedruženja se povečujejo, vizija mladih, ki so ustvarili omenjeno omrežje je, da bi se odprlo spoštljivo in odprtjo okolje, kjer bi lahko izražali svoja mnenja in se povezovali z drugimi.   

Novo slovensko družabno omrežje

Mlada slovenska startup ekipa je ustvarila družabno omrežje Actimatch, ki omogoča osebno iskanje ljudi podobnih zanimanj in omogoča preprosto organizacijo javnih in zasebnih dogodkov. Duševne stiske zaradi nedruženja se povečujejo, vizija mladih, ki so ustvarili omenjeno omrežje je, da bi se odprlo spoštljivo in odprtjo okolje, kjer bi lahko izražali svoja mnenja in se povezovali z drugimi.   

inovacijaodnosidružbamladipogovor

Ni meje za dobre ideje

Novo slovensko družabno omrežje

Mlada slovenska startup ekipa je ustvarila družabno omrežje Actimatch, ki omogoča osebno iskanje ljudi podobnih zanimanj in omogoča preprosto organizacijo javnih in zasebnih dogodkov. Duševne stiske zaradi nedruženja se povečujejo, vizija mladih, ki so ustvarili omenjeno omrežje je, da bi se odprlo spoštljivo in odprtjo okolje, kjer bi lahko izražali svoja mnenja in se povezovali z drugimi.   

VEČ ...|4. 3. 2021
Novo slovensko družabno omrežje

Mlada slovenska startup ekipa je ustvarila družabno omrežje Actimatch, ki omogoča osebno iskanje ljudi podobnih zanimanj in omogoča preprosto organizacijo javnih in zasebnih dogodkov. Duševne stiske zaradi nedruženja se povečujejo, vizija mladih, ki so ustvarili omenjeno omrežje je, da bi se odprlo spoštljivo in odprtjo okolje, kjer bi lahko izražali svoja mnenja in se povezovali z drugimi.   

Nataša Ličen

inovacijaodnosidružbamladipogovor

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|2. 3. 2021
Kultura, ki se prebuja s pomladjo

S področja obdelave zemlje izvira beseda kultura. Z dr. Jožetom Bavconom, vodjo Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, smo vabili k občudovanju prvih znanilcev narave in kulture, na novo prebujenih s pomladjo. 

Kultura, ki se prebuja s pomladjo

S področja obdelave zemlje izvira beseda kultura. Z dr. Jožetom Bavconom, vodjo Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, smo vabili k občudovanju prvih znanilcev narave in kulture, na novo prebujenih s pomladjo. 

naravadediščina

Zakladi naše dediščine

Kultura, ki se prebuja s pomladjo

S področja obdelave zemlje izvira beseda kultura. Z dr. Jožetom Bavconom, vodjo Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, smo vabili k občudovanju prvih znanilcev narave in kulture, na novo prebujenih s pomladjo. 

VEČ ...|2. 3. 2021
Kultura, ki se prebuja s pomladjo

S področja obdelave zemlje izvira beseda kultura. Z dr. Jožetom Bavconom, vodjo Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, smo vabili k občudovanju prvih znanilcev narave in kulture, na novo prebujenih s pomladjo. 

Nataša Ličen

naravadediščina

Via positiva

VEČ ...|25. 2. 2021
Uravnoteženo življenje, boljše sobivanje ob večji soodgovornosti

V pogovoru z Iro Zorkom, arhitektom, poznavalcem gradnje iz naravnih materialov, direktorjem Zavoda za prostor kulture, smo razmišljali o družbenih in osebnih idealih, o etičnosti in ekološkosti, o današnjih ujetostih ter tudi o prebujanju številnih alternativ. 

Uravnoteženo življenje, boljše sobivanje ob večji soodgovornosti

V pogovoru z Iro Zorkom, arhitektom, poznavalcem gradnje iz naravnih materialov, direktorjem Zavoda za prostor kulture, smo razmišljali o družbenih in osebnih idealih, o etičnosti in ekološkosti, o današnjih ujetostih ter tudi o prebujanju številnih alternativ. 

družbaizobraževanjekulturanaravaodnosipogovor

Via positiva

Uravnoteženo življenje, boljše sobivanje ob večji soodgovornosti

V pogovoru z Iro Zorkom, arhitektom, poznavalcem gradnje iz naravnih materialov, direktorjem Zavoda za prostor kulture, smo razmišljali o družbenih in osebnih idealih, o etičnosti in ekološkosti, o današnjih ujetostih ter tudi o prebujanju številnih alternativ. 

VEČ ...|25. 2. 2021
Uravnoteženo življenje, boljše sobivanje ob večji soodgovornosti

V pogovoru z Iro Zorkom, arhitektom, poznavalcem gradnje iz naravnih materialov, direktorjem Zavoda za prostor kulture, smo razmišljali o družbenih in osebnih idealih, o etičnosti in ekološkosti, o današnjih ujetostih ter tudi o prebujanju številnih alternativ. 

