Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|20. 5. 2024
Majsko dobro delo dobro dene

Slišali ste povabilo na radijske dogodke, romarski pozdrav s Poljske, pa tudi odmev na majsko akcijo Dobro delo dobro dene. Pozornost so dobile tudi besede papeža Frančiška o jezi, žalosti in lenobi.

Majsko dobro delo dobro dene

Slišali ste povabilo na radijske dogodke, romarski pozdrav s Poljske, pa tudi odmev na majsko akcijo Dobro delo dobro dene. Pozornost so dobile tudi besede papeža Frančiška o jezi, žalosti in lenobi.

glasbapro

Prijatelji Radia Ognjišče

Majsko dobro delo dobro dene

Slišali ste povabilo na radijske dogodke, romarski pozdrav s Poljske, pa tudi odmev na majsko akcijo Dobro delo dobro dene. Pozornost so dobile tudi besede papeža Frančiška o jezi, žalosti in lenobi.

VEČ ...|20. 5. 2024
Majsko dobro delo dobro dene

Slišali ste povabilo na radijske dogodke, romarski pozdrav s Poljske, pa tudi odmev na majsko akcijo Dobro delo dobro dene. Pozornost so dobile tudi besede papeža Frančiška o jezi, žalosti in lenobi.

Franci Trstenjak

glasbapro

Sobotni duhovni večer

VEČ ...|18. 5. 2024
SDV

Najprej ste slišali duhovni nagovor nadškofa Marjana Turnška. Sledile so prve večernice Binkoštnega praznika, litanije Svetega Duha, rožni venec in litanije Matere Božje. Zadnje dejanje pa je bila Radijska kateheza, v kateri smo se o Mariji, majniški Kraljici, pogovarjali z mons. Mirom Šlibarjem.

SDV

Najprej ste slišali duhovni nagovor nadškofa Marjana Turnška. Sledile so prve večernice Binkoštnega praznika, litanije Svetega Duha, rožni venec in litanije Matere Božje. Zadnje dejanje pa je bila Radijska kateheza, v kateri smo se o Mariji, majniški Kraljici, pogovarjali z mons. Mirom Šlibarjem.

odnosidružinaduhovnost

Sobotni duhovni večer

SDV

Najprej ste slišali duhovni nagovor nadškofa Marjana Turnška. Sledile so prve večernice Binkoštnega praznika, litanije Svetega Duha, rožni venec in litanije Matere Božje. Zadnje dejanje pa je bila Radijska kateheza, v kateri smo se o Mariji, majniški Kraljici, pogovarjali z mons. Mirom Šlibarjem.

VEČ ...|18. 5. 2024
SDV

Najprej ste slišali duhovni nagovor nadškofa Marjana Turnška. Sledile so prve večernice Binkoštnega praznika, litanije Svetega Duha, rožni venec in litanije Matere Božje. Zadnje dejanje pa je bila Radijska kateheza, v kateri smo se o Mariji, majniški Kraljici, pogovarjali z mons. Mirom Šlibarjem.

Franci Trstenjak

odnosidružinaduhovnost

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|13. 5. 2024
Marijino prikazanje v Fatimi

V oddaji smo obudili zgodovinski spomin na prikazovanja Device Marije v Fatimi. Z besedami patra Antona Nadraha smo prehodili pot prikazovanj od 13. maja do 13. oktobra v letu 1917 in si priklicali v spomin pomen in sporočilo fatimskih prikazovanj.

Marijino prikazanje v Fatimi

V oddaji smo obudili zgodovinski spomin na prikazovanja Device Marije v Fatimi. Z besedami patra Antona Nadraha smo prehodili pot prikazovanj od 13. maja do 13. oktobra v letu 1917 in si priklicali v spomin pomen in sporočilo fatimskih prikazovanj.

glasbapro

Prijatelji Radia Ognjišče

Marijino prikazanje v Fatimi

V oddaji smo obudili zgodovinski spomin na prikazovanja Device Marije v Fatimi. Z besedami patra Antona Nadraha smo prehodili pot prikazovanj od 13. maja do 13. oktobra v letu 1917 in si priklicali v spomin pomen in sporočilo fatimskih prikazovanj.

VEČ ...|13. 5. 2024
Marijino prikazanje v Fatimi

V oddaji smo obudili zgodovinski spomin na prikazovanja Device Marije v Fatimi. Z besedami patra Antona Nadraha smo prehodili pot prikazovanj od 13. maja do 13. oktobra v letu 1917 in si priklicali v spomin pomen in sporočilo fatimskih prikazovanj.

Franci Trstenjak

glasbapro

Sobotni duhovni večer

VEČ ...|11. 5. 2024
Pred 7. velikonočno nedeljo

Slišali ste duhovni nagovor nadškofa Marjana Turnška. Sledili sta molitev prvih nedeljskih večernic in rožnega venca, s katerim smo prosili za vse zaposlene v medijih, saj je 7. velikonočna nedelja posvečena sredstvom družbenega obveščanja. Nadaljevali smo z litanijami Matere Božje. Sledila je Radijska kateheza - naši očetje v veri. Učenci so vprašali Jezusa: »Gospod, ali se boš v tem času pojavil in bo obnovljeno izraelsko kraljestvo?« In odgovoril jim je: »Ni vaša stvar, da bi vedeli za čas, ki ga je Oče določil v svoji oblasti. Toda prejeli boste moč, ko bo Sveti Duh prišel nad vas, in boste moje priče.« Kaj pomeni biti Jezusova PRIČA danes? Na kakšne načine lahko pričujemo? O teh in drugih vprašanjih v Radijski katehezi z bratom dr. Miranom Špeličem. Sobotni duhovni večer smo sklenili z litanijami na čast sv. Leopoldu Mandiću, ki 12. maja obhaja godovni praznik. Ker je sv. Leopold Mandić zavetnik bolnikov z rakom, smo molili za vse, ki jih je obiskala ta težka bolezen.

Pred 7. velikonočno nedeljo

Slišali ste duhovni nagovor nadškofa Marjana Turnška. Sledili sta molitev prvih nedeljskih večernic in rožnega venca, s katerim smo prosili za vse zaposlene v medijih, saj je 7. velikonočna nedelja posvečena sredstvom družbenega obveščanja. Nadaljevali smo z litanijami Matere Božje. Sledila je Radijska kateheza - naši očetje v veri. Učenci so vprašali Jezusa: »Gospod, ali se boš v tem času pojavil in bo obnovljeno izraelsko kraljestvo?« In odgovoril jim je: »Ni vaša stvar, da bi vedeli za čas, ki ga je Oče določil v svoji oblasti. Toda prejeli boste moč, ko bo Sveti Duh prišel nad vas, in boste moje priče.« Kaj pomeni biti Jezusova PRIČA danes? Na kakšne načine lahko pričujemo? O teh in drugih vprašanjih v Radijski katehezi z bratom dr. Miranom Špeličem. Sobotni duhovni večer smo sklenili z litanijami na čast sv. Leopoldu Mandiću, ki 12. maja obhaja godovni praznik. Ker je sv. Leopold Mandić zavetnik bolnikov z rakom, smo molili za vse, ki jih je obiskala ta težka bolezen.

odnosidružinaduhovnost

Sobotni duhovni večer

Pred 7. velikonočno nedeljo

Slišali ste duhovni nagovor nadškofa Marjana Turnška. Sledili sta molitev prvih nedeljskih večernic in rožnega venca, s katerim smo prosili za vse zaposlene v medijih, saj je 7. velikonočna nedelja posvečena sredstvom družbenega obveščanja. Nadaljevali smo z litanijami Matere Božje. Sledila je Radijska kateheza - naši očetje v veri. Učenci so vprašali Jezusa: »Gospod, ali se boš v tem času pojavil in bo obnovljeno izraelsko kraljestvo?« In odgovoril jim je: »Ni vaša stvar, da bi vedeli za čas, ki ga je Oče določil v svoji oblasti. Toda prejeli boste moč, ko bo Sveti Duh prišel nad vas, in boste moje priče.« Kaj pomeni biti Jezusova PRIČA danes? Na kakšne načine lahko pričujemo? O teh in drugih vprašanjih v Radijski katehezi z bratom dr. Miranom Špeličem. Sobotni duhovni večer smo sklenili z litanijami na čast sv. Leopoldu Mandiću, ki 12. maja obhaja godovni praznik. Ker je sv. Leopold Mandić zavetnik bolnikov z rakom, smo molili za vse, ki jih je obiskala ta težka bolezen.

VEČ ...|11. 5. 2024
Pred 7. velikonočno nedeljo

Slišali ste duhovni nagovor nadškofa Marjana Turnška. Sledili sta molitev prvih nedeljskih večernic in rožnega venca, s katerim smo prosili za vse zaposlene v medijih, saj je 7. velikonočna nedelja posvečena sredstvom družbenega obveščanja. Nadaljevali smo z litanijami Matere Božje. Sledila je Radijska kateheza - naši očetje v veri. Učenci so vprašali Jezusa: »Gospod, ali se boš v tem času pojavil in bo obnovljeno izraelsko kraljestvo?« In odgovoril jim je: »Ni vaša stvar, da bi vedeli za čas, ki ga je Oče določil v svoji oblasti. Toda prejeli boste moč, ko bo Sveti Duh prišel nad vas, in boste moje priče.« Kaj pomeni biti Jezusova PRIČA danes? Na kakšne načine lahko pričujemo? O teh in drugih vprašanjih v Radijski katehezi z bratom dr. Miranom Špeličem. Sobotni duhovni večer smo sklenili z litanijami na čast sv. Leopoldu Mandiću, ki 12. maja obhaja godovni praznik. Ker je sv. Leopold Mandić zavetnik bolnikov z rakom, smo molili za vse, ki jih je obiskala ta težka bolezen.

Franci Trstenjak

odnosidružinaduhovnost

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|6. 5. 2024
Nekaj informacij o radijskih dogodkih

V oddaji ste slišali nekaj informacij o radijskih dogodkih, s katerimi je seveda povezano naše srčno vabilo, da se jih udeležite. Nekaj minut pa smo oddajo posvetili tudi gasilkam in gasilcem, ki so 4. maja slavili svoj praznik, ko je godoval sv. Florijan.

Nekaj informacij o radijskih dogodkih

V oddaji ste slišali nekaj informacij o radijskih dogodkih, s katerimi je seveda povezano naše srčno vabilo, da se jih udeležite. Nekaj minut pa smo oddajo posvetili tudi gasilkam in gasilcem, ki so 4. maja slavili svoj praznik, ko je godoval sv. Florijan.

glasbapro

Prijatelji Radia Ognjišče

Nekaj informacij o radijskih dogodkih

V oddaji ste slišali nekaj informacij o radijskih dogodkih, s katerimi je seveda povezano naše srčno vabilo, da se jih udeležite. Nekaj minut pa smo oddajo posvetili tudi gasilkam in gasilcem, ki so 4. maja slavili svoj praznik, ko je godoval sv. Florijan.

VEČ ...|6. 5. 2024
Nekaj informacij o radijskih dogodkih

V oddaji ste slišali nekaj informacij o radijskih dogodkih, s katerimi je seveda povezano naše srčno vabilo, da se jih udeležite. Nekaj minut pa smo oddajo posvetili tudi gasilkam in gasilcem, ki so 4. maja slavili svoj praznik, ko je godoval sv. Florijan.

Franci Trstenjak

glasbapro

Sobotni duhovni večer

VEČ ...|4. 5. 2024
Pred 6. velikonočno nedeljo

V Sobotnem duhovnem večeru Radia Ognjišče ste slišali duhovni nagovor, ki ga je pripravil nadškof Marjan Turnšek. Nadaljevali smo z molitvijo prvih nedeljskih večernic in rožnega venca po namenu papeža Frančiška za maj: za formacijo redovnikov in redovnic ter bogoslovcev. Molimo, da bi redovniki in redovnice ter bogoslovci rasli na svoji poti poklicanosti s pomočjo človeške, pastoralne in duhovne formacije v kredibilne priče Evangelija. Ker smo v maju, Marijinem mesecu, smo na čast Majniški Kraljici zapeli litanije. Ob sklepu je bila še molitev Pot luči.

Pred 6. velikonočno nedeljo

V Sobotnem duhovnem večeru Radia Ognjišče ste slišali duhovni nagovor, ki ga je pripravil nadškof Marjan Turnšek. Nadaljevali smo z molitvijo prvih nedeljskih večernic in rožnega venca po namenu papeža Frančiška za maj: za formacijo redovnikov in redovnic ter bogoslovcev. Molimo, da bi redovniki in redovnice ter bogoslovci rasli na svoji poti poklicanosti s pomočjo človeške, pastoralne in duhovne formacije v kredibilne priče Evangelija. Ker smo v maju, Marijinem mesecu, smo na čast Majniški Kraljici zapeli litanije. Ob sklepu je bila še molitev Pot luči.

duhovnost

Sobotni duhovni večer

Pred 6. velikonočno nedeljo

V Sobotnem duhovnem večeru Radia Ognjišče ste slišali duhovni nagovor, ki ga je pripravil nadškof Marjan Turnšek. Nadaljevali smo z molitvijo prvih nedeljskih večernic in rožnega venca po namenu papeža Frančiška za maj: za formacijo redovnikov in redovnic ter bogoslovcev. Molimo, da bi redovniki in redovnice ter bogoslovci rasli na svoji poti poklicanosti s pomočjo človeške, pastoralne in duhovne formacije v kredibilne priče Evangelija. Ker smo v maju, Marijinem mesecu, smo na čast Majniški Kraljici zapeli litanije. Ob sklepu je bila še molitev Pot luči.

VEČ ...|4. 5. 2024
Pred 6. velikonočno nedeljo

V Sobotnem duhovnem večeru Radia Ognjišče ste slišali duhovni nagovor, ki ga je pripravil nadškof Marjan Turnšek. Nadaljevali smo z molitvijo prvih nedeljskih večernic in rožnega venca po namenu papeža Frančiška za maj: za formacijo redovnikov in redovnic ter bogoslovcev. Molimo, da bi redovniki in redovnice ter bogoslovci rasli na svoji poti poklicanosti s pomočjo človeške, pastoralne in duhovne formacije v kredibilne priče Evangelija. Ker smo v maju, Marijinem mesecu, smo na čast Majniški Kraljici zapeli litanije. Ob sklepu je bila še molitev Pot luči.

Franci Trstenjak

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|2. 5. 2024
Častitljivi del dne 2. 5.

Molili so radijski sodelavci. Molitev je vodil Franci Trstenjak.

Častitljivi del dne 2. 5.

Molili so radijski sodelavci. Molitev je vodil Franci Trstenjak.

Rožni venec

Častitljivi del dne 2. 5.
Molili so radijski sodelavci. Molitev je vodil Franci Trstenjak.
VEČ ...|2. 5. 2024
Častitljivi del dne 2. 5.
Molili so radijski sodelavci. Molitev je vodil Franci Trstenjak.

Radio Ognjišče

Sobotni duhovni večer

VEČ ...|27. 4. 2024
Pred 5. velikonočno nedeljo

V Sobotnem duhovnem večeru ste slišali duhovni nagovor, ki ga je pripravil škof Andrej Glavan. Nadaljevali smo z molitvijo prvih večernic 5. velikonočne nedelje in z molitvijo rožnega venca, ki smo ga molili za mir na svetu. Zmolili smo tudi rožni venec Božjega usmiljenja in molitev Pot luči.

Pred 5. velikonočno nedeljo

V Sobotnem duhovnem večeru ste slišali duhovni nagovor, ki ga je pripravil škof Andrej Glavan. Nadaljevali smo z molitvijo prvih večernic 5. velikonočne nedelje in z molitvijo rožnega venca, ki smo ga molili za mir na svetu. Zmolili smo tudi rožni venec Božjega usmiljenja in molitev Pot luči.

odnosidružinaduhovnost

Sobotni duhovni večer

Pred 5. velikonočno nedeljo

V Sobotnem duhovnem večeru ste slišali duhovni nagovor, ki ga je pripravil škof Andrej Glavan. Nadaljevali smo z molitvijo prvih večernic 5. velikonočne nedelje in z molitvijo rožnega venca, ki smo ga molili za mir na svetu. Zmolili smo tudi rožni venec Božjega usmiljenja in molitev Pot luči.

VEČ ...|27. 4. 2024
Pred 5. velikonočno nedeljo

V Sobotnem duhovnem večeru ste slišali duhovni nagovor, ki ga je pripravil škof Andrej Glavan. Nadaljevali smo z molitvijo prvih večernic 5. velikonočne nedelje in z molitvijo rožnega venca, ki smo ga molili za mir na svetu. Zmolili smo tudi rožni venec Božjega usmiljenja in molitev Pot luči.

Franci Trstenjak

odnosidružinaduhovnost

Priporočamo
|
Aktualno

Program zadnjega tedna

VEČ ...|22. 5. 2024
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 22. maj 2024 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 22. maj 2024 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Naš gost

VEČ ...|18. 5. 2024
Dr. Borut Juvanec, arhitekt

Dr. Borut Juvanec je arhitekt, dolgoletni profesor, poznavalec s področja teorije arhitekture, njenih proporcijskih sistemov, začetkov in izvorov arhitekture ter etničnih prvin v arhitekturi. Raziskuje predvsem značilnosti prvobitnosti in izvorov arhitekturnih elementov, tradicionalna znanja in identitete v današnjem oblikovanju prostora. Je član številnih mednarodnih strokovnih združenj, avtor številnih knjig s področja arhitekture in strokovnih člankov. 

Dr. Borut Juvanec, arhitekt

Dr. Borut Juvanec je arhitekt, dolgoletni profesor, poznavalec s področja teorije arhitekture, njenih proporcijskih sistemov, začetkov in izvorov arhitekture ter etničnih prvin v arhitekturi. Raziskuje predvsem značilnosti prvobitnosti in izvorov arhitekturnih elementov, tradicionalna znanja in identitete v današnjem oblikovanju prostora. Je član številnih mednarodnih strokovnih združenj, avtor številnih knjig s področja arhitekture in strokovnih člankov. 

Nataša Ličen

spominživljenjedružbaarhitekturakultura

Za življenje

VEČ ...|18. 5. 2024
Jeza, agresija

Tokrat smo z našim gostom spregovorili o agresiji med mladostniki in kaj agresija pravzaprav sploh je, vabljeni k poslušanju. 

Jeza, agresija

Tokrat smo z našim gostom spregovorili o agresiji med mladostniki in kaj agresija pravzaprav sploh je, vabljeni k poslušanju. 

Mateja Subotičanec

vzgojaduhovnostmladi

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|27. 9. 2023
Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Marjan Bunič, Jure Sešek

Pogovor o

VEČ ...|22. 5. 2024
V prvem evropskem predvolilnem soočenju o varnosti unije, migracijah in Vatikanski diplomaciji

Predstavniki desetih list so spregovorili o tem, kako varna je Evropska unija, je čas za skupno obrambno politiko, kaj pomenijo vojne v naši neposredni soseščini in tudi, kako urediti vse večji migrantski pritisk na države članice.

Po uvodnem vprašanju, kakšen imajo kandidati svetovni nazor nas je zanimalo, ali Evropska unija zaradi vojn, ki smo jim priča v prihodnje potrebuje tudi skupno obrambno politiko. Nosilec kandidatne liste stranke Vesna Vladimir Prebilič: »Strinjam se, da Evropska unija potrebuje obrambno politiko, zlasti zaradi tega, ker je potrebno asimetrijo, torej znotraj zveze Nato, odpraviti, torej zanesti se moremo na sebe. Sem pa absolutno zelo previden pri oboroževanju, pretiranem oboroževanju h kateremu se poziva.«

Na vprašanje, ali je Slovenija s tem, ko je sprožila razpravo o priznanju Palestine storila korak naprej ali nazaj v umiritvi razmer je kandidat SDS Aleš Hojs odgovoril: »Slovenija je s to napovedjo hitre napovedi Palestine zgolj prilila olje na ogenj. Ta poteza je v diplomatskih krogih, saj v tistih demokratičnih, razvitih državah naletela na izjemno neodobravanje, kar seveda pomeni, da smo s tem naredili nov strel v koleno, poleg že nekaterih v zunanji diplomaciji.«

Kandidata na listi Gibanja Svoboda Marjana Šarca, ki je tudi obrambni minister smo prav tako vprašali, ali je za obrambo unijo in pod kakšnimi pogoji? »Zagotovo si vsi prizadevamo za mir, za mir si pa lahko prizadevamo kot tisti, ki se ukvarjamo z obrambnim področjem tako, da opremljamo obrambne sile za odvračanje, kajti odvračanje nasprotnika ali potencialnega agresorja je tisto, ki drži mir,« je dejal.

Nosilec kandidatne liste stranke Resni.ca, tudi njen predsednik Zoran Stevanović je na vprašanje, ali bi dodatna vlaganja v obrambno industrijo v Evropski uniji lahko prispevala k večji varnosti 27-terice odgovoril: »Absolutno ne, Slovenija bi morala zavzeti nevtralno pozicijo, biti mirovni posrednik, pridobiti zaupanje obeh strani.«

Kandidat NSi, tudi predsednik stranke Matej Tonin pa je glede varnosti v povezavi povedal: »V času našega predsedovanja se je takrat sprejel tako imenovani strateški kompas, ki je tudi predvidel neke hitre odzivne sile v številkah približno 5000 oseb, s katerim bi lahko Evropska unija vsaj za začetek zavarovala svoje politične in diplomatske odločitve.«

Aktualni evropski poslanec in nosilec liste SD Matjaž Nemec je prav tako izrazil pričakovanje, k umiritvi razmer: »V zgodovinskem momentu lahko Slovenija odigra pomembno vlogo, kajti večkrat se je izkazalo, da so lahko v igri velikih prav mali tisti, ki v dialogu odigrajo prenašalca miru.«

Nosilka kandidatne liste stranke Levica Nataša Sukič je ostro proti dodatnemu oboroževanju unije. »Slišimo besede, da se je treba še bolj oboroževati, da je treba vzpostaviti obrambnega komisarja, da je treba še več in še več orožja poslati v Ukrajino, ampak še več orožja v Ukrajini je podaljšana vojna.«

Kandidat stranke SLS, prav tako prvak stranke Marko Balažič pa je na na vprašanje, kako v EU spet priti na pot miru, svobode in blaginje odgovoril: »Kar je najslabše pri vsemu je, da Evropa deluje izgubljeno. Po eni strani ne vemo, kaj hočemo, po drugi strani pa lahko poslušamo hipoteze, da moramo igrati vlogo mirovnika, ampak s čim,« se je vprašal.

Na vprašanje o obrambni uniji je aktualni evropski poslanec sicer nosilec liste Zelenih Slovenije Klemen Grošelj dodal: »Mi ne zagovarjamo evropske vojske, ampak zagovarjamo razvoj evropskih obrambnih zmogljivosti, kar pomeni, da še vedno ostanejo države članice, tiste, ki so primarno odgovorne in v tem primeru ne predajajo suverenosti na Evropsko unijo.«

Ali ima Slovenija sploh kakšne možnosti vplivati na svetovni mir pa je bilo vprašanje, ki smo ga zastavili nosilcu liste strank DeSUS in Dobra država Urošu Lipuščku: »Male države so brez dvoma omejene v svojem vplivu, vendar mislim, da Slovenija kot del neke koalicije ima to možnost.«

Kandidati za evropske poslance so izmenjali precej stališč na temo vojne v Ukrajini, predstavili svoj pogled na papeža Frančiška in Vatikansko diplomacijo in predstavili stališče do migracijskega pakta.

V prvem evropskem predvolilnem soočenju o varnosti unije, migracijah in Vatikanski diplomaciji

Predstavniki desetih list so spregovorili o tem, kako varna je Evropska unija, je čas za skupno obrambno politiko, kaj pomenijo vojne v naši neposredni soseščini in tudi, kako urediti vse večji migrantski pritisk na države članice.

Po uvodnem vprašanju, kakšen imajo kandidati svetovni nazor nas je zanimalo, ali Evropska unija zaradi vojn, ki smo jim priča v prihodnje potrebuje tudi skupno obrambno politiko. Nosilec kandidatne liste stranke Vesna Vladimir Prebilič: »Strinjam se, da Evropska unija potrebuje obrambno politiko, zlasti zaradi tega, ker je potrebno asimetrijo, torej znotraj zveze Nato, odpraviti, torej zanesti se moremo na sebe. Sem pa absolutno zelo previden pri oboroževanju, pretiranem oboroževanju h kateremu se poziva.«

Na vprašanje, ali je Slovenija s tem, ko je sprožila razpravo o priznanju Palestine storila korak naprej ali nazaj v umiritvi razmer je kandidat SDS Aleš Hojs odgovoril: »Slovenija je s to napovedjo hitre napovedi Palestine zgolj prilila olje na ogenj. Ta poteza je v diplomatskih krogih, saj v tistih demokratičnih, razvitih državah naletela na izjemno neodobravanje, kar seveda pomeni, da smo s tem naredili nov strel v koleno, poleg že nekaterih v zunanji diplomaciji.«

Kandidata na listi Gibanja Svoboda Marjana Šarca, ki je tudi obrambni minister smo prav tako vprašali, ali je za obrambo unijo in pod kakšnimi pogoji? »Zagotovo si vsi prizadevamo za mir, za mir si pa lahko prizadevamo kot tisti, ki se ukvarjamo z obrambnim področjem tako, da opremljamo obrambne sile za odvračanje, kajti odvračanje nasprotnika ali potencialnega agresorja je tisto, ki drži mir,« je dejal.

Nosilec kandidatne liste stranke Resni.ca, tudi njen predsednik Zoran Stevanović je na vprašanje, ali bi dodatna vlaganja v obrambno industrijo v Evropski uniji lahko prispevala k večji varnosti 27-terice odgovoril: »Absolutno ne, Slovenija bi morala zavzeti nevtralno pozicijo, biti mirovni posrednik, pridobiti zaupanje obeh strani.«

Kandidat NSi, tudi predsednik stranke Matej Tonin pa je glede varnosti v povezavi povedal: »V času našega predsedovanja se je takrat sprejel tako imenovani strateški kompas, ki je tudi predvidel neke hitre odzivne sile v številkah približno 5000 oseb, s katerim bi lahko Evropska unija vsaj za začetek zavarovala svoje politične in diplomatske odločitve.«

Aktualni evropski poslanec in nosilec liste SD Matjaž Nemec je prav tako izrazil pričakovanje, k umiritvi razmer: »V zgodovinskem momentu lahko Slovenija odigra pomembno vlogo, kajti večkrat se je izkazalo, da so lahko v igri velikih prav mali tisti, ki v dialogu odigrajo prenašalca miru.«

Nosilka kandidatne liste stranke Levica Nataša Sukič je ostro proti dodatnemu oboroževanju unije. »Slišimo besede, da se je treba še bolj oboroževati, da je treba vzpostaviti obrambnega komisarja, da je treba še več in še več orožja poslati v Ukrajino, ampak še več orožja v Ukrajini je podaljšana vojna.«

Kandidat stranke SLS, prav tako prvak stranke Marko Balažič pa je na na vprašanje, kako v EU spet priti na pot miru, svobode in blaginje odgovoril: »Kar je najslabše pri vsemu je, da Evropa deluje izgubljeno. Po eni strani ne vemo, kaj hočemo, po drugi strani pa lahko poslušamo hipoteze, da moramo igrati vlogo mirovnika, ampak s čim,« se je vprašal.

Na vprašanje o obrambni uniji je aktualni evropski poslanec sicer nosilec liste Zelenih Slovenije Klemen Grošelj dodal: »Mi ne zagovarjamo evropske vojske, ampak zagovarjamo razvoj evropskih obrambnih zmogljivosti, kar pomeni, da še vedno ostanejo države članice, tiste, ki so primarno odgovorne in v tem primeru ne predajajo suverenosti na Evropsko unijo.«

Ali ima Slovenija sploh kakšne možnosti vplivati na svetovni mir pa je bilo vprašanje, ki smo ga zastavili nosilcu liste strank DeSUS in Dobra država Urošu Lipuščku: »Male države so brez dvoma omejene v svojem vplivu, vendar mislim, da Slovenija kot del neke koalicije ima to možnost.«

Kandidati za evropske poslance so izmenjali precej stališč na temo vojne v Ukrajini, predstavili svoj pogled na papeža Frančiška in Vatikansko diplomacijo in predstavili stališče do migracijskega pakta.

Radio Ognjišče, Alen Salihović

politikaživljenjesoočenjevolitve v Evropski parlament 2024

Zgodbe za otroke

VEČ ...|22. 5. 2024
Začetek v opuščeni cesarjevi vili

Misijonar Andrej Majcen je odšel v Hongkong in tam postal ravnatelj velike šole. Vseskozi ga je spremljal spomin na očetov zgled, da je treba najprej pomagati najbolj ubogim. 

Začetek v opuščeni cesarjevi vili

Misijonar Andrej Majcen je odšel v Hongkong in tam postal ravnatelj velike šole. Vseskozi ga je spremljal spomin na očetov zgled, da je treba najprej pomagati najbolj ubogim. 

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljicešmarnice 2024barbara kastelectvoj talent štejeandrej majcen

Otok

VEČ ...|22. 5. 2024
Le svojo srčno uro imam

Mnogo pesnikov se drenja na Čušinovi knjižni polici. Za tokratno oddajo je izbral pesnika, ki ga osebno pozna in je v tem mesecu praznoval rojstni dan. To je Tone Kuntner.

Le svojo srčno uro imam

Mnogo pesnikov se drenja na Čušinovi knjižni polici. Za tokratno oddajo je izbral pesnika, ki ga osebno pozna in je v tem mesecu praznoval rojstni dan. To je Tone Kuntner.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Moja generacija

VEČ ...|22. 5. 2024
Anka in Ana

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

Anka in Ana

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

Marjan Bunič, Jure Sešek, Jakob Čuk

mladistariglasbakulturazabava

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|22. 5. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 22. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 22. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ...|22. 5. 2024
V prvem evropskem predvolilnem soočenju o varnosti unije, migracijah in Vatikanski diplomaciji

Predstavniki desetih list so spregovorili o tem, kako varna je Evropska unija, je čas za skupno obrambno politiko, kaj pomenijo vojne v naši neposredni soseščini in tudi, kako urediti vse večji migrantski pritisk na države članice.

Po uvodnem vprašanju, kakšen imajo kandidati svetovni nazor nas je zanimalo, ali Evropska unija zaradi vojn, ki smo jim priča v prihodnje potrebuje tudi skupno obrambno politiko. Nosilec kandidatne liste stranke Vesna Vladimir Prebilič: »Strinjam se, da Evropska unija potrebuje obrambno politiko, zlasti zaradi tega, ker je potrebno asimetrijo, torej znotraj zveze Nato, odpraviti, torej zanesti se moremo na sebe. Sem pa absolutno zelo previden pri oboroževanju, pretiranem oboroževanju h kateremu se poziva.«

Na vprašanje, ali je Slovenija s tem, ko je sprožila razpravo o priznanju Palestine storila korak naprej ali nazaj v umiritvi razmer je kandidat SDS Aleš Hojs odgovoril: »Slovenija je s to napovedjo hitre napovedi Palestine zgolj prilila olje na ogenj. Ta poteza je v diplomatskih krogih, saj v tistih demokratičnih, razvitih državah naletela na izjemno neodobravanje, kar seveda pomeni, da smo s tem naredili nov strel v koleno, poleg že nekaterih v zunanji diplomaciji.«

Kandidata na listi Gibanja Svoboda Marjana Šarca, ki je tudi obrambni minister smo prav tako vprašali, ali je za obrambo unijo in pod kakšnimi pogoji? »Zagotovo si vsi prizadevamo za mir, za mir si pa lahko prizadevamo kot tisti, ki se ukvarjamo z obrambnim področjem tako, da opremljamo obrambne sile za odvračanje, kajti odvračanje nasprotnika ali potencialnega agresorja je tisto, ki drži mir,« je dejal.

Nosilec kandidatne liste stranke Resni.ca, tudi njen predsednik Zoran Stevanović je na vprašanje, ali bi dodatna vlaganja v obrambno industrijo v Evropski uniji lahko prispevala k večji varnosti 27-terice odgovoril: »Absolutno ne, Slovenija bi morala zavzeti nevtralno pozicijo, biti mirovni posrednik, pridobiti zaupanje obeh strani.«

Kandidat NSi, tudi predsednik stranke Matej Tonin pa je glede varnosti v povezavi povedal: »V času našega predsedovanja se je takrat sprejel tako imenovani strateški kompas, ki je tudi predvidel neke hitre odzivne sile v številkah približno 5000 oseb, s katerim bi lahko Evropska unija vsaj za začetek zavarovala svoje politične in diplomatske odločitve.«

Aktualni evropski poslanec in nosilec liste SD Matjaž Nemec je prav tako izrazil pričakovanje, k umiritvi razmer: »V zgodovinskem momentu lahko Slovenija odigra pomembno vlogo, kajti večkrat se je izkazalo, da so lahko v igri velikih prav mali tisti, ki v dialogu odigrajo prenašalca miru.«

Nosilka kandidatne liste stranke Levica Nataša Sukič je ostro proti dodatnemu oboroževanju unije. »Slišimo besede, da se je treba še bolj oboroževati, da je treba vzpostaviti obrambnega komisarja, da je treba še več in še več orožja poslati v Ukrajino, ampak še več orožja v Ukrajini je podaljšana vojna.«

Kandidat stranke SLS, prav tako prvak stranke Marko Balažič pa je na na vprašanje, kako v EU spet priti na pot miru, svobode in blaginje odgovoril: »Kar je najslabše pri vsemu je, da Evropa deluje izgubljeno. Po eni strani ne vemo, kaj hočemo, po drugi strani pa lahko poslušamo hipoteze, da moramo igrati vlogo mirovnika, ampak s čim,« se je vprašal.

Na vprašanje o obrambni uniji je aktualni evropski poslanec sicer nosilec liste Zelenih Slovenije Klemen Grošelj dodal: »Mi ne zagovarjamo evropske vojske, ampak zagovarjamo razvoj evropskih obrambnih zmogljivosti, kar pomeni, da še vedno ostanejo države članice, tiste, ki so primarno odgovorne in v tem primeru ne predajajo suverenosti na Evropsko unijo.«

Ali ima Slovenija sploh kakšne možnosti vplivati na svetovni mir pa je bilo vprašanje, ki smo ga zastavili nosilcu liste strank DeSUS in Dobra država Urošu Lipuščku: »Male države so brez dvoma omejene v svojem vplivu, vendar mislim, da Slovenija kot del neke koalicije ima to možnost.«

Kandidati za evropske poslance so izmenjali precej stališč na temo vojne v Ukrajini, predstavili svoj pogled na papeža Frančiška in Vatikansko diplomacijo in predstavili stališče do migracijskega pakta.

V prvem evropskem predvolilnem soočenju o varnosti unije, migracijah in Vatikanski diplomaciji

Predstavniki desetih list so spregovorili o tem, kako varna je Evropska unija, je čas za skupno obrambno politiko, kaj pomenijo vojne v naši neposredni soseščini in tudi, kako urediti vse večji migrantski pritisk na države članice.

Po uvodnem vprašanju, kakšen imajo kandidati svetovni nazor nas je zanimalo, ali Evropska unija zaradi vojn, ki smo jim priča v prihodnje potrebuje tudi skupno obrambno politiko. Nosilec kandidatne liste stranke Vesna Vladimir Prebilič: »Strinjam se, da Evropska unija potrebuje obrambno politiko, zlasti zaradi tega, ker je potrebno asimetrijo, torej znotraj zveze Nato, odpraviti, torej zanesti se moremo na sebe. Sem pa absolutno zelo previden pri oboroževanju, pretiranem oboroževanju h kateremu se poziva.«

Na vprašanje, ali je Slovenija s tem, ko je sprožila razpravo o priznanju Palestine storila korak naprej ali nazaj v umiritvi razmer je kandidat SDS Aleš Hojs odgovoril: »Slovenija je s to napovedjo hitre napovedi Palestine zgolj prilila olje na ogenj. Ta poteza je v diplomatskih krogih, saj v tistih demokratičnih, razvitih državah naletela na izjemno neodobravanje, kar seveda pomeni, da smo s tem naredili nov strel v koleno, poleg že nekaterih v zunanji diplomaciji.«

Kandidata na listi Gibanja Svoboda Marjana Šarca, ki je tudi obrambni minister smo prav tako vprašali, ali je za obrambo unijo in pod kakšnimi pogoji? »Zagotovo si vsi prizadevamo za mir, za mir si pa lahko prizadevamo kot tisti, ki se ukvarjamo z obrambnim področjem tako, da opremljamo obrambne sile za odvračanje, kajti odvračanje nasprotnika ali potencialnega agresorja je tisto, ki drži mir,« je dejal.

Nosilec kandidatne liste stranke Resni.ca, tudi njen predsednik Zoran Stevanović je na vprašanje, ali bi dodatna vlaganja v obrambno industrijo v Evropski uniji lahko prispevala k večji varnosti 27-terice odgovoril: »Absolutno ne, Slovenija bi morala zavzeti nevtralno pozicijo, biti mirovni posrednik, pridobiti zaupanje obeh strani.«

Kandidat NSi, tudi predsednik stranke Matej Tonin pa je glede varnosti v povezavi povedal: »V času našega predsedovanja se je takrat sprejel tako imenovani strateški kompas, ki je tudi predvidel neke hitre odzivne sile v številkah približno 5000 oseb, s katerim bi lahko Evropska unija vsaj za začetek zavarovala svoje politične in diplomatske odločitve.«

Aktualni evropski poslanec in nosilec liste SD Matjaž Nemec je prav tako izrazil pričakovanje, k umiritvi razmer: »V zgodovinskem momentu lahko Slovenija odigra pomembno vlogo, kajti večkrat se je izkazalo, da so lahko v igri velikih prav mali tisti, ki v dialogu odigrajo prenašalca miru.«

Nosilka kandidatne liste stranke Levica Nataša Sukič je ostro proti dodatnemu oboroževanju unije. »Slišimo besede, da se je treba še bolj oboroževati, da je treba vzpostaviti obrambnega komisarja, da je treba še več in še več orožja poslati v Ukrajino, ampak še več orožja v Ukrajini je podaljšana vojna.«

Kandidat stranke SLS, prav tako prvak stranke Marko Balažič pa je na na vprašanje, kako v EU spet priti na pot miru, svobode in blaginje odgovoril: »Kar je najslabše pri vsemu je, da Evropa deluje izgubljeno. Po eni strani ne vemo, kaj hočemo, po drugi strani pa lahko poslušamo hipoteze, da moramo igrati vlogo mirovnika, ampak s čim,« se je vprašal.

Na vprašanje o obrambni uniji je aktualni evropski poslanec sicer nosilec liste Zelenih Slovenije Klemen Grošelj dodal: »Mi ne zagovarjamo evropske vojske, ampak zagovarjamo razvoj evropskih obrambnih zmogljivosti, kar pomeni, da še vedno ostanejo države članice, tiste, ki so primarno odgovorne in v tem primeru ne predajajo suverenosti na Evropsko unijo.«

Ali ima Slovenija sploh kakšne možnosti vplivati na svetovni mir pa je bilo vprašanje, ki smo ga zastavili nosilcu liste strank DeSUS in Dobra država Urošu Lipuščku: »Male države so brez dvoma omejene v svojem vplivu, vendar mislim, da Slovenija kot del neke koalicije ima to možnost.«

Kandidati za evropske poslance so izmenjali precej stališč na temo vojne v Ukrajini, predstavili svoj pogled na papeža Frančiška in Vatikansko diplomacijo in predstavili stališče do migracijskega pakta.

Radio Ognjišče, Alen Salihović

politikaživljenjesoočenjevolitve v Evropski parlament 2024