Svetovalnica

VEČ ...|5. 3. 2021
Kaj je molitev in kako moliti, da bo uslišana?

Ob svetovnem molitvenem dnevu žensk, 5. marcu v letu 2021, smo iskreno in odprto govorili o molitvi. S. Emanuela Žerdin, frančiškanka brezmadežnega spočetja, pravi: Že vzklik Bog pomagaj je lahko močna molitev. Kaj pa, ko ob teži preizkušenj ne zmoremo moliti, kaj vse je molitev, kako vemo, kdaj je molitev uslišana in nenazadnje, kako lahko z molitvijo pomagamo sočloveku na drugem koncu sveta? Več si lahko preberete na naši spletni strani

Kaj je molitev in kako moliti, da bo uslišana?

Ob svetovnem molitvenem dnevu žensk, 5. marcu v letu 2021, smo iskreno in odprto govorili o molitvi. S. Emanuela Žerdin, frančiškanka brezmadežnega spočetja, pravi: Že vzklik Bog pomagaj je lahko močna molitev. Kaj pa, ko ob teži preizkušenj ne zmoremo moliti, kaj vse je molitev, kako vemo, kdaj je molitev uslišana in nenazadnje, kako lahko z molitvijo pomagamo sočloveku na drugem koncu sveta? Več si lahko preberete na naši spletni strani

svetovanjeduhovnostdružbaodnosi

Svetovalnica

Kaj je molitev in kako moliti, da bo uslišana?

Ob svetovnem molitvenem dnevu žensk, 5. marcu v letu 2021, smo iskreno in odprto govorili o molitvi. S. Emanuela Žerdin, frančiškanka brezmadežnega spočetja, pravi: Že vzklik Bog pomagaj je lahko močna molitev. Kaj pa, ko ob teži preizkušenj ne zmoremo moliti, kaj vse je molitev, kako vemo, kdaj je molitev uslišana in nenazadnje, kako lahko z molitvijo pomagamo sočloveku na drugem koncu sveta? Več si lahko preberete na naši spletni strani

VEČ ...|5. 3. 2021
Kaj je molitev in kako moliti, da bo uslišana?

Ob svetovnem molitvenem dnevu žensk, 5. marcu v letu 2021, smo iskreno in odprto govorili o molitvi. S. Emanuela Žerdin, frančiškanka brezmadežnega spočetja, pravi: Že vzklik Bog pomagaj je lahko močna molitev. Kaj pa, ko ob teži preizkušenj ne zmoremo moliti, kaj vse je molitev, kako vemo, kdaj je molitev uslišana in nenazadnje, kako lahko z molitvijo pomagamo sočloveku na drugem koncu sveta? Več si lahko preberete na naši spletni strani

Nataša Ličen

svetovanjeduhovnostdružbaodnosi

Via positiva

VEČ ...|4. 3. 2021
Voranc Kutnik

Vodenje organizacij po principu piramide, na vrhu odločajo, spodaj izvršijo, se v sodobni družbi ne obrestuje. Vključenost in odgovornost motivirata ljudi k dobro opravljenemu delu. Odnosi, ki temeljijo na zaupanju, so del agilne miselnosti in vodenja. O tem smo govorili v oddaji Via positiva.

Voranc Kutnik

Vodenje organizacij po principu piramide, na vrhu odločajo, spodaj izvršijo, se v sodobni družbi ne obrestuje. Vključenost in odgovornost motivirata ljudi k dobro opravljenemu delu. Odnosi, ki temeljijo na zaupanju, so del agilne miselnosti in vodenja. O tem smo govorili v oddaji Via positiva.

izobraževanje

Via positiva

Voranc Kutnik

Vodenje organizacij po principu piramide, na vrhu odločajo, spodaj izvršijo, se v sodobni družbi ne obrestuje. Vključenost in odgovornost motivirata ljudi k dobro opravljenemu delu. Odnosi, ki temeljijo na zaupanju, so del agilne miselnosti in vodenja. O tem smo govorili v oddaji Via positiva.

VEČ ...|4. 3. 2021
Voranc Kutnik

Vodenje organizacij po principu piramide, na vrhu odločajo, spodaj izvršijo, se v sodobni družbi ne obrestuje. Vključenost in odgovornost motivirata ljudi k dobro opravljenemu delu. Odnosi, ki temeljijo na zaupanju, so del agilne miselnosti in vodenja. O tem smo govorili v oddaji Via positiva.

Nataša Ličen

izobraževanje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|4. 3. 2021
Novo slovensko družabno omrežje

Mlada slovenska startup ekipa je ustvarila družabno omrežje Actimatch, ki omogoča osebno iskanje ljudi podobnih zanimanj in omogoča preprosto organizacijo javnih in zasebnih dogodkov. Duševne stiske zaradi nedruženja se povečujejo, vizija mladih, ki so ustvarili omenjeno omrežje je, da bi se odprlo spoštljivo in odprtjo okolje, kjer bi lahko izražali svoja mnenja in se povezovali z drugimi.   

Novo slovensko družabno omrežje

Mlada slovenska startup ekipa je ustvarila družabno omrežje Actimatch, ki omogoča osebno iskanje ljudi podobnih zanimanj in omogoča preprosto organizacijo javnih in zasebnih dogodkov. Duševne stiske zaradi nedruženja se povečujejo, vizija mladih, ki so ustvarili omenjeno omrežje je, da bi se odprlo spoštljivo in odprtjo okolje, kjer bi lahko izražali svoja mnenja in se povezovali z drugimi.   

inovacijaodnosidružbamladipogovor

Ni meje za dobre ideje

Novo slovensko družabno omrežje

Mlada slovenska startup ekipa je ustvarila družabno omrežje Actimatch, ki omogoča osebno iskanje ljudi podobnih zanimanj in omogoča preprosto organizacijo javnih in zasebnih dogodkov. Duševne stiske zaradi nedruženja se povečujejo, vizija mladih, ki so ustvarili omenjeno omrežje je, da bi se odprlo spoštljivo in odprtjo okolje, kjer bi lahko izražali svoja mnenja in se povezovali z drugimi.   

VEČ ...|4. 3. 2021
Novo slovensko družabno omrežje

Mlada slovenska startup ekipa je ustvarila družabno omrežje Actimatch, ki omogoča osebno iskanje ljudi podobnih zanimanj in omogoča preprosto organizacijo javnih in zasebnih dogodkov. Duševne stiske zaradi nedruženja se povečujejo, vizija mladih, ki so ustvarili omenjeno omrežje je, da bi se odprlo spoštljivo in odprtjo okolje, kjer bi lahko izražali svoja mnenja in se povezovali z drugimi.   

Nataša Ličen

inovacijaodnosidružbamladipogovor

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|2. 3. 2021
Kultura, ki se prebuja s pomladjo

S področja obdelave zemlje izvira beseda kultura. Z dr. Jožetom Bavconom, vodjo Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, smo vabili k občudovanju prvih znanilcev narave in kulture, na novo prebujenih s pomladjo. 

Kultura, ki se prebuja s pomladjo

S področja obdelave zemlje izvira beseda kultura. Z dr. Jožetom Bavconom, vodjo Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, smo vabili k občudovanju prvih znanilcev narave in kulture, na novo prebujenih s pomladjo. 

naravadediščina

Zakladi naše dediščine

Kultura, ki se prebuja s pomladjo

S področja obdelave zemlje izvira beseda kultura. Z dr. Jožetom Bavconom, vodjo Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, smo vabili k občudovanju prvih znanilcev narave in kulture, na novo prebujenih s pomladjo. 

VEČ ...|2. 3. 2021
Kultura, ki se prebuja s pomladjo

S področja obdelave zemlje izvira beseda kultura. Z dr. Jožetom Bavconom, vodjo Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, smo vabili k občudovanju prvih znanilcev narave in kulture, na novo prebujenih s pomladjo. 

Nataša Ličen

naravadediščina

Via positiva

VEČ ...|25. 2. 2021
Uravnoteženo življenje, boljše sobivanje ob večji soodgovornosti

V pogovoru z Iro Zorkom, arhitektom, poznavalcem gradnje iz naravnih materialov, direktorjem Zavoda za prostor kulture, smo razmišljali o družbenih in osebnih idealih, o etičnosti in ekološkosti, o današnjih ujetostih ter tudi o prebujanju številnih alternativ. 

Uravnoteženo življenje, boljše sobivanje ob večji soodgovornosti

V pogovoru z Iro Zorkom, arhitektom, poznavalcem gradnje iz naravnih materialov, direktorjem Zavoda za prostor kulture, smo razmišljali o družbenih in osebnih idealih, o etičnosti in ekološkosti, o današnjih ujetostih ter tudi o prebujanju številnih alternativ. 

družbaizobraževanjekulturanaravaodnosipogovor

Via positiva

Uravnoteženo življenje, boljše sobivanje ob večji soodgovornosti

V pogovoru z Iro Zorkom, arhitektom, poznavalcem gradnje iz naravnih materialov, direktorjem Zavoda za prostor kulture, smo razmišljali o družbenih in osebnih idealih, o etičnosti in ekološkosti, o današnjih ujetostih ter tudi o prebujanju številnih alternativ. 

VEČ ...|25. 2. 2021
Uravnoteženo življenje, boljše sobivanje ob večji soodgovornosti

V pogovoru z Iro Zorkom, arhitektom, poznavalcem gradnje iz naravnih materialov, direktorjem Zavoda za prostor kulture, smo razmišljali o družbenih in osebnih idealih, o etičnosti in ekološkosti, o današnjih ujetostih ter tudi o prebujanju številnih alternativ. 

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturanaravaodnosipogovor

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|25. 2. 2021
Tudi post gre v korak s časom

Koliko inovativnosti pokažemo, tudi zaradi sprememb, ki so del nas, pri postnih izzivih in odpovedih? Odgovoril je Slavko Rebec. 

Tudi post gre v korak s časom

Koliko inovativnosti pokažemo, tudi zaradi sprememb, ki so del nas, pri postnih izzivih in odpovedih? Odgovoril je Slavko Rebec. 

duhovnostdružbaodnosi

Ni meje za dobre ideje

Tudi post gre v korak s časom

Koliko inovativnosti pokažemo, tudi zaradi sprememb, ki so del nas, pri postnih izzivih in odpovedih? Odgovoril je Slavko Rebec. 

VEČ ...|25. 2. 2021
Tudi post gre v korak s časom

Koliko inovativnosti pokažemo, tudi zaradi sprememb, ki so del nas, pri postnih izzivih in odpovedih? Odgovoril je Slavko Rebec. 

Nataša LičenSilvestra Sadar

duhovnostdružbaodnosi

Informativni prispevki

VEČ ...|24. 2. 2021
Hidroelektrarne na Savi

Raba električne energije se povečuje, treba je iskati nove vire. Če so domači in iz obnovljjivih virov, toliko bolje. Pravi mag. Jure Šimic, vodja projekta hidroelektrarne na srednji Savi, direktor podjetja HSE Invest d.o.o..    

Hidroelektrarne na Savi

Raba električne energije se povečuje, treba je iskati nove vire. Če so domači in iz obnovljjivih virov, toliko bolje. Pravi mag. Jure Šimic, vodja projekta hidroelektrarne na srednji Savi, direktor podjetja HSE Invest d.o.o..    

družbaizobraževanjeinfosvetovanje

Informativni prispevki

Hidroelektrarne na Savi

Raba električne energije se povečuje, treba je iskati nove vire. Če so domači in iz obnovljjivih virov, toliko bolje. Pravi mag. Jure Šimic, vodja projekta hidroelektrarne na srednji Savi, direktor podjetja HSE Invest d.o.o..    

VEČ ...|24. 2. 2021
Hidroelektrarne na Savi

Raba električne energije se povečuje, treba je iskati nove vire. Če so domači in iz obnovljjivih virov, toliko bolje. Pravi mag. Jure Šimic, vodja projekta hidroelektrarne na srednji Savi, direktor podjetja HSE Invest d.o.o..    

Lidija ZupaničNataša Ličen

družbaizobraževanjeinfosvetovanje

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|23. 2. 2021
Obutvena dediščina

Zakaj rečemo, da smo dali nekoga na čevelj ali da nekdo živi na veliki nogi? Odgovore pozna etnolog dr. Bojan Knific, avtor knjige Obutvena dediščina. 