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturanaravaodnosipogovor

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|25. 2. 2021
Tudi post gre v korak s časom

Koliko inovativnosti pokažemo, tudi zaradi sprememb, ki so del nas, pri postnih izzivih in odpovedih? Odgovoril je Slavko Rebec. 

Tudi post gre v korak s časom

Koliko inovativnosti pokažemo, tudi zaradi sprememb, ki so del nas, pri postnih izzivih in odpovedih? Odgovoril je Slavko Rebec. 

duhovnostdružbaodnosi

Ni meje za dobre ideje

Tudi post gre v korak s časom

Koliko inovativnosti pokažemo, tudi zaradi sprememb, ki so del nas, pri postnih izzivih in odpovedih? Odgovoril je Slavko Rebec. 

VEČ ...|25. 2. 2021
Tudi post gre v korak s časom

Koliko inovativnosti pokažemo, tudi zaradi sprememb, ki so del nas, pri postnih izzivih in odpovedih? Odgovoril je Slavko Rebec. 

Nataša LičenSilvestra Sadar

duhovnostdružbaodnosi

Informativni prispevki

VEČ ...|24. 2. 2021
Hidroelektrarne na Savi

Raba električne energije se povečuje, treba je iskati nove vire. Če so domači in iz obnovljjivih virov, toliko bolje. Pravi mag. Jure Šimic, vodja projekta hidroelektrarne na srednji Savi, direktor podjetja HSE Invest d.o.o..    

Hidroelektrarne na Savi

Raba električne energije se povečuje, treba je iskati nove vire. Če so domači in iz obnovljjivih virov, toliko bolje. Pravi mag. Jure Šimic, vodja projekta hidroelektrarne na srednji Savi, direktor podjetja HSE Invest d.o.o..    

družbaizobraževanjeinfosvetovanje

Informativni prispevki

Hidroelektrarne na Savi

Raba električne energije se povečuje, treba je iskati nove vire. Če so domači in iz obnovljjivih virov, toliko bolje. Pravi mag. Jure Šimic, vodja projekta hidroelektrarne na srednji Savi, direktor podjetja HSE Invest d.o.o..    

VEČ ...|24. 2. 2021
Hidroelektrarne na Savi

Raba električne energije se povečuje, treba je iskati nove vire. Če so domači in iz obnovljjivih virov, toliko bolje. Pravi mag. Jure Šimic, vodja projekta hidroelektrarne na srednji Savi, direktor podjetja HSE Invest d.o.o..    

Lidija ZupaničNataša Ličen

družbaizobraževanjeinfosvetovanje

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|23. 2. 2021
Obutvena dediščina

Zakaj rečemo, da smo dali nekoga na čevelj ali da nekdo živi na veliki nogi? Odgovore pozna etnolog dr. Bojan Knific, avtor knjige Obutvena dediščina. 

Obutvena dediščina

Zakaj rečemo, da smo dali nekoga na čevelj ali da nekdo živi na veliki nogi? Odgovore pozna etnolog dr. Bojan Knific, avtor knjige Obutvena dediščina. 

rokodelstvozgodovinapreteklostkulturadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Obutvena dediščina

Zakaj rečemo, da smo dali nekoga na čevelj ali da nekdo živi na veliki nogi? Odgovore pozna etnolog dr. Bojan Knific, avtor knjige Obutvena dediščina. 

VEČ ...|23. 2. 2021
Obutvena dediščina

Zakaj rečemo, da smo dali nekoga na čevelj ali da nekdo živi na veliki nogi? Odgovore pozna etnolog dr. Bojan Knific, avtor knjige Obutvena dediščina. 

Nataša Ličen

rokodelstvozgodovinapreteklostkulturadediščinaizročilo

Naš pogled

VEČ ...|23. 2. 2021
Naučena nemoč

Naš pogled

Naučena nemoč
VEČ ...|23. 2. 2021
Priporočamo
|
Aktualno

Program zadnjega tedna

VEČ ...|12. 5. 2021
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 12. maj 2021 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 12. maj 2021 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Pogovor o

VEČ ...|12. 5. 2021
Podnebje, okolje in minister Andrej Vizjak

Kaj predvideva slovenska podnebna strategija, kaj vse je potrebno za tako imenovani zeleni prehod, kakšni so cilji novega zakona o vodah in še nekatera druga aktualna vprašanja bomo zastavili ministru za okolje in prostor magistru Andreju Vizjaku. Vabljeni k poslušanju.

Podnebje, okolje in minister Andrej Vizjak

Kaj predvideva slovenska podnebna strategija, kaj vse je potrebno za tako imenovani zeleni prehod, kakšni so cilji novega zakona o vodah in še nekatera druga aktualna vprašanja bomo zastavili ministru za okolje in prostor magistru Andreju Vizjaku. Vabljeni k poslušanju.

Petra Stopar

politikaokoljepodnebjevode

Naš gost

VEČ ...|8. 5. 2021
Natalija Spark, Slovenka leta 2020

Natalija Spark je tolmačka slovenskega znakovnega jezika, ki jo spremlja vse življenje, saj je otrok gluhih staršev. Je pedagoginja, andragoginja in magistrica psihosocialne pomoči. Ob svoji hčeri je pod okrilje sprejela še dva malčka, za katera biološka mama ni našla (po)moči. Je ženska, ki ve, kaj želi doseči, s svojo empatijo in razumevanjem vliva upanje v družbo ter med ljudi. Navdihujoča žena. 

