Slovenska kulturna akcija v Argentini neprekinjeno deluje že 70 let. Obletnico so obeležili z zahvalno sveto mašo v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši v središču prestolnice. Za jubilejno leto v prvi polovici načrtujejo še koncert v Buenos Airesu, simpozij v prostorih Slovenske matice in NUK-u ter priložnostno tudi v Državnem zboru v Ljubljani. V drugi polovici leta bo osrednja obeležitev in peščica kulturnih večerov v Buenos Airesu ter tri nove publikacije v Trstu, Sloveniji in Buenos Airesu. Rednima glasiloma Glas SKA in Meddobje se bo pridružil tudi zbornik, je za Svobodno Slovenijo povedal predsednik Damijan Ahlin. V Meddobju so v vseh teh desetletjih objavljali najpomembnejši slovenski kulturni delavci v zdomstvu, a tudi zamejstvu, revija je znana tudi po prilogah izvrstnih umetnikov. Meddobje še danes ohranja odlično kakovost, pa čeprav so se vrste zdomskih piscev v slovenskem jeziku zredčile, mlajše generacije vse manj obvladajo knjižni jezik in jih vse več piše v drugem jeziku. A kljub temu zadnje Meddobje premore 230 strani, ki jih je sooblikovalo približno dvajset peres od Koroške do Primorske, Argentine in ZDA, Mehike, vse do Peruja, pa tudi iz Slovenije.
Slovenska kulturna akcija v Argentini neprekinjeno deluje že 70 let. Obletnico so obeležili z zahvalno sveto mašo v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši v središču prestolnice. Za jubilejno leto v prvi polovici načrtujejo še koncert v Buenos Airesu, simpozij v prostorih Slovenske matice in NUK-u ter priložnostno tudi v Državnem zboru v Ljubljani. V drugi polovici leta bo osrednja obeležitev in peščica kulturnih večerov v Buenos Airesu ter tri nove publikacije v Trstu, Sloveniji in Buenos Airesu. Rednima glasiloma Glas SKA in Meddobje se bo pridružil tudi zbornik, je za Svobodno Slovenijo povedal predsednik Damijan Ahlin. V Meddobju so v vseh teh desetletjih objavljali najpomembnejši slovenski kulturni delavci v zdomstvu, a tudi zamejstvu, revija je znana tudi po prilogah izvrstnih umetnikov. Meddobje še danes ohranja odlično kakovost, pa čeprav so se vrste zdomskih piscev v slovenskem jeziku zredčile, mlajše generacije vse manj obvladajo knjižni jezik in jih vse več piše v drugem jeziku. A kljub temu zadnje Meddobje premore 230 strani, ki jih je sooblikovalo približno dvajset peres od Koroške do Primorske, Argentine in ZDA, Mehike, vse do Peruja, pa tudi iz Slovenije.
20. januarja se bo začel Svetopisemski maraton, ki že več kot 15 let povezuje kristjane v poslušanju Božje besede. Kako se prijaviti na branje, kje in kdaj lahko sami pripravite mini maraton in kaj udeležencem pomeni takšno branje? Poročali smo tudi o 100. številki revije Vzgoja, o tem, kaj prinašata zbornik Stopinje 2024, ki ga izdaja Škofija Murska Sobota, ter januarska številka revije Novi svet.
20. januarja se bo začel Svetopisemski maraton, ki že več kot 15 let povezuje kristjane v poslušanju Božje besede. Kako se prijaviti na branje, kje in kdaj lahko sami pripravite mini maraton in kaj udeležencem pomeni takšno branje? Poročali smo tudi o 100. številki revije Vzgoja, o tem, kaj prinašata zbornik Stopinje 2024, ki ga izdaja Škofija Murska Sobota, ter januarska številka revije Novi svet.
Na Inštitutu Jožef Stefan v Ljubljani bo jutri 5. Konferenca slovenskih mladih raziskovalcev in študentov iz sveta in Slovenije, ki jo pripravlja Svetovni slovenski kongres. Zanimivi predavatelji iz sveta in Slovenije z mednarodnimi izkušnjami bodo v uvodnih predavanjih in tematskih sklopih obravnavali naslednje teme: Karierna pot kot navdih za mlade, Inovativnost in visoka dodana vrednost kot pogoj za ekonomski razvoj, Izzivi študija in kariere v tujini, Izkušnje in izzivi vračanja mladih v Slovenijo, Možnosti sodelovanja in vračanja v Slovenijo. Častna pokroviteljica konference je predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar. Ob začetku konference bodo izdali zbornik s prispevki, ki bo v elektronski obliki na spletni strani kongresa.
Na Inštitutu Jožef Stefan v Ljubljani bo jutri 5. Konferenca slovenskih mladih raziskovalcev in študentov iz sveta in Slovenije, ki jo pripravlja Svetovni slovenski kongres. Zanimivi predavatelji iz sveta in Slovenije z mednarodnimi izkušnjami bodo v uvodnih predavanjih in tematskih sklopih obravnavali naslednje teme: Karierna pot kot navdih za mlade, Inovativnost in visoka dodana vrednost kot pogoj za ekonomski razvoj, Izzivi študija in kariere v tujini, Izkušnje in izzivi vračanja mladih v Slovenijo, Možnosti sodelovanja in vračanja v Slovenijo. Častna pokroviteljica konference je predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar. Ob začetku konference bodo izdali zbornik s prispevki, ki bo v elektronski obliki na spletni strani kongresa.
Na današnjo 68. obletnico podpisa Državne pogodbe o obnovi neodvisne in demokratične Avstrije, bolj znano kot Avstrijske državne pogodbe, v Deželni hiši v Celovcu prav zdaj predstavljajo zbornik o aktualnem položaju slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Mohorjeva iz Celovca je v njem zbrala prispevke s strokovnih srečanj in rezultate raziskave o stanju dvojezičnosti na Koroškem, vključen je pregled položaja drugih manjšin. Ob 19.00 pa bo v Evropski hiši v Celovcu Skupnost koroških Slovencev in Slovenk na posebni slovesnosti vročila 16. Kugyevo nagrado. Prejemnik je nekdanji slovenski predsednik Borut Pahor, in sicer »v zahvalo in kot priznanje za vse delo in prizadevanja ter zgodovinske korake v prid uspešnemu razvoju slovenske narodne skupnosti kot tudi sožitju na Koroškem« ter »za vse zasluge pri krepitvi skupnega slovenskega kulturnega, čezmejnega in alpsko-jadranskega prostora v združeni Evropi.«
Na današnjo 68. obletnico podpisa Državne pogodbe o obnovi neodvisne in demokratične Avstrije, bolj znano kot Avstrijske državne pogodbe, v Deželni hiši v Celovcu prav zdaj predstavljajo zbornik o aktualnem položaju slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Mohorjeva iz Celovca je v njem zbrala prispevke s strokovnih srečanj in rezultate raziskave o stanju dvojezičnosti na Koroškem, vključen je pregled položaja drugih manjšin. Ob 19.00 pa bo v Evropski hiši v Celovcu Skupnost koroških Slovencev in Slovenk na posebni slovesnosti vročila 16. Kugyevo nagrado. Prejemnik je nekdanji slovenski predsednik Borut Pahor, in sicer »v zahvalo in kot priznanje za vse delo in prizadevanja ter zgodovinske korake v prid uspešnemu razvoju slovenske narodne skupnosti kot tudi sožitju na Koroškem« ter »za vse zasluge pri krepitvi skupnega slovenskega kulturnega, čezmejnega in alpsko-jadranskega prostora v združeni Evropi.«
V Sloveniji so tveganju revščine najbolj izpostavljene starejše ženske in enostarševske družine, pa tudi vse več zaposlenih, ki za delo prejemajo nizko plačilo. Več kot 30 strokovnjakov, ki področje proučujejo iz različnih vidikov, se je problematike dotaknilo v monografiji Socialna država in revščina. V njej so ponudili tudi nekatere rešitve za soočenje z revščino in zmanjševanjem tveganja. Za naš radio je spregovorila urednica zbornika, pravnica dr. Etelka Korpič Horvat. Z njo se je pogovarjal Andrej Šinko.
V Sloveniji so tveganju revščine najbolj izpostavljene starejše ženske in enostarševske družine, pa tudi vse več zaposlenih, ki za delo prejemajo nizko plačilo. Več kot 30 strokovnjakov, ki področje proučujejo iz različnih vidikov, se je problematike dotaknilo v monografiji Socialna država in revščina. V njej so ponudili tudi nekatere rešitve za soočenje z revščino in zmanjševanjem tveganja. Za naš radio je spregovorila urednica zbornika, pravnica dr. Etelka Korpič Horvat. Z njo se je pogovarjal Andrej Šinko.
Naš gost je bil akademski slikar Lojze Čemažar, eden najvidnejših sodobnih cerkvenih slikarjev na Slovenskem, katerega slog zaznamujeta asketska figuralika in v simbolnem jeziku interpretirana tradicionalna krščanska motivika. V začetku meseca februarja so mu slovenski škofje podelili odličje sv. Cirila in Metoda in zato smo se določili, da umetnika povabimo k pogovoru.
Skupnost koroških Slovencev in Slovenk, ena od krovnih političnih organizacij na avstrijskem Koroškem, je letošnjo Kugyjevo nagrado namenila kulturnemu ustvarjalcu, zborovodju in dolgoletnemu lokalnemu politiku Franzu Starzu. Nagrado je prejel za zasluge na področju kulture in zborovske glasbe. Med drugim je bil več kot 40 let zborovodja moškega pevskega zbora Vinko Poljanec. S številnimi zborovskimi nastopi je prispeval k ohranjanju slovenskega jezika in zbliževanju nemško in slovensko govorečih sosedov na Koroškem ter h krepitvi čezmejnega kulturnega sodelovanja. Kot dolgoletni lokalni politik si je vedno prizadeval za dobrobit obeh jezikovnih skupin in za pozitiven razvoj domače občine Škocjan, piše v obrazložitvi nagrade, ki so mu jo podelili sinoči v ožjem krogu. Odlikovanje podeljuje Skupnost koroških Slovencev in Slovenk odličnim osebnostim, ki doprinašajo bistven delež pri uresničevanju kulturnega, vzgojnega, političnega, gospodarskega, športnega in splošno-človeškega zbliževanja narodov sosedov na Koroškem in v celotni alpsko-jadranski regiji.
Evropsko sodišče za človekove pravice je 9. aprila izreklo prelomno sodbo, v kateri je Švico obtožilo pomanjkljivega ukrepanja proti podnebnim spremembam. Kaj to dejansko pomeni tudi za kmetijstvo je povedal prof. dr. Jernej Letnar Černič. V oddaji pa smo se ustavili tudi ob prehodu hladne fronte in s tem povezanim nastankom pozebe v nekaterih krajih.
V uvodni oddaji cikla Gozdovi naših mest smo izvedli, kaj sploh so mestni gozdovi, koliko jih imamo pri nas in v čem se razlikujejo od ostalih gozdov. Ali ste vedeli, da je zračna razdalja od vsakega slovenskega mesta do gozda največ 1 km? Z nami sta bila dr. Mojca Nastran in dr. Janez Pirnat z oddelka za gozdarstvo na Biotehniški fakulteti.
3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin je naslov razstave, ki so jo v Platonovi dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani odprli 10. aprila. Odprtja razstave, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman se je udeležila množica obiskovalcev. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili Dežmanovemu nagovoru, besedam arheologov, ki sta sodelovala pri odkopu in popisu najdenih predmetov, ter slikarki Marjetki Dolinar, ki je ob tem naslikala slikarski triptih.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
V uvodni oddaji cikla Gozdovi naših mest smo izvedli, kaj sploh so mestni gozdovi, koliko jih imamo pri nas in v čem se razlikujejo od ostalih gozdov. Ali ste vedeli, da je zračna razdalja od vsakega slovenskega mesta do gozda največ 1 km? Z nami sta bila dr. Mojca Nastran in dr. Janez Pirnat z oddelka za gozdarstvo na Biotehniški fakulteti.
Skupnost koroških Slovencev in Slovenk, ena od krovnih političnih organizacij na avstrijskem Koroškem, je letošnjo Kugyjevo nagrado namenila kulturnemu ustvarjalcu, zborovodju in dolgoletnemu lokalnemu politiku Franzu Starzu. Nagrado je prejel za zasluge na področju kulture in zborovske glasbe. Med drugim je bil več kot 40 let zborovodja moškega pevskega zbora Vinko Poljanec. S številnimi zborovskimi nastopi je prispeval k ohranjanju slovenskega jezika in zbliževanju nemško in slovensko govorečih sosedov na Koroškem ter h krepitvi čezmejnega kulturnega sodelovanja. Kot dolgoletni lokalni politik si je vedno prizadeval za dobrobit obeh jezikovnih skupin in za pozitiven razvoj domače občine Škocjan, piše v obrazložitvi nagrade, ki so mu jo podelili sinoči v ožjem krogu. Odlikovanje podeljuje Skupnost koroških Slovencev in Slovenk odličnim osebnostim, ki doprinašajo bistven delež pri uresničevanju kulturnega, vzgojnega, političnega, gospodarskega, športnega in splošno-človeškega zbliževanja narodov sosedov na Koroškem in v celotni alpsko-jadranski regiji.
Člani Moškega pevskega zbora Franc Ksaver Meško Sele – Vrhe so pripravili slavnostni koncert ob 60 letnico delovanja in ob tem prejeli občinsko priznanje občine Slovenj Gradec. V začasnih razstavnih prostorih Gradu Ribnica je na ogled razstava z naslovom Iz take smo snovi kot sanje, V Celju pa je svoja vrata uradno odprla obnovljena Fotohiša Pelikan.