Obutvena dediščina

Zakaj rečemo, da smo dali nekoga na čevelj ali da nekdo živi na veliki nogi? Odgovore pozna etnolog dr. Bojan Knific, avtor knjige Obutvena dediščina. 

rokodelstvozgodovinapreteklostkulturadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Obutvena dediščina

Zakaj rečemo, da smo dali nekoga na čevelj ali da nekdo živi na veliki nogi? Odgovore pozna etnolog dr. Bojan Knific, avtor knjige Obutvena dediščina. 

VEČ ...|23. 2. 2021
Obutvena dediščina

Zakaj rečemo, da smo dali nekoga na čevelj ali da nekdo živi na veliki nogi? Odgovore pozna etnolog dr. Bojan Knific, avtor knjige Obutvena dediščina. 

Nataša Ličen

rokodelstvozgodovinapreteklostkulturadediščinaizročilo

Naš pogled

VEČ ...|23. 2. 2021
Naučena nemoč

Naš pogled

Naučena nemoč
VEČ ...|23. 2. 2021

Mladoskop

VEČ ...|19. 2. 2021
Post, iskanje Boga in dobrega v ljudeh

Liza Primc in Nikolaj Horvat, študenta Teološke fakultete v Ljubljani, sta razmišljala o iskanju in bližini Boga, povezovanju religij, tudi o postu in pasteh pretiranega pitja alkohola. 

Post, iskanje Boga in dobrega v ljudeh

Liza Primc in Nikolaj Horvat, študenta Teološke fakultete v Ljubljani, sta razmišljala o iskanju in bližini Boga, povezovanju religij, tudi o postu in pasteh pretiranega pitja alkohola. 

mladidružbapogovorodnosiduhovnostizobraževanje

Mladoskop

Post, iskanje Boga in dobrega v ljudeh

Liza Primc in Nikolaj Horvat, študenta Teološke fakultete v Ljubljani, sta razmišljala o iskanju in bližini Boga, povezovanju religij, tudi o postu in pasteh pretiranega pitja alkohola. 

VEČ ...|19. 2. 2021
Post, iskanje Boga in dobrega v ljudeh

Liza Primc in Nikolaj Horvat, študenta Teološke fakultete v Ljubljani, sta razmišljala o iskanju in bližini Boga, povezovanju religij, tudi o postu in pasteh pretiranega pitja alkohola. 

Nataša Ličen

mladidružbapogovorodnosiduhovnostizobraževanje

Via positiva

VEČ ...|18. 2. 2021
EU nagradila požrtvovalno delo članov in ostalih sodelavcev Društva psihologov Slovenije v času epidemije

Slovensko društvo psihologov je prejelo nagrado za izreden prispevek k boju proti pandemiji COVID-19 in njenim katastrofalnim posledicam. Nagrado je podelil EESO, Evropski ekonomsko-socialni odbor, svetovalni organ, ki zastopa evropsko civilno družbo na ravni EU, za aktivnosti pod okriljem Operativne skupine za izvajanje psihološke pomoči v razmerah epidemije, ki jo koordinira NIJZ. Ena bolj izpostavljenih aktivnostih je telefon za psihološko podporo ob epidemiji covida-19 (080 5100), s katerim skupaj z NIJZ in drugimi organizacijami, prebivalcem nudijo razbremenilne pogovore ob stiskah zaradi epidemije. 

EU nagradila požrtvovalno delo članov in ostalih sodelavcev Društva psihologov Slovenije v času epidemije

Slovensko društvo psihologov je prejelo nagrado za izreden prispevek k boju proti pandemiji COVID-19 in njenim katastrofalnim posledicam. Nagrado je podelil EESO, Evropski ekonomsko-socialni odbor, svetovalni organ, ki zastopa evropsko civilno družbo na ravni EU, za aktivnosti pod okriljem Operativne skupine za izvajanje psihološke pomoči v razmerah epidemije, ki jo koordinira NIJZ. Ena bolj izpostavljenih aktivnostih je telefon za psihološko podporo ob epidemiji covida-19 (080 5100), s katerim skupaj z NIJZ in drugimi organizacijami, prebivalcem nudijo razbremenilne pogovore ob stiskah zaradi epidemije. 

družbaizobraževanjekoronavirusodnosipogovorsvetovanje

Via positiva

EU nagradila požrtvovalno delo članov in ostalih sodelavcev Društva psihologov Slovenije v času epidemije

Slovensko društvo psihologov je prejelo nagrado za izreden prispevek k boju proti pandemiji COVID-19 in njenim katastrofalnim posledicam. Nagrado je podelil EESO, Evropski ekonomsko-socialni odbor, svetovalni organ, ki zastopa evropsko civilno družbo na ravni EU, za aktivnosti pod okriljem Operativne skupine za izvajanje psihološke pomoči v razmerah epidemije, ki jo koordinira NIJZ. Ena bolj izpostavljenih aktivnostih je telefon za psihološko podporo ob epidemiji covida-19 (080 5100), s katerim skupaj z NIJZ in drugimi organizacijami, prebivalcem nudijo razbremenilne pogovore ob stiskah zaradi epidemije. 

VEČ ...|18. 2. 2021
EU nagradila požrtvovalno delo članov in ostalih sodelavcev Društva psihologov Slovenije v času epidemije

Slovensko društvo psihologov je prejelo nagrado za izreden prispevek k boju proti pandemiji COVID-19 in njenim katastrofalnim posledicam. Nagrado je podelil EESO, Evropski ekonomsko-socialni odbor, svetovalni organ, ki zastopa evropsko civilno družbo na ravni EU, za aktivnosti pod okriljem Operativne skupine za izvajanje psihološke pomoči v razmerah epidemije, ki jo koordinira NIJZ. Ena bolj izpostavljenih aktivnostih je telefon za psihološko podporo ob epidemiji covida-19 (080 5100), s katerim skupaj z NIJZ in drugimi organizacijami, prebivalcem nudijo razbremenilne pogovore ob stiskah zaradi epidemije. 

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekoronavirusodnosipogovorsvetovanje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|18. 2. 2021
Cepivo kot razpršilo

S prof. dr. Romanom Jeralo smo se pogovarjali o cepivu v obliki razpršila. Kako daleč smo v razvoju tovrstne tehnologije? 

Cepivo kot razpršilo

S prof. dr. Romanom Jeralo smo se pogovarjali o cepivu v obliki razpršila. Kako daleč smo v razvoju tovrstne tehnologije? 

družbazdravstvopogovorizobraževanjekoronavirus

Ni meje za dobre ideje

Cepivo kot razpršilo

S prof. dr. Romanom Jeralo smo se pogovarjali o cepivu v obliki razpršila. Kako daleč smo v razvoju tovrstne tehnologije? 

VEČ ...|18. 2. 2021
Cepivo kot razpršilo

S prof. dr. Romanom Jeralo smo se pogovarjali o cepivu v obliki razpršila. Kako daleč smo v razvoju tovrstne tehnologije? 

Nataša Ličen

družbazdravstvopogovorizobraževanjekoronavirus

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|16. 2. 2021
Rokodelci

V času epidemije se je spet pokazalo, koliko koristi prinaša znanje ročnih del. Rokodelci moravške doline redno izvajajo delavnice …

Rokodelci

V času epidemije se je spet pokazalo, koliko koristi prinaša znanje ročnih del. Rokodelci moravške doline redno izvajajo delavnice …

družbaizobraževanje

Zakladi naše dediščine

Rokodelci

V času epidemije se je spet pokazalo, koliko koristi prinaša znanje ročnih del. Rokodelci moravške doline redno izvajajo delavnice …

VEČ ...|16. 2. 2021
Rokodelci

V času epidemije se je spet pokazalo, koliko koristi prinaša znanje ročnih del. Rokodelci moravške doline redno izvajajo delavnice …

Nataša Ličen

družbaizobraževanje

Za življenje

VEČ ...|13. 2. 2021
Strah pred nesprejetostjo

Pustni čas nas lahko opomni tudi na iskrenost in enkratnost slehernega. V pogovoru z Alenko Rebulasmo govorili o negovanju pristnosti v sebi. Komu vse se pokorimo, kdaj izgubljamo svojo edinstvenost in kako se življenje pod maskami na dolgi rok nikoli ne obrestuje. 

Strah pred nesprejetostjo

Pustni čas nas lahko opomni tudi na iskrenost in enkratnost slehernega. V pogovoru z Alenko Rebulasmo govorili o negovanju pristnosti v sebi. Komu vse se pokorimo, kdaj izgubljamo svojo edinstvenost in kako se življenje pod maskami na dolgi rok nikoli ne obrestuje. 

družbakulturaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Za življenje

Strah pred nesprejetostjo

Pustni čas nas lahko opomni tudi na iskrenost in enkratnost slehernega. V pogovoru z Alenko Rebulasmo govorili o negovanju pristnosti v sebi. Komu vse se pokorimo, kdaj izgubljamo svojo edinstvenost in kako se življenje pod maskami na dolgi rok nikoli ne obrestuje. 

VEČ ...|13. 2. 2021
Strah pred nesprejetostjo

Pustni čas nas lahko opomni tudi na iskrenost in enkratnost slehernega. V pogovoru z Alenko Rebulasmo govorili o negovanju pristnosti v sebi. Komu vse se pokorimo, kdaj izgubljamo svojo edinstvenost in kako se življenje pod maskami na dolgi rok nikoli ne obrestuje. 

Nataša Ličen

družbakulturaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Via positiva

VEČ ...|11. 2. 2021
Energijska preobrazba je nujna

Stanislav Rožman je prejel priznanje Združenja Manager za življenjsko delo. Dolgoletni predsednik uprave Nuklearne elektrarne Krško, ki je s svojo ekipo v več kot tridesetletnem vodenju posodobil in podaljšal življenjsko moč elektrarne za dve desetletji. Verjame v prihodnost tega vira energije. Sprejemljivost v okolju, skrb zanj ter varnost so zanj prioritete.  

Energijska preobrazba je nujna

Stanislav Rožman je prejel priznanje Združenja Manager za življenjsko delo. Dolgoletni predsednik uprave Nuklearne elektrarne Krško, ki je s svojo ekipo v več kot tridesetletnem vodenju posodobil in podaljšal življenjsko moč elektrarne za dve desetletji. Verjame v prihodnost tega vira energije. Sprejemljivost v okolju, skrb zanj ter varnost so zanj prioritete.  

pogovordružbaizobraževanjegospodarstvoenergija

Via positiva

Energijska preobrazba je nujna

Stanislav Rožman je prejel priznanje Združenja Manager za življenjsko delo. Dolgoletni predsednik uprave Nuklearne elektrarne Krško, ki je s svojo ekipo v več kot tridesetletnem vodenju posodobil in podaljšal življenjsko moč elektrarne za dve desetletji. Verjame v prihodnost tega vira energije. Sprejemljivost v okolju, skrb zanj ter varnost so zanj prioritete.  

VEČ ...|11. 2. 2021
Energijska preobrazba je nujna

Stanislav Rožman je prejel priznanje Združenja Manager za življenjsko delo. Dolgoletni predsednik uprave Nuklearne elektrarne Krško, ki je s svojo ekipo v več kot tridesetletnem vodenju posodobil in podaljšal življenjsko moč elektrarne za dve desetletji. Verjame v prihodnost tega vira energije. Sprejemljivost v okolju, skrb zanj ter varnost so zanj prioritete.  

Nataša Ličen

pogovordružbaizobraževanjegospodarstvoenergija

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|11. 2. 2021
Ples v zahvalo

V času epidemije zaradi bolezni covid-19 so profesorji Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu nad Ljubljano, kot darilo in v zahvalo dijakom za potrpežljivost in konstruktivno sodelovanje, posneli plesni video na pesem Čuden čas. Vsak je izbral svojo koreografijo in morebitne soplesalce ter prostor, nastal je simpatičen in dobrovoljen video posnetek, ki vliva vero v življenje.   

Ples v zahvalo

V času epidemije zaradi bolezni covid-19 so profesorji Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu nad Ljubljano, kot darilo in v zahvalo dijakom za potrpežljivost in konstruktivno sodelovanje, posneli plesni video na pesem Čuden čas. Vsak je izbral svojo koreografijo in morebitne soplesalce ter prostor, nastal je simpatičen in dobrovoljen video posnetek, ki vliva vero v življenje.   

družbaizobraževanjemladiodnosi

Ni meje za dobre ideje

Ples v zahvalo

V času epidemije zaradi bolezni covid-19 so profesorji Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu nad Ljubljano, kot darilo in v zahvalo dijakom za potrpežljivost in konstruktivno sodelovanje, posneli plesni video na pesem Čuden čas. Vsak je izbral svojo koreografijo in morebitne soplesalce ter prostor, nastal je simpatičen in dobrovoljen video posnetek, ki vliva vero v življenje.   