Natalija Spark, Slovenka leta 2020

Natalija Spark je tolmačka slovenskega znakovnega jezika, ki jo spremlja vse življenje, saj je otrok gluhih staršev. Je pedagoginja, andragoginja in magistrica psihosocialne pomoči. Ob svoji hčeri je pod okrilje sprejela še dva malčka, za katera biološka mama ni našla (po)moči. Je ženska, ki ve, kaj želi doseči, s svojo empatijo in razumevanjem vliva upanje v družbo ter med ljudi. Navdihujoča žena. 

Nataša Ličen

življenjeodnosipogovordružba

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|10. 5. 2021
Dr. Aleš Maver o Dnevu zmage, Dnevu Evrope, Beloruski opoziciji in kanclerskih kandidatih v Nemčiji

Dr. Aleš Maver o Dnevu zmage, Dnevu Evrope, Beloruski opoziciji in kanclerskih kandidatih v Nemčiji

Radio Ognjišče

pogovorpolitikaAleš Maver

Komentar tedna

VEČ ...|7. 5. 2021
Alenka Puhar: Poklon Francu Jezi

Tale maj je kot naročen za komentarje, ki stojijo na križišču aktualnega in zgodovinskega. Vse mogoče se mi utrinja, ampak zmagal je Franc Jeza. Za tem nenavadnim imenom – krstno je najbolj pogosto moško ime med nami, priimek pa… redek in čuden – no, za tem imenom nastopa nenavadna, izrazita in pomembna oseba. Ena tistih, ki v času spomina na osamosvojitev in nastanek slovenske države - zasluži posebno pozornost. 

Danes nam je svoje razmišljanje predstavila prevajalka in publicistka Alenka Puhar.

Alenka Puhar: Poklon Francu Jezi

Tale maj je kot naročen za komentarje, ki stojijo na križišču aktualnega in zgodovinskega. Vse mogoče se mi utrinja, ampak zmagal je Franc Jeza. Za tem nenavadnim imenom – krstno je najbolj pogosto moško ime med nami, priimek pa… redek in čuden – no, za tem imenom nastopa nenavadna, izrazita in pomembna oseba. Ena tistih, ki v času spomina na osamosvojitev in nastanek slovenske države - zasluži posebno pozornost. 

Danes nam je svoje razmišljanje predstavila prevajalka in publicistka Alenka Puhar.

Alenka Puhar

komentardružbaspominpolitika

Zgodbe za otroke - šmarnice

VEČ ...|12. 5. 2021
Očetovski zgled je nepogrešljiv

Tako kot matere so za otroke in njihovo vzgojo potrebni tudi očetje, ki svoje otroke vzgajajo z besedo, največ pa z osebnim zgledom. Takega očeta smo spoznali včeraj. To je sveti Vincenc Vilar David. Kot oče je bil dober in pravičen. Svojim otrokom je dal zgled zvestobe in življenja krščanskih vrednot.

Očetovski zgled je nepogrešljiv

Tako kot matere so za otroke in njihovo vzgojo potrebni tudi očetje, ki svoje otroke vzgajajo z besedo, največ pa z osebnim zgledom. Takega očeta smo spoznali včeraj. To je sveti Vincenc Vilar David. Kot oče je bil dober in pravičen. Svojim otrokom je dal zgled zvestobe in življenja krščanskih vrednot.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceslovenskoslovenskešmarnice 2021

Moja generacija

VEČ ...|12. 5. 2021
Marija in Tadej

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

Marija in Tadej

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

Marjan Bunič, Jure Sešek, Jan Gerl, Jakob Čuk

mladistariglasbakulturazabava

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|12. 5. 2021
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 12. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 12. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ...|12. 5. 2021
Podnebje, okolje in minister Andrej Vizjak

Kaj predvideva slovenska podnebna strategija, kaj vse je potrebno za tako imenovani zeleni prehod, kakšni so cilji novega zakona o vodah in še nekatera druga aktualna vprašanja bomo zastavili ministru za okolje in prostor magistru Andreju Vizjaku. Vabljeni k poslušanju.

Podnebje, okolje in minister Andrej Vizjak

Kaj predvideva slovenska podnebna strategija, kaj vse je potrebno za tako imenovani zeleni prehod, kakšni so cilji novega zakona o vodah in še nekatera druga aktualna vprašanja bomo zastavili ministru za okolje in prostor magistru Andreju Vizjaku. Vabljeni k poslušanju.

Petra Stopar

politikaokoljepodnebjevode

Kulturni utrinki

VEČ ...|12. 5. 2021
Koncert Akademija za glasbo - Poziv k odprtju Kulturnih ustanov

Koncert Akademija za glasbo - Poziv k odprtju Kulturnih ustanov

Jože Bartolj

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm