V Via positivo smo povabili dr. Jožeta Magdiča, nevro-psihiatra, člana mednarodne zveze za Analitično psihologijo, kvalificiranega Jungovskega psihoanalitika, ki je na švicarskem inštitutu poimenovanem po Jungu tudi diplomiral. Svojo kariero in zavidljivo strokovno zdravniško pot bi lahko razvil v Švici, tudi v Nemčiji, toda Slovenija in zvestoba domovini sta prevladali. Po več kot desetletju se je vrnil v rodno Prekmurje. Predava na več tujih ustanovah, je redni član mednarodnih strokovnih srečanj nevropsihologov in še bi lahko naštevali. Z njim smo se že srečali. Po več mesecih pa znova v pogovoru, ko smo izpostavili aktualnosti, kje smo in kam gremo, kaj se skozi družbo odraža v človeku in obratno, kako se lahko razstresemo in si ostajamo zvesti, kljub poplavi zahtev in številnih skušnjav, ki nas morda vabijo v za nas na ne prave poti?, smo govorili z njim.
V Via positivo smo povabili dr. Jožeta Magdiča, nevro-psihiatra, člana mednarodne zveze za Analitično psihologijo, kvalificiranega Jungovskega psihoanalitika, ki je na švicarskem inštitutu poimenovanem po Jungu tudi diplomiral. Svojo kariero in zavidljivo strokovno zdravniško pot bi lahko razvil v Švici, tudi v Nemčiji, toda Slovenija in zvestoba domovini sta prevladali. Po več kot desetletju se je vrnil v rodno Prekmurje. Predava na več tujih ustanovah, je redni član mednarodnih strokovnih srečanj nevropsihologov in še bi lahko naštevali. Z njim smo se že srečali. Po več mesecih pa znova v pogovoru, ko smo izpostavili aktualnosti, kje smo in kam gremo, kaj se skozi družbo odraža v človeku in obratno, kako se lahko razstresemo in si ostajamo zvesti, kljub poplavi zahtev in številnih skušnjav, ki nas morda vabijo v za nas na ne prave poti?, smo govorili z njim.
V Via positivo smo povabili dr. Jožeta Magdiča, nevro-psihiatra, člana mednarodne zveze za Analitično psihologijo, kvalificiranega Jungovskega psihoanalitika, ki je na švicarskem inštitutu poimenovanem po Jungu tudi diplomiral. Svojo kariero in zavidljivo strokovno zdravniško pot bi lahko razvil v Švici, tudi v Nemčiji, toda Slovenija in zvestoba domovini sta prevladali. Po več kot desetletju se je vrnil v rodno Prekmurje. Predava na več tujih ustanovah, je redni član mednarodnih strokovnih srečanj nevropsihologov in še bi lahko naštevali. Z njim smo se že srečali. Po več mesecih pa znova v pogovoru, ko smo izpostavili aktualnosti, kje smo in kam gremo, kaj se skozi družbo odraža v človeku in obratno, kako se lahko razstresemo in si ostajamo zvesti, kljub poplavi zahtev in številnih skušnjav, ki nas morda vabijo v za nas na ne prave poti?, smo govorili z njim.
Via positiva
Manca Izmajlova ima za seboj najboljšo angleško govorniško šolo. Tudi igro je študirala v tujini. V dvajsetletni karieri je imela več kot tisoč nastopov po vsem svetu. Pevka, igralka in voditeljica. S srcem tudi žena in predana mama. Veliko o sebi razkrije skozi knjigo Vdihni življenje s polnimi pljuči. Govorili smo o njeni postavitvi skozi dihalne vaje, ki ji omogočajo opravljanje raznovrstnih obveznosti.
Via positiva
Manca Izmajlova ima za seboj najboljšo angleško govorniško šolo. Tudi igro je študirala v tujini. V dvajsetletni karieri je imela več kot tisoč nastopov po vsem svetu. Pevka, igralka in voditeljica. S srcem tudi žena in predana mama. Veliko o sebi razkrije skozi knjigo Vdihni življenje s polnimi pljuči. Govorili smo o njeni postavitvi skozi dihalne vaje, ki ji omogočajo opravljanje raznovrstnih obveznosti.
Via positiva
Življenje je dar, je nekaj izjemnega. Najpreprostejše oblike življenja so čudež. Življenje niso atomi in molekule. K pogovoru smo povabili prof. dr. Matjaža Zwittra, ki je več kot štirideset let delal kot specialist onkologije z radioterapijo na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Vsakršno življenje, vse kar obstoj na planetu, je čudež, pravi. Sogovornik, ki ima bogate izkušnje dela z težkimi boleznimi in mnogovrstnimi stiskami. Kljub temu ali prav zato je življenje tudi zanj največja vrednota.
Via positiva
Življenje je dar, je nekaj izjemnega. Najpreprostejše oblike življenja so čudež. Življenje niso atomi in molekule. K pogovoru smo povabili prof. dr. Matjaža Zwittra, ki je več kot štirideset let delal kot specialist onkologije z radioterapijo na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Vsakršno življenje, vse kar obstoj na planetu, je čudež, pravi. Sogovornik, ki ima bogate izkušnje dela z težkimi boleznimi in mnogovrstnimi stiskami. Kljub temu ali prav zato je življenje tudi zanj največja vrednota.
Via positiva
Ivan Dobnik je prejemnik mednarodne Pretnarjeve nagrade 2025 in častnega naslova »ambasador poezije«, pesnik, književni prevajalec, esejist, kritik, literarni urednik in založnik ter mednarodni posrednik poezije. Kot pesnik in literarni urednik je gostoval na številnih literarnih festivalih doma in v tujini. Njegove pesmi so prevedene v več evropskih jezikih. Je pobudnik, soustanovitelj ter odgovorni urednik književne revije Poetikon, ravno tako Hiše poezije, v kateri med drugim organizirajo tudi pesniška srečanja in branja poezije.
Via positiva
Ivan Dobnik je prejemnik mednarodne Pretnarjeve nagrade 2025 in častnega naslova »ambasador poezije«, pesnik, književni prevajalec, esejist, kritik, literarni urednik in založnik ter mednarodni posrednik poezije. Kot pesnik in literarni urednik je gostoval na številnih literarnih festivalih doma in v tujini. Njegove pesmi so prevedene v več evropskih jezikih. Je pobudnik, soustanovitelj ter odgovorni urednik književne revije Poetikon, ravno tako Hiše poezije, v kateri med drugim organizirajo tudi pesniška srečanja in branja poezije.
Via positiva
Danica Ozvaldič je magistrica ekonomije, ki se že od gimnazijskih let naprej ukvarja s pisanjem. Sprva je študirala slovenščino in angleščino, dokončala pa potem študij ekonomije. Na tem področju je največ naredila v vlogi mentorice. Vedno se je posebej posvečala medsebojnim odnosom in moči sodelovanja različnih ljudi in skupin. Vseskozi pa je tudi pisala, izšla je zbirka njenih pesmi in pred kratkim, po njenem prvem biografskem romanu Krojenje tišine, njen drugi roman Brez obraza.
Via positiva
Danica Ozvaldič je magistrica ekonomije, ki se že od gimnazijskih let naprej ukvarja s pisanjem. Sprva je študirala slovenščino in angleščino, dokončala pa potem študij ekonomije. Na tem področju je največ naredila v vlogi mentorice. Vedno se je posebej posvečala medsebojnim odnosom in moči sodelovanja različnih ljudi in skupin. Vseskozi pa je tudi pisala, izšla je zbirka njenih pesmi in pred kratkim, po njenem prvem biografskem romanu Krojenje tišine, njen drugi roman Brez obraza.
Via positiva
Lea Cok je igralka, ki se je z več odmevnimi vlogami in nastopi uveljavila v gledališču, na televiziji in filmu. Je tudi plesalka in interpretka, s pevskim talentom, skratka vsestranska ustvarjalka, ki svoja zanimanja širi na različna področja umetnosti. Izdala je tudi knjigo s premisleki, svoj prvenec z naslovom Teme o svetlem in svetloba v temi. Občasno sodeluje z Društvom za kulturo inkluzije, v pomoč otrokom s posebnimi potrebami, za njihovo večjo vključenost v družbo ter tudi pri projektu v pomoč ženskam za več samozavesti. Trenutno pa najbolj odmeva glavna vloga, ko je kot Bronja nastopila v filmu, posnetem po romanu Belo se pere na devetdeset.
Via positiva
Lea Cok je igralka, ki se je z več odmevnimi vlogami in nastopi uveljavila v gledališču, na televiziji in filmu. Je tudi plesalka in interpretka, s pevskim talentom, skratka vsestranska ustvarjalka, ki svoja zanimanja širi na različna področja umetnosti. Izdala je tudi knjigo s premisleki, svoj prvenec z naslovom Teme o svetlem in svetloba v temi. Občasno sodeluje z Društvom za kulturo inkluzije, v pomoč otrokom s posebnimi potrebami, za njihovo večjo vključenost v družbo ter tudi pri projektu v pomoč ženskam za več samozavesti. Trenutno pa najbolj odmeva glavna vloga, ko je kot Bronja nastopila v filmu, posnetem po romanu Belo se pere na devetdeset.
Via positiva
Ob aktualnih Dnevih evropske kulturne dediščine in Tednu kulturne dediščine smo k pogovoru povabili Jerneja Hudolina, arhitekta in dolgoletnega direktorja Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Via positiva
Ob aktualnih Dnevih evropske kulturne dediščine in Tednu kulturne dediščine smo k pogovoru povabili Jerneja Hudolina, arhitekta in dolgoletnega direktorja Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Via positiva
Prof. dr. Borut Kovačič, biolog, medicinski embriolog, je vodja mariborskega laboratorija za reproduktivno biologijo, nedavno izvoljen za predsednika evropskega združenja za humano reprodukcijo in embriologijo. Dela na področju raziskovanja neplodnosti. Zahtevna vsebina, ki vedno pod vprašaj postavlja tudi vidik etike.
Via positiva
Prof. dr. Borut Kovačič, biolog, medicinski embriolog, je vodja mariborskega laboratorija za reproduktivno biologijo, nedavno izvoljen za predsednika evropskega združenja za humano reprodukcijo in embriologijo. Dela na področju raziskovanja neplodnosti. Zahtevna vsebina, ki vedno pod vprašaj postavlja tudi vidik etike.
Via positiva
Dr. Tanja Ozvatič je ravnateljica in odgovorna urednica celjske Mohorjeve družbe, ki že 174 let neprekinjeno sledi viziji Antona Martina Slomška z izdajanjem knjig za široko množico, s tem pa ohranjajo dostopnost do kakovostne slovenske besede. Dr. Tanja Ozvatič je doštudirala slovenistiko, se ukvarjala s stiki z javnostmi, bila raziskovalka, delovala v gospodarstvu in po premišljeni poti pristala v založništvu. Vedno je rada brala. Še več o svojem videnju družbe, življenja in seveda lepoti besede ter bogastvu knjig, tudi o pomenu branja, pa je povedala v pogovoru.
Via positiva
Dr. Tanja Ozvatič je ravnateljica in odgovorna urednica celjske Mohorjeve družbe, ki že 174 let neprekinjeno sledi viziji Antona Martina Slomška z izdajanjem knjig za široko množico, s tem pa ohranjajo dostopnost do kakovostne slovenske besede. Dr. Tanja Ozvatič je doštudirala slovenistiko, se ukvarjala s stiki z javnostmi, bila raziskovalka, delovala v gospodarstvu in po premišljeni poti pristala v založništvu. Vedno je rada brala. Še več o svojem videnju družbe, življenja in seveda lepoti besede ter bogastvu knjig, tudi o pomenu branja, pa je povedala v pogovoru.

Svetovalnica
Zima je pred vrati, z njo pa prihaja tudi čas za menjavo pnevmatik. Govorili smo z odgovornim urednikom Motorevije AMZS Blažem Poženelom o letošnjem testu zimskih pnevmatik. Med drugim so med 31 testiranimi pnevmatikami v dimenziji 225/40 R18 kar enajstim dodelili oceno ni priporočljivo, vse so iz nizkocenovnega razreda. Tudi o tem, zakaj ni pametno varčevati pri pnevmatikah in ali visoka cena res pomeni tudi visoko kakovost, smo spregovorili.
Duhovna misel
Sedaj, ko sem spet v ZDA, me je zelo prizadelo, da je mnogo ljudi nemirnih, osamljenih. Danes sem se pogovarjal o duhovnem preživetju ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji Spoznanje več, predsodek manj je bil še zadnjič z nami zgodovinar in politični analitik dr. Aleš Maver. Dobro desetletje nam je s svojim bogatim znanjem in z izkušnjami pomagal razumeti pomembnejše aktualne dogodke na tujem in doma. Kako sta se v tem času spremenila svet in Slovenija?
Sol in luč
Najnovejše znanstvene raziskave dokazujejo, da se travmatične izkušnje lahko prenašajo skozi generacije. Vzroki teh težav morda ne ležijo v naših življenjskih izkušnjah, ampak v življenjih naših staršev, starih staršev in celo prastarih staršev. Mark Wolynn spada med priznane raziskovalce podedovanih družinskih travm, in knjiga, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji govori prav o tem. prisluhnite uvodu v katerem je avtor zelo iskreno opisal svojo izkušnjo. Knjiga z naslovom Podedovane družinske travme je izšla pri založbi Primus.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 12. november 2025 ob 05-ih
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Pogovor o
Pred lokalnimi volitvami, ki nas čakajo čez približno leto dni, smo spregovorili o financiranju občin, njihovih nalogah, centralizaciji države in demokratičnem deficitu na lokalni ravni. O omenjenem so v oddaji spregovorili predsednik Državnega sveta Marko Lotrič, župan Občine Ivančna Gorica Dušan Strnad, župan Občine Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar in politologinjo s Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici dr. Simona Kukovič.
Slovencem po svetu in domovini
Občinski svet v Tablji/Pontebbi na zahodnem robu Kanalske doline v deželi Furlanija - Julijska krajina je soglasno sprejel sklep o pridružitvi seznamu občni, kjer se izvaja zaščitni zakon za slovensko manjšino v Italiji. To bi tako postala devetnajsta občina zaščitenega območja v videmski pokrajini, vseh pa je trenutno dvaintrideset. To je še zlasti pomembno, ker Dipalja vas v občini Tablja od vedno velja za slovenski kraj, navaja zamejski petnajstdnevnik Dom. »Še posebej je pomembno, da se zaščita širi na območje, kjer je slovenska prisotnost zgodovinsko globoko ukoreninjena, a obenem tudi najbolj izpostavljena sodobnim izzivom, sta namero z zadovoljstvom pozdravila predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj in predsednik Institucionalnega paritetnega odbora za vprašanja slovenske manjšine Marko Jarc. »Ta novica nas navdaja z upanjem, da se bo proces vključevanja novih občin nadaljeval tudi v prihodnje, saj je celovita in trajna zaščita slovenske narodne skupnosti v Italiji ključnega pomena za njen obstoj in razvoj,« sta še ocenila Jarc in Bandelj.
Kulturni utrinki
Slovenska matica je v zbirki Vezana beseda, namenjeni dramatiki, izdala štiri drame Ivana Mraka po izboru literata in literarnega zgodovinarja Denisa Poniža. V knjigarni Konzorcij je na ogled 39. prodajna razstava Frankfurt po Frankfurtu z okoli 5000 knjigami z vsega sveta. Frančiškanski samostan Sveta Gora pa vabi na predstavitev obsežne študije dr. Mateja Hriberška z naslovom Kronanje Marijine milostne podobe na Sveti Gori 1717, ki bo v nedeljo, 23. novembra.