VEČ ...|11. 2. 2021
Ples v zahvalo

V času epidemije zaradi bolezni covid-19 so profesorji Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu nad Ljubljano, kot darilo in v zahvalo dijakom za potrpežljivost in konstruktivno sodelovanje, posneli plesni video na pesem Čuden čas. Vsak je izbral svojo koreografijo in morebitne soplesalce ter prostor, nastal je simpatičen in dobrovoljen video posnetek, ki vliva vero v življenje.   

Nataša Ličen

družbaizobraževanjemladiodnosi

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|9. 2. 2021
Fran Saleški Finžgar

9. februarja leta 1871 se je rodil pisatelj, dramatik, prevajalec in duhovnik Fran Saleški Finžgar. Spomin nanj je osvetlil dr. Janez Bogataj, njegov sorodnik. Kjerkoli je Finžgar služboval, je pomagal ljudem tudi pri gospodarskih zadevah in postal duša kulturnega življenja. 

Fran Saleški Finžgar

9. februarja leta 1871 se je rodil pisatelj, dramatik, prevajalec in duhovnik Fran Saleški Finžgar. Spomin nanj je osvetlil dr. Janez Bogataj, njegov sorodnik. Kjerkoli je Finžgar služboval, je pomagal ljudem tudi pri gospodarskih zadevah in postal duša kulturnega življenja. 

zgodovinadediščinakulturaliteraturaduhovnost

Zakladi naše dediščine

Fran Saleški Finžgar

9. februarja leta 1871 se je rodil pisatelj, dramatik, prevajalec in duhovnik Fran Saleški Finžgar. Spomin nanj je osvetlil dr. Janez Bogataj, njegov sorodnik. Kjerkoli je Finžgar služboval, je pomagal ljudem tudi pri gospodarskih zadevah in postal duša kulturnega življenja. 

VEČ ...|9. 2. 2021
Fran Saleški Finžgar

9. februarja leta 1871 se je rodil pisatelj, dramatik, prevajalec in duhovnik Fran Saleški Finžgar. Spomin nanj je osvetlil dr. Janez Bogataj, njegov sorodnik. Kjerkoli je Finžgar služboval, je pomagal ljudem tudi pri gospodarskih zadevah in postal duša kulturnega življenja. 

Nataša Ličen

zgodovinadediščinakulturaliteraturaduhovnost

Mladoskop

VEČ ...|5. 2. 2021
Posebnosti-prednosti katoliških šol

Pred Informativnimi dnevi 2021 smo poklicali ravnatelje katoliških gimnazij, Vladimirja Anžlja iz Škofijske gimnazije Vipava, dr. Sama Repoluska iz Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška Maribor, Petra Polca iz Gimnazije Želimlje, ter v studiu gostili Marka Weilgunya, koordinatorja dejavnosti v Zavodu sv. Stanislava. 

Posebnosti-prednosti katoliških šol

Pred Informativnimi dnevi 2021 smo poklicali ravnatelje katoliških gimnazij, Vladimirja Anžlja iz Škofijske gimnazije Vipava, dr. Sama Repoluska iz Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška Maribor, Petra Polca iz Gimnazije Želimlje, ter v studiu gostili Marka Weilgunya, koordinatorja dejavnosti v Zavodu sv. Stanislava. 

družbasvetovanjeizobraževanjemladipogovor

Mladoskop

Posebnosti-prednosti katoliških šol

Pred Informativnimi dnevi 2021 smo poklicali ravnatelje katoliških gimnazij, Vladimirja Anžlja iz Škofijske gimnazije Vipava, dr. Sama Repoluska iz Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška Maribor, Petra Polca iz Gimnazije Želimlje, ter v studiu gostili Marka Weilgunya, koordinatorja dejavnosti v Zavodu sv. Stanislava. 

VEČ ...|5. 2. 2021
Posebnosti-prednosti katoliških šol

Pred Informativnimi dnevi 2021 smo poklicali ravnatelje katoliških gimnazij, Vladimirja Anžlja iz Škofijske gimnazije Vipava, dr. Sama Repoluska iz Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška Maribor, Petra Polca iz Gimnazije Želimlje, ter v studiu gostili Marka Weilgunya, koordinatorja dejavnosti v Zavodu sv. Stanislava. 

Nataša Ličen

družbasvetovanjeizobraževanjemladipogovor

Via positiva

VEČ ...|4. 2. 2021
Plan B

Boštjana Videmška, novinarja, publicista, raziskovalca, verjetno ni treba posebej predstavljati. Dolgoletni poročevalec iz vojnih-kriznih žarišč se je ob skorajšnji izgubi zaupanja v človečnost preusmeril v okoljsko problematiko. Njegova knjiga z naslovom Plan B je knjiga leta 2020, v njej je opisanih nekaj inovativnih primerov iz različnih delov sveta uspešnega pridobivanja tako imenovane zelene eneregije. 

Plan B

Boštjana Videmška, novinarja, publicista, raziskovalca, verjetno ni treba posebej predstavljati. Dolgoletni poročevalec iz vojnih-kriznih žarišč se je ob skorajšnji izgubi zaupanja v človečnost preusmeril v okoljsko problematiko. Njegova knjiga z naslovom Plan B je knjiga leta 2020, v njej je opisanih nekaj inovativnih primerov iz različnih delov sveta uspešnega pridobivanja tako imenovane zelene eneregije. 

družbanaravaizobraževanjepogovorekologija

Via positiva

Plan B

Boštjana Videmška, novinarja, publicista, raziskovalca, verjetno ni treba posebej predstavljati. Dolgoletni poročevalec iz vojnih-kriznih žarišč se je ob skorajšnji izgubi zaupanja v človečnost preusmeril v okoljsko problematiko. Njegova knjiga z naslovom Plan B je knjiga leta 2020, v njej je opisanih nekaj inovativnih primerov iz različnih delov sveta uspešnega pridobivanja tako imenovane zelene eneregije. 

VEČ ...|4. 2. 2021
Plan B

Boštjana Videmška, novinarja, publicista, raziskovalca, verjetno ni treba posebej predstavljati. Dolgoletni poročevalec iz vojnih-kriznih žarišč se je ob skorajšnji izgubi zaupanja v človečnost preusmeril v okoljsko problematiko. Njegova knjiga z naslovom Plan B je knjiga leta 2020, v njej je opisanih nekaj inovativnih primerov iz različnih delov sveta uspešnega pridobivanja tako imenovane zelene eneregije. 

Nataša Ličen

družbanaravaizobraževanjepogovorekologija

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|4. 2. 2021
Ideje primorskih dijakov

Marjana Simčič Humar s Primorskega tehnološkega parka je opisala letošnjo delavnico novih idej tamkajšnjih dijakov v sklopu že tradicionalnega tekmovanja Popri. 

Ideje primorskih dijakov

Marjana Simčič Humar s Primorskega tehnološkega parka je opisala letošnjo delavnico novih idej tamkajšnjih dijakov v sklopu že tradicionalnega tekmovanja Popri. 

inovativnostdružbapodjetništvomladiizobraževanje

Ni meje za dobre ideje

Ideje primorskih dijakov

Marjana Simčič Humar s Primorskega tehnološkega parka je opisala letošnjo delavnico novih idej tamkajšnjih dijakov v sklopu že tradicionalnega tekmovanja Popri. 

VEČ ...|4. 2. 2021
Ideje primorskih dijakov

Marjana Simčič Humar s Primorskega tehnološkega parka je opisala letošnjo delavnico novih idej tamkajšnjih dijakov v sklopu že tradicionalnega tekmovanja Popri. 

Nataša Ličen

inovativnostdružbapodjetništvomladiizobraževanje

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|2. 2. 2021
Medene sveče, ki jih izdelujejo v Rokodelskem centru Moravče

Člani Društva rokodelcev Moravške doline so pravi dokaz, da smo ljudje po duši rokodelci ter da so osnovno in najboljše orodje naše roke. V letu 1996 je bila organizirana prva delavnica. Od takrat se je obisk delavnic povečeval. Prihajajo iz ožjega ter širšega okoliša Moravč, vse do Radovljice in Radeč. Danes so prostori za delavnice že premajhni za vse, ki bi želeli priti k njim. Z dobrimi idejami vedno izboljšujejo svoje izdelke. Pogovarjali smo se z Branko Bizjan. 

Medene sveče, ki jih izdelujejo v Rokodelskem centru Moravče

Člani Društva rokodelcev Moravške doline so pravi dokaz, da smo ljudje po duši rokodelci ter da so osnovno in najboljše orodje naše roke. V letu 1996 je bila organizirana prva delavnica. Od takrat se je obisk delavnic povečeval. Prihajajo iz ožjega ter širšega okoliša Moravč, vse do Radovljice in Radeč. Danes so prostori za delavnice že premajhni za vse, ki bi želeli priti k njim. Z dobrimi idejami vedno izboljšujejo svoje izdelke. Pogovarjali smo se z Branko Bizjan. 

rokodelstvozgodovinapreteklostkulturadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Medene sveče, ki jih izdelujejo v Rokodelskem centru Moravče

Člani Društva rokodelcev Moravške doline so pravi dokaz, da smo ljudje po duši rokodelci ter da so osnovno in najboljše orodje naše roke. V letu 1996 je bila organizirana prva delavnica. Od takrat se je obisk delavnic povečeval. Prihajajo iz ožjega ter širšega okoliša Moravč, vse do Radovljice in Radeč. Danes so prostori za delavnice že premajhni za vse, ki bi želeli priti k njim. Z dobrimi idejami vedno izboljšujejo svoje izdelke. Pogovarjali smo se z Branko Bizjan. 

VEČ ...|2. 2. 2021
Medene sveče, ki jih izdelujejo v Rokodelskem centru Moravče

Člani Društva rokodelcev Moravške doline so pravi dokaz, da smo ljudje po duši rokodelci ter da so osnovno in najboljše orodje naše roke. V letu 1996 je bila organizirana prva delavnica. Od takrat se je obisk delavnic povečeval. Prihajajo iz ožjega ter širšega okoliša Moravč, vse do Radovljice in Radeč. Danes so prostori za delavnice že premajhni za vse, ki bi želeli priti k njim. Z dobrimi idejami vedno izboljšujejo svoje izdelke. Pogovarjali smo se z Branko Bizjan. 

Nataša Ličen

rokodelstvozgodovinapreteklostkulturadediščinaizročilo

Za življenje

VEČ ...|30. 1. 2021
Zunanje potrditve niso pot do notranjega zadovoljstva

Dr. Aleksander Zadel, priznani in priljubljeni klinični psiholog, je v pogovoru osvetlil predvsem mentalne posledice, ki se kažejo v odzivu ljudi na trenutne razmere v skoraj enoletnem obdobju epidemije. Rdeča nit razmišljanja so zunanje potrditve, po katerih smo v preteklosti pretirano hlepeli, in ne dajejo, to se zdaj že jasno kaže, notranje vrednosti. Dobre ocene, dober izgled, dobro materialno stanje in podobno, posamezniku ne nudi pravega zadovoljstva. Kaj pa? 

Zunanje potrditve niso pot do notranjega zadovoljstva

Dr. Aleksander Zadel, priznani in priljubljeni klinični psiholog, je v pogovoru osvetlil predvsem mentalne posledice, ki se kažejo v odzivu ljudi na trenutne razmere v skoraj enoletnem obdobju epidemije. Rdeča nit razmišljanja so zunanje potrditve, po katerih smo v preteklosti pretirano hlepeli, in ne dajejo, to se zdaj že jasno kaže, notranje vrednosti. Dobre ocene, dober izgled, dobro materialno stanje in podobno, posamezniku ne nudi pravega zadovoljstva. Kaj pa? 

družbaodnosiotrocipogovorsvetovanjevzgojamladi

Za življenje

Zunanje potrditve niso pot do notranjega zadovoljstva

Dr. Aleksander Zadel, priznani in priljubljeni klinični psiholog, je v pogovoru osvetlil predvsem mentalne posledice, ki se kažejo v odzivu ljudi na trenutne razmere v skoraj enoletnem obdobju epidemije. Rdeča nit razmišljanja so zunanje potrditve, po katerih smo v preteklosti pretirano hlepeli, in ne dajejo, to se zdaj že jasno kaže, notranje vrednosti. Dobre ocene, dober izgled, dobro materialno stanje in podobno, posamezniku ne nudi pravega zadovoljstva. Kaj pa? 

VEČ ...|30. 1. 2021
Zunanje potrditve niso pot do notranjega zadovoljstva

Dr. Aleksander Zadel, priznani in priljubljeni klinični psiholog, je v pogovoru osvetlil predvsem mentalne posledice, ki se kažejo v odzivu ljudi na trenutne razmere v skoraj enoletnem obdobju epidemije. Rdeča nit razmišljanja so zunanje potrditve, po katerih smo v preteklosti pretirano hlepeli, in ne dajejo, to se zdaj že jasno kaže, notranje vrednosti. Dobre ocene, dober izgled, dobro materialno stanje in podobno, posamezniku ne nudi pravega zadovoljstva. Kaj pa? 

Nataša Ličen

družbaodnosiotrocipogovorsvetovanjevzgojamladi

Svetovalnica

VEČ ...|29. 1. 2021
Z mladimi se pogovarjajmo kot z odraslim

Pravijo, da bomo izgubili generacijo mladih zaradi že predolgo trajajočega šolanja na daljavo in zaradi pomanjkanja bližnjih stikov s sovrstniki. O tem smo govorili z Domnom Strmšnikom, zakonskim in družinskim terapevtom, ki opogumlja, obenem pa spodbuja, kako v odnos z mladimi. 

Z mladimi se pogovarjajmo kot z odraslim

Pravijo, da bomo izgubili generacijo mladih zaradi že predolgo trajajočega šolanja na daljavo in zaradi pomanjkanja bližnjih stikov s sovrstniki. O tem smo govorili z Domnom Strmšnikom, zakonskim in družinskim terapevtom, ki opogumlja, obenem pa spodbuja, kako v odnos z mladimi. 

družbaizobraževanjemladiodnosiotrocipogovorsvetovanjevzgoja

Svetovalnica

Z mladimi se pogovarjajmo kot z odraslim

Pravijo, da bomo izgubili generacijo mladih zaradi že predolgo trajajočega šolanja na daljavo in zaradi pomanjkanja bližnjih stikov s sovrstniki. O tem smo govorili z Domnom Strmšnikom, zakonskim in družinskim terapevtom, ki opogumlja, obenem pa spodbuja, kako v odnos z mladimi. 

VEČ ...|29. 1. 2021
Z mladimi se pogovarjajmo kot z odraslim

Pravijo, da bomo izgubili generacijo mladih zaradi že predolgo trajajočega šolanja na daljavo in zaradi pomanjkanja bližnjih stikov s sovrstniki. O tem smo govorili z Domnom Strmšnikom, zakonskim in družinskim terapevtom, ki opogumlja, obenem pa spodbuja, kako v odnos z mladimi. 

Nataša Ličen

družbaizobraževanjemladiodnosiotrocipogovorsvetovanjevzgoja

Via positiva

VEČ ...|28. 1. 2021
Dinamika razpoloženj je pričakovana

Mnogi se v razmeroma dolgem enoletnem obdobju epidemije soočajo z vse pogostejšim nihanjem razpoloženja. Pride dan, ko so optimistični, že v naslednjem potrti. To je pričakovano in realnost mnogih, pravi dr. Blanka Tacer, psihologinja, ki je razmišljala in iskala možne poti oprijemljivega ter motivacijo, ki bi nas obdržala na površju optimizma. 

Dinamika razpoloženj je pričakovana

Mnogi se v razmeroma dolgem enoletnem obdobju epidemije soočajo z vse pogostejšim nihanjem razpoloženja. Pride dan, ko so optimistični, že v naslednjem potrti. To je pričakovano in realnost mnogih, pravi dr. Blanka Tacer, psihologinja, ki je razmišljala in iskala možne poti oprijemljivega ter motivacijo, ki bi nas obdržala na površju optimizma. 

družbavzgojasvetovanjepogovorodnosipsihologijakoronavirus

Via positiva

Dinamika razpoloženj je pričakovana

Mnogi se v razmeroma dolgem enoletnem obdobju epidemije soočajo z vse pogostejšim nihanjem razpoloženja. Pride dan, ko so optimistični, že v naslednjem potrti. To je pričakovano in realnost mnogih, pravi dr. Blanka Tacer, psihologinja, ki je razmišljala in iskala možne poti oprijemljivega ter motivacijo, ki bi nas obdržala na površju optimizma. 

VEČ ...|28. 1. 2021
Dinamika razpoloženj je pričakovana

Mnogi se v razmeroma dolgem enoletnem obdobju epidemije soočajo z vse pogostejšim nihanjem razpoloženja. Pride dan, ko so optimistični, že v naslednjem potrti. To je pričakovano in realnost mnogih, pravi dr. Blanka Tacer, psihologinja, ki je razmišljala in iskala možne poti oprijemljivega ter motivacijo, ki bi nas obdržala na površju optimizma. 

Nataša Ličen

družbavzgojasvetovanjepogovorodnosipsihologijakoronavirus

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|28. 1. 2021
Vivovci presenetili zaposlene v porodnišnici

V hvaležnosti, da so našli produkt, ki jih je ohranil, so pri podjetju Vivo catering med prazniki s škatlami kulinaričnih dobrot presenetili zaposlene v ljubljanski porodnišnici. O tem z Jernejo Kamnikar, direktorico. 

Vivovci presenetili zaposlene v porodnišnici

V hvaležnosti, da so našli produkt, ki jih je ohranil, so pri podjetju Vivo catering med prazniki s škatlami kulinaričnih dobrot presenetili zaposlene v ljubljanski porodnišnici. O tem z Jernejo Kamnikar, direktorico. 

inovativnostkulinarikapodjetnostgospodarstvo

Ni meje za dobre ideje

Vivovci presenetili zaposlene v porodnišnici

V hvaležnosti, da so našli produkt, ki jih je ohranil, so pri podjetju Vivo catering med prazniki s škatlami kulinaričnih dobrot presenetili zaposlene v ljubljanski porodnišnici. O tem z Jernejo Kamnikar, direktorico. 

VEČ ...|28. 1. 2021
Vivovci presenetili zaposlene v porodnišnici

V hvaležnosti, da so našli produkt, ki jih je ohranil, so pri podjetju Vivo catering med prazniki s škatlami kulinaričnih dobrot presenetili zaposlene v ljubljanski porodnišnici. O tem z Jernejo Kamnikar, direktorico. 

Nataša Ličen

inovativnostkulinarikapodjetnostgospodarstvo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|26. 1. 2021
Matične knjige

Matične knjige mariborske nadškofije so brezplačno dosegljive na spletu. O vsebinah in pomembnosti podatkov z vidika dediščine smo govorili s prof. Igorjem Filipičem, višjim arhivistom. 

Matične knjige

Matične knjige mariborske nadškofije so brezplačno dosegljive na spletu. O vsebinah in pomembnosti podatkov z vidika dediščine smo govorili s prof. Igorjem Filipičem, višjim arhivistom. 

družbazgodovinarodoslovjearhivnarod

Zakladi naše dediščine

Matične knjige

Matične knjige mariborske nadškofije so brezplačno dosegljive na spletu. O vsebinah in pomembnosti podatkov z vidika dediščine smo govorili s prof. Igorjem Filipičem, višjim arhivistom. 

VEČ ...|26. 1. 2021
Matične knjige

Matične knjige mariborske nadškofije so brezplačno dosegljive na spletu. O vsebinah in pomembnosti podatkov z vidika dediščine smo govorili s prof. Igorjem Filipičem, višjim arhivistom. 

Nataša Ličen

družbazgodovinarodoslovjearhivnarod

Za sožitje

VEČ ...|26. 1. 2021
Odvisnost od odnosov

S prof. dr. Jožetom Ramovšem smo v prvi od cikla oddaj “Za sožitje” v letu 2021 najprej govorili o odvisnosti od odnosov. Kako loviti ravnovesje med samostojnostjo in odvisnostjo odnosov? Eno in drugo mora biti anakovredno za kakovostno in zdravo sobivanje. 

Odvisnost od odnosov

S prof. dr. Jožetom Ramovšem smo v prvi od cikla oddaj “Za sožitje” v letu 2021 najprej govorili o odvisnosti od odnosov. Kako loviti ravnovesje med samostojnostjo in odvisnostjo odnosov? Eno in drugo mora biti anakovredno za kakovostno in zdravo sobivanje. 

družbaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Za sožitje

Odvisnost od odnosov

S prof. dr. Jožetom Ramovšem smo v prvi od cikla oddaj “Za sožitje” v letu 2021 najprej govorili o odvisnosti od odnosov. Kako loviti ravnovesje med samostojnostjo in odvisnostjo odnosov? Eno in drugo mora biti anakovredno za kakovostno in zdravo sobivanje. 

VEČ ...|26. 1. 2021
Odvisnost od odnosov

S prof. dr. Jožetom Ramovšem smo v prvi od cikla oddaj “Za sožitje” v letu 2021 najprej govorili o odvisnosti od odnosov. Kako loviti ravnovesje med samostojnostjo in odvisnostjo odnosov? Eno in drugo mora biti anakovredno za kakovostno in zdravo sobivanje. 

Nataša Ličen

družbaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Svetovalnica

VEČ ...|22. 1. 2021
Izzivi in posledice pandemije med mladostniki

Dr. Katarina Kompan Erzar iz Študijsko raziskovalnega centra za družino je osvetlila različne perspektive šolanja na daljavo ter prekinitve socialnih stikov med mladimi. Med ključnimi preventivnimi ukrepi je odnos staršev, ki z več objemi in drobnimi pozornostmi utrjujejo vero mladih v življenje.

Izzivi in posledice pandemije med mladostniki

Dr. Katarina Kompan Erzar iz Študijsko raziskovalnega centra za družino je osvetlila različne perspektive šolanja na daljavo ter prekinitve socialnih stikov med mladimi. Med ključnimi preventivnimi ukrepi je odnos staršev, ki z več objemi in drobnimi pozornostmi utrjujejo vero mladih v življenje.

svetovanješolamladikoronavirusodnosiotroci

Svetovalnica

Izzivi in posledice pandemije med mladostniki

Dr. Katarina Kompan Erzar iz Študijsko raziskovalnega centra za družino je osvetlila različne perspektive šolanja na daljavo ter prekinitve socialnih stikov med mladimi. Med ključnimi preventivnimi ukrepi je odnos staršev, ki z več objemi in drobnimi pozornostmi utrjujejo vero mladih v življenje.

VEČ ...|22. 1. 2021
Izzivi in posledice pandemije med mladostniki

Dr. Katarina Kompan Erzar iz Študijsko raziskovalnega centra za družino je osvetlila različne perspektive šolanja na daljavo ter prekinitve socialnih stikov med mladimi. Med ključnimi preventivnimi ukrepi je odnos staršev, ki z več objemi in drobnimi pozornostmi utrjujejo vero mladih v življenje.

Nataša Ličen

svetovanješolamladikoronavirusodnosiotroci

Mladoskop

VEČ ...|22. 1. 2021
Naj inovacija 2020 Univerze v Ljubljani

Tjaša Jereb in Aljaž Martinčič sta člana širše skupine študentov Fakultete za elektrotehniko, ki je lani prejela Rektorjevo nagrado Univerze v Ljubljani za naj inovacijo, s področja večje varnosti na cestah, posebej ob vključitvi intervencijskega vozila v prometu.  

Naj inovacija 2020 Univerze v Ljubljani

Tjaša Jereb in Aljaž Martinčič sta člana širše skupine študentov Fakultete za elektrotehniko, ki je lani prejela Rektorjevo nagrado Univerze v Ljubljani za naj inovacijo, s področja večje varnosti na cestah, posebej ob vključitvi intervencijskega vozila v prometu.  

družbamladiizobraževanjeinovativnost

Mladoskop

Naj inovacija 2020 Univerze v Ljubljani

Tjaša Jereb in Aljaž Martinčič sta člana širše skupine študentov Fakultete za elektrotehniko, ki je lani prejela Rektorjevo nagrado Univerze v Ljubljani za naj inovacijo, s področja večje varnosti na cestah, posebej ob vključitvi intervencijskega vozila v prometu.  

VEČ ...|22. 1. 2021
Naj inovacija 2020 Univerze v Ljubljani

Tjaša Jereb in Aljaž Martinčič sta člana širše skupine študentov Fakultete za elektrotehniko, ki je lani prejela Rektorjevo nagrado Univerze v Ljubljani za naj inovacijo, s področja večje varnosti na cestah, posebej ob vključitvi intervencijskega vozila v prometu.  

Nataša Ličen

družbamladiizobraževanjeinovativnost

Via positiva

VEČ ...|21. 1. 2021
Razmislek o smislu

Vsakodnevno se sprašujemo o mnogočem. Kaj obleči, kaj jesti in podobno. Redkeje pa si vzamemo čas za razmislek o smislu? Zakaj smo tu, kam gremo? Je življenje kaj več kot to? Alfa prihaja zaradi posameznikove potrebe po več. O tem bodo govorili župnik v Slovenj Gradcu Simon Potnik, Matic Jeseničnik, Eva Miler Mojškerc in Albina Linasi, v oddaji “Via positiva”.

Razmislek o smislu

Vsakodnevno se sprašujemo o mnogočem. Kaj obleči, kaj jesti in podobno. Redkeje pa si vzamemo čas za razmislek o smislu? Zakaj smo tu, kam gremo? Je življenje kaj več kot to? Alfa prihaja zaradi posameznikove potrebe po več. O tem bodo govorili župnik v Slovenj Gradcu Simon Potnik, Matic Jeseničnik, Eva Miler Mojškerc in Albina Linasi, v oddaji “Via positiva”.

duhovnostsmisel

Via positiva

Razmislek o smislu

Vsakodnevno se sprašujemo o mnogočem. Kaj obleči, kaj jesti in podobno. Redkeje pa si vzamemo čas za razmislek o smislu? Zakaj smo tu, kam gremo? Je življenje kaj več kot to? Alfa prihaja zaradi posameznikove potrebe po več. O tem bodo govorili župnik v Slovenj Gradcu Simon Potnik, Matic Jeseničnik, Eva Miler Mojškerc in Albina Linasi, v oddaji “Via positiva”.

VEČ ...|21. 1. 2021
Razmislek o smislu

Vsakodnevno se sprašujemo o mnogočem. Kaj obleči, kaj jesti in podobno. Redkeje pa si vzamemo čas za razmislek o smislu? Zakaj smo tu, kam gremo? Je življenje kaj več kot to? Alfa prihaja zaradi posameznikove potrebe po več. O tem bodo govorili župnik v Slovenj Gradcu Simon Potnik, Matic Jeseničnik, Eva Miler Mojškerc in Albina Linasi, v oddaji “Via positiva”.

Nataša Ličen

duhovnostsmisel

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|21. 1. 2021
Box to go - škatla kulinaričnega doživetja

Zaradi virusa se je marsikaj spremenilo, med drugim so bila številna podjetja primorana k iskanju novega, tako so z zgodbo škatel za na pot: Box to go naredili novo zgodbo tudi pri podjetju Vivo catering. Z Jernejo Kamnikar, direktorico smo govorili o razvoju ideje. 

Box to go - škatla kulinaričnega doživetja

Zaradi virusa se je marsikaj spremenilo, med drugim so bila številna podjetja primorana k iskanju novega, tako so z zgodbo škatel za na pot: Box to go naredili novo zgodbo tudi pri podjetju Vivo catering. Z Jernejo Kamnikar, direktorico smo govorili o razvoju ideje. 

inovativnostkulinarikapodjetnostgospodarstvo

Ni meje za dobre ideje

Box to go - škatla kulinaričnega doživetja

Zaradi virusa se je marsikaj spremenilo, med drugim so bila številna podjetja primorana k iskanju novega, tako so z zgodbo škatel za na pot: Box to go naredili novo zgodbo tudi pri podjetju Vivo catering. Z Jernejo Kamnikar, direktorico smo govorili o razvoju ideje. 

VEČ ...|21. 1. 2021
Box to go - škatla kulinaričnega doživetja

Zaradi virusa se je marsikaj spremenilo, med drugim so bila številna podjetja primorana k iskanju novega, tako so z zgodbo škatel za na pot: Box to go naredili novo zgodbo tudi pri podjetju Vivo catering. Z Jernejo Kamnikar, direktorico smo govorili o razvoju ideje. 

Nataša Ličen

inovativnostkulinarikapodjetnostgospodarstvo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|19. 1. 2021
Linorezi in Marjan Peteh

Ljubiteljski slikar, samouk Marjan Peteh iz Ribnice, je na Radio Ognjišče poslal več linorezov z motivi ljubljanskih vedut iz knjige Ivana Stoparja. Presenečenje smo vrnili in ga poklicali v želji izvedeti več o njegovem ustvarjanju in ohranjanju likovne dediščine.  

Linorezi in Marjan Peteh

Ljubiteljski slikar, samouk Marjan Peteh iz Ribnice, je na Radio Ognjišče poslal več linorezov z motivi ljubljanskih vedut iz knjige Ivana Stoparja. Presenečenje smo vrnili in ga poklicali v želji izvedeti več o njegovem ustvarjanju in ohranjanju likovne dediščine.  

kulturapogovordediščinazgodovina

Zakladi naše dediščine

Linorezi in Marjan Peteh

Ljubiteljski slikar, samouk Marjan Peteh iz Ribnice, je na Radio Ognjišče poslal več linorezov z motivi ljubljanskih vedut iz knjige Ivana Stoparja. Presenečenje smo vrnili in ga poklicali v želji izvedeti več o njegovem ustvarjanju in ohranjanju likovne dediščine.  

VEČ ...|19. 1. 2021
Linorezi in Marjan Peteh

Ljubiteljski slikar, samouk Marjan Peteh iz Ribnice, je na Radio Ognjišče poslal več linorezov z motivi ljubljanskih vedut iz knjige Ivana Stoparja. Presenečenje smo vrnili in ga poklicali v želji izvedeti več o njegovem ustvarjanju in ohranjanju likovne dediščine.  

Nataša Ličen

kulturapogovordediščinazgodovina

Mladoskop

VEČ ...|15. 1. 2021
Šola na daljavo ima tudi pozitivno posledico - dviguje se vrednost šole med mladimi

Maja Kalin, predsednica Dijaške skupnosti Slovenije je govorila o viziji dela v organizaciji, o prizadevanjih, o tem, koliko je slišan glas mladih in tudi o njihovih predlogih kakovostnejšega šolanja, tudi na daljavo, ki odpira številne polemike.  

Šola na daljavo ima tudi pozitivno posledico - dviguje se vrednost šole med mladimi

Maja Kalin, predsednica Dijaške skupnosti Slovenije je govorila o viziji dela v organizaciji, o prizadevanjih, o tem, koliko je slišan glas mladih in tudi o njihovih predlogih kakovostnejšega šolanja, tudi na daljavo, ki odpira številne polemike.  

družbamladiizobraževanjeodnosipogovor

Mladoskop

Šola na daljavo ima tudi pozitivno posledico - dviguje se vrednost šole med mladimi

Maja Kalin, predsednica Dijaške skupnosti Slovenije je govorila o viziji dela v organizaciji, o prizadevanjih, o tem, koliko je slišan glas mladih in tudi o njihovih predlogih kakovostnejšega šolanja, tudi na daljavo, ki odpira številne polemike.  

VEČ ...|15. 1. 2021
Šola na daljavo ima tudi pozitivno posledico - dviguje se vrednost šole med mladimi

Maja Kalin, predsednica Dijaške skupnosti Slovenije je govorila o viziji dela v organizaciji, o prizadevanjih, o tem, koliko je slišan glas mladih in tudi o njihovih predlogih kakovostnejšega šolanja, tudi na daljavo, ki odpira številne polemike.  

Nataša Ličen

družbamladiizobraževanjeodnosipogovor

Via positiva

VEČ ...|14. 1. 2021
Bolj kot stvari razumemo, lažje nam je.

David Cigoj je v knjigo Razvoj zavesti strnil trenutno najnovejša in najkakovostnejša znanja ter razmišljanja priznanih strokovnjakov o stanju duha v sodobni družbi. Razvojna psihologija, sociologija, humanistika in družboslovje. Zakaj je pomembo, da smo (kjer smo lahko) gospodarji svojega življenja? 

Bolj kot stvari razumemo, lažje nam je.

David Cigoj je v knjigo Razvoj zavesti strnil trenutno najnovejša in najkakovostnejša znanja ter razmišljanja priznanih strokovnjakov o stanju duha v sodobni družbi. Razvojna psihologija, sociologija, humanistika in družboslovje. Zakaj je pomembo, da smo (kjer smo lahko) gospodarji svojega življenja? 

družbakulturaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Via positiva

Bolj kot stvari razumemo, lažje nam je.

David Cigoj je v knjigo Razvoj zavesti strnil trenutno najnovejša in najkakovostnejša znanja ter razmišljanja priznanih strokovnjakov o stanju duha v sodobni družbi. Razvojna psihologija, sociologija, humanistika in družboslovje. Zakaj je pomembo, da smo (kjer smo lahko) gospodarji svojega življenja? 

VEČ ...|14. 1. 2021
Bolj kot stvari razumemo, lažje nam je.

David Cigoj je v knjigo Razvoj zavesti strnil trenutno najnovejša in najkakovostnejša znanja ter razmišljanja priznanih strokovnjakov o stanju duha v sodobni družbi. Razvojna psihologija, sociologija, humanistika in družboslovje. Zakaj je pomembo, da smo (kjer smo lahko) gospodarji svojega življenja? 

Nataša Ličen

družbakulturaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|14. 1. 2021
Viva škatle z dobrotami

Z mag. Jernejo Kamnikar, ustanoviteljico in direktorico Viva cateringa, smo govorili o prilagoditvi njihove dejavnosti epidemiološkim razmeram, tako rekoč čez noč. Razvili so posebne škatle za na pot, ki nam prav tako omogočajo kulinarično doživetje. 

Viva škatle z dobrotami

Z mag. Jernejo Kamnikar, ustanoviteljico in direktorico Viva cateringa, smo govorili o prilagoditvi njihove dejavnosti epidemiološkim razmeram, tako rekoč čez noč. Razvili so posebne škatle za na pot, ki nam prav tako omogočajo kulinarično doživetje. 

pogovorpodjetništvoinovativnostkulinarika

Ni meje za dobre ideje

Viva škatle z dobrotami

Z mag. Jernejo Kamnikar, ustanoviteljico in direktorico Viva cateringa, smo govorili o prilagoditvi njihove dejavnosti epidemiološkim razmeram, tako rekoč čez noč. Razvili so posebne škatle za na pot, ki nam prav tako omogočajo kulinarično doživetje. 

VEČ ...|14. 1. 2021
Viva škatle z dobrotami

Z mag. Jernejo Kamnikar, ustanoviteljico in direktorico Viva cateringa, smo govorili o prilagoditvi njihove dejavnosti epidemiološkim razmeram, tako rekoč čez noč. Razvili so posebne škatle za na pot, ki nam prav tako omogočajo kulinarično doživetje. 

Nataša Ličen

pogovorpodjetništvoinovativnostkulinarika

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|12. 1. 2021
200 let od ljubljanskega kongresa

Pred dvesto leti, leta 1921, se je zgodil eden od najpomembnejših političnih dogodkov, ljubljanski kongres, ko so se na slovenskem ozemlju zbrale delegacije iz vse Evrope, o tem smo se pogovarjali z dr. Alešem Muserjem, sicer kemikom po strokovni izobrazbi, toda velikim, ljubiteljskim poznavalcem in raziskovalcem naše zgodovine.  

200 let od ljubljanskega kongresa

Pred dvesto leti, leta 1921, se je zgodil eden od najpomembnejših političnih dogodkov, ljubljanski kongres, ko so se na slovenskem ozemlju zbrale delegacije iz vse Evrope, o tem smo se pogovarjali z dr. Alešem Muserjem, sicer kemikom po strokovni izobrazbi, toda velikim, ljubiteljskim poznavalcem in raziskovalcem naše zgodovine.  

zgodovinadediščinakulturaodnosi

Zakladi naše dediščine

200 let od ljubljanskega kongresa
Pred dvesto leti, leta 1921, se je zgodil eden od najpomembnejših političnih dogodkov, ljubljanski kongres, ko so se na slovenskem ozemlju zbrale delegacije iz vse Evrope, o tem smo se pogovarjali z dr. Alešem Muserjem, sicer kemikom po strokovni izobrazbi, toda velikim, ljubiteljskim poznavalcem in raziskovalcem naše zgodovine.  
VEČ ...|12. 1. 2021
200 let od ljubljanskega kongresa
Pred dvesto leti, leta 1921, se je zgodil eden od najpomembnejših političnih dogodkov, ljubljanski kongres, ko so se na slovenskem ozemlju zbrale delegacije iz vse Evrope, o tem smo se pogovarjali z dr. Alešem Muserjem, sicer kemikom po strokovni izobrazbi, toda velikim, ljubiteljskim poznavalcem in raziskovalcem naše zgodovine.  

Nataša Ličen

zgodovinadediščinakulturaodnosi

Za življenje

VEČ ...|9. 1. 2021
Spoštovanje otroka se kaže v potrpežljivosti odraslih

Z Markom Juhantom, specialnim pedagom, smo izpostavili spoštovanje otrok s strani odraslih. Kaže se v potrpežljivosti. Zmoremo dati otrokom čas? Poseben poudarek smo v pogovoru namenili tudi vzgoji fantov ter kako ženske gradimo odnos z moškimi. 

Spoštovanje otroka se kaže v potrpežljivosti odraslih

Z Markom Juhantom, specialnim pedagom, smo izpostavili spoštovanje otrok s strani odraslih. Kaže se v potrpežljivosti. Zmoremo dati otrokom čas? Poseben poudarek smo v pogovoru namenili tudi vzgoji fantov ter kako ženske gradimo odnos z moškimi. 

družbavzgojapogovorodnosi

Za življenje

Spoštovanje otroka se kaže v potrpežljivosti odraslih

Z Markom Juhantom, specialnim pedagom, smo izpostavili spoštovanje otrok s strani odraslih. Kaže se v potrpežljivosti. Zmoremo dati otrokom čas? Poseben poudarek smo v pogovoru namenili tudi vzgoji fantov ter kako ženske gradimo odnos z moškimi. 

VEČ ...|9. 1. 2021
Spoštovanje otroka se kaže v potrpežljivosti odraslih

Z Markom Juhantom, specialnim pedagom, smo izpostavili spoštovanje otrok s strani odraslih. Kaže se v potrpežljivosti. Zmoremo dati otrokom čas? Poseben poudarek smo v pogovoru namenili tudi vzgoji fantov ter kako ženske gradimo odnos z moškimi. 

Nataša Ličen

družbavzgojapogovorodnosi

Svetovalnica

VEČ ...|8. 1. 2021
Rogljiček je slaba izbira zajtrka

Življenjski cikli in obdobja, tudi praznična in postna, imajo svoj smisel, med najpogostejšimi novoletnimi zaobljubami pa je izgubiti kakšen odvečni kilogram. V studiu smo gostili strokovnjakinjo za zdravo prehrano in hujšanje, certificirano nutricistko, Mojco Cepuš. 

Rogljiček je slaba izbira zajtrka

Življenjski cikli in obdobja, tudi praznična in postna, imajo svoj smisel, med najpogostejšimi novoletnimi zaobljubami pa je izgubiti kakšen odvečni kilogram. V studiu smo gostili strokovnjakinjo za zdravo prehrano in hujšanje, certificirano nutricistko, Mojco Cepuš. 

svetovanjehranazdravje

Svetovalnica

Rogljiček je slaba izbira zajtrka

Življenjski cikli in obdobja, tudi praznična in postna, imajo svoj smisel, med najpogostejšimi novoletnimi zaobljubami pa je izgubiti kakšen odvečni kilogram. V studiu smo gostili strokovnjakinjo za zdravo prehrano in hujšanje, certificirano nutricistko, Mojco Cepuš. 

VEČ ...|8. 1. 2021
Rogljiček je slaba izbira zajtrka

Življenjski cikli in obdobja, tudi praznična in postna, imajo svoj smisel, med najpogostejšimi novoletnimi zaobljubami pa je izgubiti kakšen odvečni kilogram. V studiu smo gostili strokovnjakinjo za zdravo prehrano in hujšanje, certificirano nutricistko, Mojco Cepuš. 

Nataša Ličen

svetovanjehranazdravje

Mladoskop

VEČ ...|8. 1. 2021
Obletnica ustanovitelja skavtov

Na dan spominske obletnice ustanovitelja skavtskega gibanja Baden - Powella smo z načelnico Združenja slovenskih skavtov in skavtinj, Tjašo Sušin, govorili o aktualnostih pri skavtih. Tudi o uspešnosti akcije Luč miru v letu 2020 in o viziji skavtstva pri nas. 

Obletnica ustanovitelja skavtov

Na dan spominske obletnice ustanovitelja skavtskega gibanja Baden - Powella smo z načelnico Združenja slovenskih skavtov in skavtinj, Tjašo Sušin, govorili o aktualnostih pri skavtih. Tudi o uspešnosti akcije Luč miru v letu 2020 in o viziji skavtstva pri nas. 

družbamladivzgojaduhovnostpogovornarava

Mladoskop

Obletnica ustanovitelja skavtov

Na dan spominske obletnice ustanovitelja skavtskega gibanja Baden - Powella smo z načelnico Združenja slovenskih skavtov in skavtinj, Tjašo Sušin, govorili o aktualnostih pri skavtih. Tudi o uspešnosti akcije Luč miru v letu 2020 in o viziji skavtstva pri nas. 

VEČ ...|8. 1. 2021
Obletnica ustanovitelja skavtov

Na dan spominske obletnice ustanovitelja skavtskega gibanja Baden - Powella smo z načelnico Združenja slovenskih skavtov in skavtinj, Tjašo Sušin, govorili o aktualnostih pri skavtih. Tudi o uspešnosti akcije Luč miru v letu 2020 in o viziji skavtstva pri nas. 

Nataša Ličen

družbamladivzgojaduhovnostpogovornarava

Via positiva

VEČ ...|7. 1. 2021
Mag. Nastja Mulej: Če bi zmanjšali svoje potrebe, bi bilo za vse dovolj.

Novo leto je priložnost za spremembe. Začnemo počasi, korak po koraku, in ob sklepu morda že občutno spremenimo smer svoje poti na bolje. Mag. Nastja Mulej je bila leta 2020 izbrana kot druga Naj predavateljica. Pravi, da svojo vlogo vidi bolj v spodbujanju k sodelovanju, kot v motiviranju. 

Mag. Nastja Mulej: Če bi zmanjšali svoje potrebe, bi bilo za vse dovolj.

Novo leto je priložnost za spremembe. Začnemo počasi, korak po koraku, in ob sklepu morda že občutno spremenimo smer svoje poti na bolje. Mag. Nastja Mulej je bila leta 2020 izbrana kot druga Naj predavateljica. Pravi, da svojo vlogo vidi bolj v spodbujanju k sodelovanju, kot v motiviranju. 

družbaizobraževanjeodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Via positiva

Mag. Nastja Mulej: Če bi zmanjšali svoje potrebe, bi bilo za vse dovolj.

Novo leto je priložnost za spremembe. Začnemo počasi, korak po koraku, in ob sklepu morda že občutno spremenimo smer svoje poti na bolje. Mag. Nastja Mulej je bila leta 2020 izbrana kot druga Naj predavateljica. Pravi, da svojo vlogo vidi bolj v spodbujanju k sodelovanju, kot v motiviranju. 

VEČ ...|7. 1. 2021
Mag. Nastja Mulej: Če bi zmanjšali svoje potrebe, bi bilo za vse dovolj.

Novo leto je priložnost za spremembe. Začnemo počasi, korak po koraku, in ob sklepu morda že občutno spremenimo smer svoje poti na bolje. Mag. Nastja Mulej je bila leta 2020 izbrana kot druga Naj predavateljica. Pravi, da svojo vlogo vidi bolj v spodbujanju k sodelovanju, kot v motiviranju. 

Nataša Ličen

družbaizobraževanjeodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|7. 1. 2021
Ribogojništvo kot dobra ideja

Mag. Miha Štular, s Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj, je opisal koristi ribogojništva, tudi prednosti sladkovodnih rib v vsakdanji prehrani, kot dobro idejo za kakovostnejšo prehrano in tudi možnost ter priložnost novih delovnih mest.

Ribogojništvo kot dobra ideja

Mag. Miha Štular, s Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj, je opisal koristi ribogojništva, tudi prednosti sladkovodnih rib v vsakdanji prehrani, kot dobro idejo za kakovostnejšo prehrano in tudi možnost ter priložnost novih delovnih mest.

izobraževanjeinovativnostkulinarikazdravje

Ni meje za dobre ideje

Ribogojništvo kot dobra ideja

Mag. Miha Štular, s Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj, je opisal koristi ribogojništva, tudi prednosti sladkovodnih rib v vsakdanji prehrani, kot dobro idejo za kakovostnejšo prehrano in tudi možnost ter priložnost novih delovnih mest.

VEČ ...|7. 1. 2021
Ribogojništvo kot dobra ideja

Mag. Miha Štular, s Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj, je opisal koristi ribogojništva, tudi prednosti sladkovodnih rib v vsakdanji prehrani, kot dobro idejo za kakovostnejšo prehrano in tudi možnost ter priložnost novih delovnih mest.

Nataša Ličen

izobraževanjeinovativnostkulinarikazdravje

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|5. 1. 2021
Prenos znanja kmečkih žena

Marija Bergant je predsednica Društva kmečkih žena Kranj. Dejavno se vključujejo žene v različne projekte, pridno so v minulih tednih pekle pecivo v dober namen, za delavce v zdravstvenih ustanovah, vključujejo se v dejavnosti z otroki, in učijo starih receptov ter jih seznanjajo z zelišči ter njihovimi koristnostmi. Ljudje in znanje, ki se prenaša iz roda v rod, smo največji zaklad naroda.

Prenos znanja kmečkih žena

Marija Bergant je predsednica Društva kmečkih žena Kranj. Dejavno se vključujejo žene v različne projekte, pridno so v minulih tednih pekle pecivo v dober namen, za delavce v zdravstvenih ustanovah, vključujejo se v dejavnosti z otroki, in učijo starih receptov ter jih seznanjajo z zelišči ter njihovimi koristnostmi. Ljudje in znanje, ki se prenaša iz roda v rod, smo največji zaklad naroda.

zgodovinadediščinakulturaodnosi

Zakladi naše dediščine

Prenos znanja kmečkih žena

Marija Bergant je predsednica Društva kmečkih žena Kranj. Dejavno se vključujejo žene v različne projekte, pridno so v minulih tednih pekle pecivo v dober namen, za delavce v zdravstvenih ustanovah, vključujejo se v dejavnosti z otroki, in učijo starih receptov ter jih seznanjajo z zelišči ter njihovimi koristnostmi. Ljudje in znanje, ki se prenaša iz roda v rod, smo največji zaklad naroda.

VEČ ...|5. 1. 2021
Prenos znanja kmečkih žena

Marija Bergant je predsednica Društva kmečkih žena Kranj. Dejavno se vključujejo žene v različne projekte, pridno so v minulih tednih pekle pecivo v dober namen, za delavce v zdravstvenih ustanovah, vključujejo se v dejavnosti z otroki, in učijo starih receptov ter jih seznanjajo z zelišči ter njihovimi koristnostmi. Ljudje in znanje, ki se prenaša iz roda v rod, smo največji zaklad naroda.

Nataša Ličen

zgodovinadediščinakulturaodnosi

Naš gost

VEČ ...|2. 1. 2021
Marko Mušič, arhitekt in akademik, prejemnik velike Prešernove nagrade za življenjsko delo 2021

Marko Mušič, arhitekt in akademik, ki bo konec januarja 2021 dopolnil osemdeset let, je eden najvidnejših slovenskih ustvarjalcev, izvira iz družine priznanih arhitektov. S svojimi avtorskimi deli se je uveljavil tako doma kot v več drugih državah. Prejel je številne nagrade, najaktualnejša pa je Prešernova nagrada za življenjsko delo.

Marko Mušič, arhitekt in akademik, prejemnik velike Prešernove nagrade za življenjsko delo 2021

Marko Mušič, arhitekt in akademik, ki bo konec januarja 2021 dopolnil osemdeset let, je eden najvidnejših slovenskih ustvarjalcev, izvira iz družine priznanih arhitektov. S svojimi avtorskimi deli se je uveljavil tako doma kot v več drugih državah. Prejel je številne nagrade, najaktualnejša pa je Prešernova nagrada za življenjsko delo.

pogovordružbaizobraževanjekultura

Naš gost

Marko Mušič, arhitekt in akademik, prejemnik velike Prešernove nagrade za življenjsko delo 2021

Marko Mušič, arhitekt in akademik, ki bo konec januarja 2021 dopolnil osemdeset let, je eden najvidnejših slovenskih ustvarjalcev, izvira iz družine priznanih arhitektov. S svojimi avtorskimi deli se je uveljavil tako doma kot v več drugih državah. Prejel je številne nagrade, najaktualnejša pa je Prešernova nagrada za življenjsko delo.

VEČ ...|2. 1. 2021
Marko Mušič, arhitekt in akademik, prejemnik velike Prešernove nagrade za življenjsko delo 2021

Marko Mušič, arhitekt in akademik, ki bo konec januarja 2021 dopolnil osemdeset let, je eden najvidnejših slovenskih ustvarjalcev, izvira iz družine priznanih arhitektov. S svojimi avtorskimi deli se je uveljavil tako doma kot v več drugih državah. Prejel je številne nagrade, najaktualnejša pa je Prešernova nagrada za življenjsko delo.

Nataša Ličen

pogovordružbaizobraževanjekultura

Svetovalnica

VEČ ...|1. 1. 2021
Osebnostni razvoj

Z nami je bila dr. Tjaša M. Kos, psihologinja, ki je svetovala o pravih načinih in metodah pri osebnostnem razvoju.

Osebnostni razvoj

Z nami je bila dr. Tjaša M. Kos, psihologinja, ki je svetovala o pravih načinih in metodah pri osebnostnem razvoju.

svetovanje

Svetovalnica

Osebnostni razvoj

Z nami je bila dr. Tjaša M. Kos, psihologinja, ki je svetovala o pravih načinih in metodah pri osebnostnem razvoju.

VEČ ...|1. 1. 2021
Osebnostni razvoj

Z nami je bila dr. Tjaša M. Kos, psihologinja, ki je svetovala o pravih načinih in metodah pri osebnostnem razvoju.

Nataša Ličen

svetovanje

Mladoskop

VEČ ...|1. 1. 2021
Enostavno pomagam

Biti vsako leto boljši, je moto in vizija dobrodelnega društva Enostavno pomagam. Na Dan miru, 1. januarja, smo se o dobrodelnosti pogovarjali s predsednikom Milanom Niničem. Dela na oddelku za bolnike z rakom, v prostih urah pa pomaga še bolnikom s covidom. Mladi mož, ki vrača upanje in vero v dobro ljudi.

Enostavno pomagam

Biti vsako leto boljši, je moto in vizija dobrodelnega društva Enostavno pomagam. Na Dan miru, 1. januarja, smo se o dobrodelnosti pogovarjali s predsednikom Milanom Niničem. Dela na oddelku za bolnike z rakom, v prostih urah pa pomaga še bolnikom s covidom. Mladi mož, ki vrača upanje in vero v dobro ljudi.

družbakoronavirusmladiodnosipogovorzdravstvo

Mladoskop

Enostavno pomagam

Biti vsako leto boljši, je moto in vizija dobrodelnega društva Enostavno pomagam. Na Dan miru, 1. januarja, smo se o dobrodelnosti pogovarjali s predsednikom Milanom Niničem. Dela na oddelku za bolnike z rakom, v prostih urah pa pomaga še bolnikom s covidom. Mladi mož, ki vrača upanje in vero v dobro ljudi.

VEČ ...|1. 1. 2021
Enostavno pomagam

Biti vsako leto boljši, je moto in vizija dobrodelnega društva Enostavno pomagam. Na Dan miru, 1. januarja, smo se o dobrodelnosti pogovarjali s predsednikom Milanom Niničem. Dela na oddelku za bolnike z rakom, v prostih urah pa pomaga še bolnikom s covidom. Mladi mož, ki vrača upanje in vero v dobro ljudi.

Nataša Ličen

družbakoronavirusmladiodnosipogovorzdravstvo

Via positiva

VEČ ...|31. 12. 2020
Domače nekoliko drugače

Na silvestrovo smo obiskali pristno slovensko gostilno in kmetijo, ki sta prežeti s tradicijo sedmih rodov. Mojca Trnovec, ki nadaljuje z dejavnostjo, je tudi obrtnica leta 2018.

Domače nekoliko drugače

Na silvestrovo smo obiskali pristno slovensko gostilno in kmetijo, ki sta prežeti s tradicijo sedmih rodov. Mojca Trnovec, ki nadaljuje z dejavnostjo, je tudi obrtnica leta 2018.

družbakulinarikatradicijapogovorodnosi

Via positiva

Domače nekoliko drugače

Na silvestrovo smo obiskali pristno slovensko gostilno in kmetijo, ki sta prežeti s tradicijo sedmih rodov. Mojca Trnovec, ki nadaljuje z dejavnostjo, je tudi obrtnica leta 2018.

VEČ ...|31. 12. 2020
Domače nekoliko drugače

Na silvestrovo smo obiskali pristno slovensko gostilno in kmetijo, ki sta prežeti s tradicijo sedmih rodov. Mojca Trnovec, ki nadaljuje z dejavnostjo, je tudi obrtnica leta 2018.

Nataša Ličen

družbakulinarikatradicijapogovorodnosi

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|31. 12. 2020
Iskanje motivov srca

Na zadnjega leta dan smo spodbudili k prepoznavanju lepih, srčnih motivov, ki se kažejo vse okrog nas. Mankica Kranjec jih je v desetih letih ujela mnogo in fotografije rastavila na Vegovi v Ljubljani, v sklopu Tam Tamove ulične galerije.

Iskanje motivov srca

Na zadnjega leta dan smo spodbudili k prepoznavanju lepih, srčnih motivov, ki se kažejo vse okrog nas. Mankica Kranjec jih je v desetih letih ujela mnogo in fotografije rastavila na Vegovi v Ljubljani, v sklopu Tam Tamove ulične galerije.

družbakulturaodnosiotrocidobrodelnost

Ni meje za dobre ideje

Iskanje motivov srca
Na zadnjega leta dan smo spodbudili k prepoznavanju lepih, srčnih motivov, ki se kažejo vse okrog nas. Mankica Kranjec jih je v desetih letih ujela mnogo in fotografije rastavila na Vegovi v Ljubljani, v sklopu Tam Tamove ulične galerije.
VEČ ...|31. 12. 2020
Iskanje motivov srca
Na zadnjega leta dan smo spodbudili k prepoznavanju lepih, srčnih motivov, ki se kažejo vse okrog nas. Mankica Kranjec jih je v desetih letih ujela mnogo in fotografije rastavila na Vegovi v Ljubljani, v sklopu Tam Tamove ulične galerije.

Nataša Ličen

družbakulturaodnosiotrocidobrodelnost

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|29. 12. 2020
Nataša Kne, zmagovalka izbora Naj potica 2020

Nataša Kne je na izboru za Naj potico 2020 v močni konkurenci zmagala. Njena potica je nastala po razmisleku in želji, da se z njo vrne v preteklost. Razmišljala je, da včasih niso imeli vedno pri roki orehov, plodove je lahko vzela ostra zima. Lahko pa so naredili potico iz suhega sadja ali pa iz nabranih divjih lešnikov. Ni izbrala medu, ki lahko potico obteži in nadvlada, namesto tega je uporabila cvetni prah, s katerim se je želela približati medenosti in potici pustiti mehkost in nežnost, se nekako pokloniti temu včasih tako pomembnemu sladilu. Janež je bil včasih zagotovo dostopnejši od dragega cimeta. Limona tudi ni bila vedno pri hiši, vsaj v notranjosti Slovenije, naravna vanilja je od nekdaj draga kot žafran. Njena najljubša potica pa ješe vedno bogato povita orehova potica njene mame. 

Nataša Kne, zmagovalka izbora Naj potica 2020

Nataša Kne je na izboru za Naj potico 2020 v močni konkurenci zmagala. Njena potica je nastala po razmisleku in želji, da se z njo vrne v preteklost. Razmišljala je, da včasih niso imeli vedno pri roki orehov, plodove je lahko vzela ostra zima. Lahko pa so naredili potico iz suhega sadja ali pa iz nabranih divjih lešnikov. Ni izbrala medu, ki lahko potico obteži in nadvlada, namesto tega je uporabila cvetni prah, s katerim se je želela približati medenosti in potici pustiti mehkost in nežnost, se nekako pokloniti temu včasih tako pomembnemu sladilu. Janež je bil včasih zagotovo dostopnejši od dragega cimeta. Limona tudi ni bila vedno pri hiši, vsaj v notranjosti Slovenije, naravna vanilja je od nekdaj draga kot žafran. Njena najljubša potica pa ješe vedno bogato povita orehova potica njene mame. 

kulinarikazgodovinatradicijadediščina

Zakladi naše dediščine

Nataša Kne, zmagovalka izbora Naj potica 2020

Nataša Kne je na izboru za Naj potico 2020 v močni konkurenci zmagala. Njena potica je nastala po razmisleku in želji, da se z njo vrne v preteklost. Razmišljala je, da včasih niso imeli vedno pri roki orehov, plodove je lahko vzela ostra zima. Lahko pa so naredili potico iz suhega sadja ali pa iz nabranih divjih lešnikov. Ni izbrala medu, ki lahko potico obteži in nadvlada, namesto tega je uporabila cvetni prah, s katerim se je želela približati medenosti in potici pustiti mehkost in nežnost, se nekako pokloniti temu včasih tako pomembnemu sladilu. Janež je bil včasih zagotovo dostopnejši od dragega cimeta. Limona tudi ni bila vedno pri hiši, vsaj v notranjosti Slovenije, naravna vanilja je od nekdaj draga kot žafran. Njena najljubša potica pa ješe vedno bogato povita orehova potica njene mame. 

VEČ ...|29. 12. 2020
Nataša Kne, zmagovalka izbora Naj potica 2020

Nataša Kne je na izboru za Naj potico 2020 v močni konkurenci zmagala. Njena potica je nastala po razmisleku in želji, da se z njo vrne v preteklost. Razmišljala je, da včasih niso imeli vedno pri roki orehov, plodove je lahko vzela ostra zima. Lahko pa so naredili potico iz suhega sadja ali pa iz nabranih divjih lešnikov. Ni izbrala medu, ki lahko potico obteži in nadvlada, namesto tega je uporabila cvetni prah, s katerim se je želela približati medenosti in potici pustiti mehkost in nežnost, se nekako pokloniti temu včasih tako pomembnemu sladilu. Janež je bil včasih zagotovo dostopnejši od dragega cimeta. Limona tudi ni bila vedno pri hiši, vsaj v notranjosti Slovenije, naravna vanilja je od nekdaj draga kot žafran. Njena najljubša potica pa ješe vedno bogato povita orehova potica njene mame. 

Nataša Ličen

kulinarikazgodovinatradicijadediščina

Svetovalnica

VEČ ...|25. 12. 2020
Kaj lahko naredimo, da se zgodi Božič?

V božični Svetovalnici smo z jezuitom p. Silvom Šinkovcem govorili o polnejšem doživljanju božičnega praznika, kaj vse lahko storimo sami? Ker pa smo se pogovarjali dan pred praznikom samostojnosti, smo se dotaknili tudi odgovornosti za dobro sožitje v domovini, ob 30. obletnici plebiscita.

Kaj lahko naredimo, da se zgodi Božič?

V božični Svetovalnici smo z jezuitom p. Silvom Šinkovcem govorili o polnejšem doživljanju božičnega praznika, kaj vse lahko storimo sami? Ker pa smo se pogovarjali dan pred praznikom samostojnosti, smo se dotaknili tudi odgovornosti za dobro sožitje v domovini, ob 30. obletnici plebiscita.

družbaduhovnostsvetovanje

Svetovalnica

Kaj lahko naredimo, da se zgodi Božič?

V božični Svetovalnici smo z jezuitom p. Silvom Šinkovcem govorili o polnejšem doživljanju božičnega praznika, kaj vse lahko storimo sami? Ker pa smo se pogovarjali dan pred praznikom samostojnosti, smo se dotaknili tudi odgovornosti za dobro sožitje v domovini, ob 30. obletnici plebiscita.

VEČ ...|25. 12. 2020
Kaj lahko naredimo, da se zgodi Božič?

V božični Svetovalnici smo z jezuitom p. Silvom Šinkovcem govorili o polnejšem doživljanju božičnega praznika, kaj vse lahko storimo sami? Ker pa smo se pogovarjali dan pred praznikom samostojnosti, smo se dotaknili tudi odgovornosti za dobro sožitje v domovini, ob 30. obletnici plebiscita.

Nataša Ličen

družbaduhovnostsvetovanje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|24. 12. 2020
Z vrtenjem koles razsvetljujejo osrednji trg Nove Gorice

Inovativen projekt dijakov Eletrotehnične in računalniške šole, ki deluje v sklopu Šolskega centra Nova Gorica, več mesecev so ga v zahtevnih razmerah razvijali z mentorjema, je predstavil ravnatelj Robert Peršič. Obiskovalci, mimoidoči, bodo lahko na trgu v Novi Gorici sedli na kolesa in z različnimi težavnostnimi stopnjami vrteli pedala ter s tem omogočili kroženje elektrike za razsvetlitev smrečic na trgu. Z več napora bo svetlejše tudi okrasje.

Z vrtenjem koles razsvetljujejo osrednji trg Nove Gorice

Inovativen projekt dijakov Eletrotehnične in računalniške šole, ki deluje v sklopu Šolskega centra Nova Gorica, več mesecev so ga v zahtevnih razmerah razvijali z mentorjema, je predstavil ravnatelj Robert Peršič. Obiskovalci, mimoidoči, bodo lahko na trgu v Novi Gorici sedli na kolesa in z različnimi težavnostnimi stopnjami vrteli pedala ter s tem omogočili kroženje elektrike za razsvetlitev smrečic na trgu. Z več napora bo svetlejše tudi okrasje.

inovativnostdružbapodjetništvomladiprazniki

Ni meje za dobre ideje

Z vrtenjem koles razsvetljujejo osrednji trg Nove Gorice

Inovativen projekt dijakov Eletrotehnične in računalniške šole, ki deluje v sklopu Šolskega centra Nova Gorica, več mesecev so ga v zahtevnih razmerah razvijali z mentorjema, je predstavil ravnatelj Robert Peršič. Obiskovalci, mimoidoči, bodo lahko na trgu v Novi Gorici sedli na kolesa in z različnimi težavnostnimi stopnjami vrteli pedala ter s tem omogočili kroženje elektrike za razsvetlitev smrečic na trgu. Z več napora bo svetlejše tudi okrasje.

VEČ ...|24. 12. 2020
Z vrtenjem koles razsvetljujejo osrednji trg Nove Gorice

Inovativen projekt dijakov Eletrotehnične in računalniške šole, ki deluje v sklopu Šolskega centra Nova Gorica, več mesecev so ga v zahtevnih razmerah razvijali z mentorjema, je predstavil ravnatelj Robert Peršič. Obiskovalci, mimoidoči, bodo lahko na trgu v Novi Gorici sedli na kolesa in z različnimi težavnostnimi stopnjami vrteli pedala ter s tem omogočili kroženje elektrike za razsvetlitev smrečic na trgu. Z več napora bo svetlejše tudi okrasje.

Nataša Ličen

inovativnostdružbapodjetništvomladiprazniki

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ...|27. 2. 2021
Dr. Anton Jeglič

V sobotnem popoldnevu smo gostili upokojenega profesorja elektrotehnike, izumitelja in navdušenega gornika, ki je pri svojih 85-ih letih še vedno aktiven tudi v gorah. Dr. Anton Jeglič je bil eden od pobudnikov za oživitev Zveze gorniških klubov dr. Henrika Tume, ki nadaljuje stoletno tradicijo skalaštva.

Dr. Anton Jeglič

V sobotnem popoldnevu smo gostili upokojenega profesorja elektrotehnike, izumitelja in navdušenega gornika, ki je pri svojih 85-ih letih še vedno aktiven tudi v gorah. Dr. Anton Jeglič je bil eden od pobudnikov za oživitev Zveze gorniških klubov dr. Henrika Tume, ki nadaljuje stoletno tradicijo skalaštva.

Blaž Lesnik

gorealpinizemelektrotehnikaizumimedicinanaravapolitika

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|28. 2. 2021
Hanzi Tomažič o digitalizaciji

O digitalizaciji je na letošnjem Novoletnem srečanju v Tinjah na avstrijskem Koroškem razmišljal Hanzi Tomažič. Med drugim je podčrtal, da moramo sferi digitalnega dodati komponento, ki jo zmore samo človek - to so čustva in ustvarjalnost. Predavatelju so se v razpravi pridružili tudi Zvone Podvinski s Švedske, Mariana Poznič iz Argentine, Klemen Žumer iz Bruslja, ministrica Helena Jaklitsch iz Ljubljane in Valentin Inzko iz Sarajeva. 

Hanzi Tomažič o digitalizaciji

O digitalizaciji je na letošnjem Novoletnem srečanju v Tinjah na avstrijskem Koroškem razmišljal Hanzi Tomažič. Med drugim je podčrtal, da moramo sferi digitalnega dodati komponento, ki jo zmore samo človek - to so čustva in ustvarjalnost. Predavatelju so se v razpravi pridružili tudi Zvone Podvinski s Švedske, Mariana Poznič iz Argentine, Klemen Žumer iz Bruslja, ministrica Helena Jaklitsch iz Ljubljane in Valentin Inzko iz Sarajeva. 

Matjaž Merljak

rojaki

Globine

VEČ ...|9. 2. 2021
O ideologijah

V torkovi mesečni večerni oddaji smo se tokrat posvetili ideologijam. Papež v svoji zadnji okrožnici pravi, da resnično služenje ni nikoli ideološko, ker ne služi idejam, temveč ljudem. V kolikšni meri se zavedamo, da ideološki način življenja tudi danes oblikuje naše osebno in družbeno življenje? Kaj sploh je alternativa slehernemu sistemu idej, ki je izražen v raznih oblikah družbene zavesti? Z nami je bil moralni teolog dr. Roman Globokar. Povezava do video posnetka oddaje: https://fb.watch/3yJda9nneL/

O ideologijah

V torkovi mesečni večerni oddaji smo se tokrat posvetili ideologijam. Papež v svoji zadnji okrožnici pravi, da resnično služenje ni nikoli ideološko, ker ne služi idejam, temveč ljudem. V kolikšni meri se zavedamo, da ideološki način življenja tudi danes oblikuje naše osebno in družbeno življenje? Kaj sploh je alternativa slehernemu sistemu idej, ki je izražen v raznih oblikah družbene zavesti? Z nami je bil moralni teolog dr. Roman Globokar. Povezava do video posnetka oddaje: https://fb.watch/3yJda9nneL/

Blaž Lesnik

duhovnostdružbaodnosipolitikavzgojavsi bratjetutti frateliokrožnica papež Frančišek

Komentar tedna

VEČ ...|26. 2. 2021
S. Emanuela Žerdin: Slovenščina

Slovenščina je te dni sredi našega epidemijskega razkola edina stvar, ki povezuje tiste na levi in tiste na desni politični strani.

Slovenščina lahko tekmuje z drugimi jeziki s svojo sposobnostjo ustvarjalnosti, izrazoslovja, z bogastvom besednega zaklada in s tako prepoznavno dvojino.

Mi, mali narodi, moramo svoje jezik ohranjati bolj skrbno kot veliki narodi. Moramo se naučiti ljubit svoj jezik tako kot ljubimo svoje matere, saj smo z njimi zrasli, ob njem živimo, z njim prenašamo svoje dosežke in svoje srčne lepote novim rodovom.

S. Emanuela Žerdin: Slovenščina

Slovenščina je te dni sredi našega epidemijskega razkola edina stvar, ki povezuje tiste na levi in tiste na desni politični strani.

Slovenščina lahko tekmuje z drugimi jeziki s svojo sposobnostjo ustvarjalnosti, izrazoslovja, z bogastvom besednega zaklada in s tako prepoznavno dvojino.

Mi, mali narodi, moramo svoje jezik ohranjati bolj skrbno kot veliki narodi. Moramo se naučiti ljubit svoj jezik tako kot ljubimo svoje matere, saj smo z njimi zrasli, ob njem živimo, z njim prenašamo svoje dosežke in svoje srčne lepote novim rodovom.

S. Emanuela Žerdin

Kmetijska oddaja

VEČ ...|28. 2. 2021
Subvencijska kampanja in prenos plačilnih pravic

V sredo se je začela letošnja kampanja vnosa in elektronske oddaje vlog za ukrepe skupne kmetijske politike za tekoče leto. Kampanja bo v rednem roku trajala do 6. maja, jutri pa je zadnji dan za prenos plačilnih pravic. V oddaji je bil naš gost tudi mag. Jože Mohar iz semenarske hiše Agrosaat in Darinka Sebenik, urednica Glasa dežele.

Subvencijska kampanja in prenos plačilnih pravic

V sredo se je začela letošnja kampanja vnosa in elektronske oddaje vlog za ukrepe skupne kmetijske politike za tekoče leto. Kampanja bo v rednem roku trajala do 6. maja, jutri pa je zadnji dan za prenos plačilnih pravic. V oddaji je bil naš gost tudi mag. Jože Mohar iz semenarske hiše Agrosaat in Darinka Sebenik, urednica Glasa dežele.

Robert Božič

kmetijstvopolitikasvetovanje

Zgodbe za otroke

VEČ ...|4. 3. 2021
Kako so tudi starci lahko v pomoč

Naslov slovenske ljudske pravljice pove vse. Govori o spoštovanju do starejših in njihovi modrosti, ki je zlata vredna.

Kako so tudi starci lahko v pomoč

Naslov slovenske ljudske pravljice pove vse. Govori o spoštovanju do starejših in njihovi modrosti, ki je zlata vredna.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceslovenskoslovenskeZgodbe za otroke

Kulturni utrinki

VEČ ...|5. 3. 2021
Zvonovje v Kranju (Glockenspiel) - Jurčičevo leto

Zvonovje v Kranju (Glockenspiel) - Jurčičevo leto

Jože Bartolj

kultura

Spominjamo se

VEČ ...|5. 3. 2021
Spominjamo se dne 5. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 5. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Iz Betanije

VEČ ...|5. 3. 2021
Šestnajst let akcije Karitas: 40 dni brez alkohola

Nekaj poudarkov iz letošnje nam je predstavila Helena Zevnik.

Šestnajst let akcije Karitas: 40 dni brez alkohola

Nekaj poudarkov iz letošnje nam je predstavila Helena Zevnik.

Mateja Subotičanec

duhovnostzasvojenostpost

Svetovalnica

VEČ ...|5. 3. 2021
Kaj je molitev in kako moliti, da bo uslišana?

Ob svetovnem molitvenem dnevu žensk, 5. marcu v letu 2021, smo iskreno in odprto govorili o molitvi. S. Emanuela Žerdin, frančiškanka brezmadežnega spočetja, pravi: Že vzklik Bog pomagaj je lahko močna molitev. Kaj pa, ko ob teži preizkušenj ne zmoremo moliti, kaj vse je molitev, kako vemo, kdaj je molitev uslišana in nenazadnje, kako lahko z molitvijo pomagamo sočloveku na drugem koncu sveta? Več si lahko preberete na naši spletni strani

Kaj je molitev in kako moliti, da bo uslišana?

Ob svetovnem molitvenem dnevu žensk, 5. marcu v letu 2021, smo iskreno in odprto govorili o molitvi. S. Emanuela Žerdin, frančiškanka brezmadežnega spočetja, pravi: Že vzklik Bog pomagaj je lahko močna molitev. Kaj pa, ko ob teži preizkušenj ne zmoremo moliti, kaj vse je molitev, kako vemo, kdaj je molitev uslišana in nenazadnje, kako lahko z molitvijo pomagamo sočloveku na drugem koncu sveta? Več si lahko preberete na naši spletni strani

Nataša Ličen

svetovanjeduhovnostdružbaodnosi